OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Ta obrazložitveni memorandum se nanaša na zakonodajni predlog uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru.

Namen zakonodajnega predloga je vstaviti nov člen v naslov II Uredbe (EU) št. 230/2014, da se pomoč Unije v izjemnih okoliščinah razširi tako, da se bo lahko uporabila za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah ter tako prispevala k trajnostnemu razvoju in zlasti k oblikovanju miroljubnih in vključujočih družb.

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Povezava med varnostjo in razvojem je priznana na evropski in mednarodni ravni 1 . Ta povezava, ki je osrednjega pomena za čim večjo učinkovitost zunanjega delovanja EU, se je priznala že v Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2005. Podpiranje varnostnih sistemov partnerskih držav v okviru obširnih reform, s katerimi se bo zagotovila učinkovita in odgovorna varnost za državo in posameznike, prispeva k ciljem EU glede vključujočega in trajnostnega razvoja, oblikovanja države in pravne države. Človekova varnost vključuje večsektorske, celostne in razmeram prilagojene pristope, ki so usmerjeni v preprečevanje in osredotočeni na ljudi. To velja zlasti, kadar je jasno, da je brez varnosti omejen dostop do ljudi, ki jim najbolj grozi, da bodo ostali v konfliktnih razmerah, in kadar je manj verjetno, da bodo rezultati humanitarnega ali razvojnega dela učinkoviti.

Sprejetje agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 2 in zlasti cilja trajnostnega razvoja 3 16 o „miru in pravičnosti“ poudarja pomen spodbujanja miroljubnih in vključujočih družb, zagotavljanja dostopa do pravnega varstva za vse ter oblikovanja učinkovitih in odgovornih institucij na vseh ravneh. Cilj trajnostnega razvoja 16 poudarja potrebo po krepitvi zadevnih nacionalnih institucij, tudi z mednarodnim sodelovanjem pri krepitvi zmogljivosti na vseh ravneh. Usmerjanje naložb v skladu z načeli razvojne učinkovitosti bo zlasti v nestabilnih državah, ki so jih prizadeli konflikti, pripomoglo k odpravi temeljnih vzrokov konfliktov in nestabilnosti. EU podpira „novi dogovor za delovanje v nestabilnih državah“ 4 in poudarek, ki ga ta daje povezavi med varnostjo in razvojem.

Popravljene in spremenjene smernice OECD/DAC 5 za poročanje o uradni razvojni pomoči na področju miru in varnosti prispevajo k večji jasnosti in nadalje razvijajo področje uporabe pravil o uradni razvojni pomoči za varnostni sektor. Ohranjajo več zaščitnih ukrepov, zlasti večinoma civilne uradne razvojne pomoči, čeprav se lahko podpora vojski prizna za uradno razvojno pomoč v izjemnih in jasno določenih okoliščinah.

V skupnem sporočilu z naslovom Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (JOIN(2015) 17 final) je bilo analizirano, kako bi bilo mogoče izboljšati podporo EU pri krepitvi zmogljivosti partnerjev ter s tem prispevati k stabilnosti, varnosti in razvoju. V njem so bile opredeljene pomanjkljivosti glede zmožnosti EU, da podpira krepitev zmogljivosti partnerjev v varnostnem sektorju, ne glede na številne že podprte ukrepe, vključno z učinkovito civilno upravo in civilnim nadzorom nad varnostnim sistemom. V skupnem sporočilu je bilo ugotovljeno, da „trenutno ne obstaja noben proračunski instrument EU, ki bi bil zasnovan tako, da bi zagotavljal celostno financiranje krepitve varnostnih zmogljivosti v partnerskih državah, zlasti njene vojaške komponente“ 6 .

Neobravnavanje ključnih operativnih potreb ovira doseganje bistvenih ciljev za razvoj, tj. spodbujanje pogojev za mir in človekovo varnost. Izboljšanje delovanja vojaških akterjev in krepitev njihovega upravljanja, zlasti v nestabilnih razmerah in državah, ki so preživele konflikte, prispeva k miru, človekovi varnosti in stabilnosti ter s tem k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Nezmožnost financiranja krepitve zmogljivosti v varnostnem sektorju (opreme in usposabljanja) vpliva na zmožnost partnerjev, da izpolnijo svoje razvojne potrebe.

Specifični cilji predloga so: (i) prispevanje k izboljšanju zmogljivosti partnerskih držav, da same preprečujejo in obvladujejo krize; (ii) prispevanje k večji učinkovitosti razvojnih ukrepov Unije v sodelovanju z vsemi varnostnimi akterji, vključno z vojaškimi, prek krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, ki jo čim prej, prožno in celostno zagotovi EU, in (iii) prispevanje k zagotavljanju spoštovanja pravne države, dobrega upravljanja ter okrepljenega civilnega nadzora in pregleda nad vojsko v tretjih državah.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta pobuda je v skladu s prizadevanjem za združitev orodij EU pri pomembnih izzivih, kot je opisano v skupnem sporočilu z naslovom Celosten pristop zunanje politike EU k reševanju konfliktov in kriz 7 ter poznejših sklepih Sveta 8 .

Kar zadeva skupno zunanjo in varnostno politiko Unije, so civilne in vojaške misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike (in zlasti usposabljanja) ključni element celostnega pristopa EU h kriznemu upravljanju v tretjih državah 9 ter izpolnjujejo cilj glede usposabljanja obrambnega in civilnega varnostnega osebja pri krepitvi zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju.

Sredstva za vojaške operacije skupne varnostne in obrambne politike EU zagotovijo sodelujoče države članice EU in mehanizem Athena 10 , ki je zasnovan za upravljanje financiranja skupnih stroškov, povezanih z vojaškimi operacijami EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike. Ti stroški med drugim zajemajo stroške izvajanja in tekoče stroške sedeža, infrastrukturo, logistiko in podporo misijam, ne pa tudi stroškov partnerske države, ki se ji podpora zagotavlja z misijo ali operacijo.

Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad ERS) zunaj splošnega proračuna Unije zagotavlja finančna sredstva za izvajanje politike EU za razvojno sodelovanje s skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) v okviru Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja 11 . Mirovna pomoč za Afriko 12 je bila v okviru sklada ERS ustanovljena leta 2003 in je do danes najbolj daljnosežen instrument za obravnavo povezave med varnostjo in razvojem, zagotavlja pa tudi podporo vojaškim dejavnostim. Kljub temu za mirovno pomoč za Afriko veljajo številne omejitve, zlasti njena geografska in izključno regionalna pokritost, ki preprečuje globalno uporabo tega instrumenta na nacionalni ravni.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega zakonodajnega predloga sta člena 209(1) in 212(2) PDEU.

Glede na široko področje uporabe razvojnega sodelovanja 13 financiranje krepitve zmogljivosti (podpora za usposabljanje in opremljenost) v varnostnem sektorju na podlagi členov 209 in 212 PDEU ni samo po sebi izključeno zaradi vojaške narave upravičencev 14 . Ob upoštevanju ciljev razvojnega sodelovanja Unije, tj. prispevanje k doseganju trajnostnega razvoja držav v razvoju, je financiranje vojske mogoče v izjemnih okoliščinah (glej tudi točko 5 za podrobno razlago).

•Subsidiarnost in sorazmernost

Predlagana uredba je v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU.

Ukrepanje EU je nujno in upravičeno na podlagi ciljev iz Pogodbe in načela subsidiarnosti. Celostna in prožna podpora EU varnostnemu sektorju bi imela dodano vrednost, saj bi omogočila vključenost vseh varnostnih akterjev v državi v kratko- in dolgoročne ukrepe ter boljše usklajevanje take podpore. Z ukrepi na ravni EU se lahko bolje dosežeta varnost in stabilnost ter spodbudijo učinkovitejša mednarodna prizadevanja na področju varnosti in razvoja.

•Izbira instrumenta

Predlagani zakonodajni predlog je uredba o spremembi veljavnega pravnega akta.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

Spletno javno posvetovanje za zbiranje javnega mnenja se je začelo 1. aprila in končalo 27. maja 2016. Skupno je bilo prejetih 78 odzivov, večinoma posameznih državljanov. Več držav članic (Češka, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija) je svoj prispevek k pobudi zagotovilo z delovnim dokumentom, ki so ga izdale 15. aprila 2016.

Iz odzivov je na splošno razvidna velika podpora trem glavnim načelom, na katerih temelji pobuda, in sicer: (i) učinkovit, legitimen in odgovoren varnostni sistem v partnerskih državah bi lahko prispeval k miru, človekovi varnosti in trajnostnemu razvoju; (ii) povezavo med varnostjo in razvojem bi bilo treba bolje vključiti v podporne strategije EU, da bi se bolje prispevalo k trajnostnemu razvoju v partnerskih državah, (iii) s krepitvijo upravljanja vojaških akterjev, zlasti v nestabilnih državah in državah, ki so preživele konflikte, pa bi se lahko dosegli stabilnost in cilji trajnostnega razvoja.

•Ocena učinka

Predlagani zakonodajni predlog spremlja ocena učinka. V poročilu o oceni učinka so proučene različne možnosti politike, namenjene izpolnitvi specifičnih ciljev, in ocenjene možnosti zunaj splošnega proračuna Unije in znotraj njega.

V oceni učinka je ugotovljeno, da bi lahko bila sprememba instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) ob upoštevanju ciljev, časovnega okvira, geografskega pokritja in prožnosti njegovega izvajanja kot instrumenta za odziv na krizo najprimernejša in najučinkovitejša kratkoročna možnost. V njej je pojasnjeno tudi, da bi bilo treba za celovito izvajanje pobude za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (tj. vključno s podporo vojski za obrambne namene) združiti proračunski instrument (za razvojne naloge) z drugim, po možnosti zunajproračunskim mehanizmom.

Temeljne pravice

Z zakonodajnim predlogom se bo zagotovilo, da se bodo ukrepi pomoči na podlagi novih določb, povezanih s krepitvijo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, izvajali v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom. Komisija bo spremljala izvajanje teh ukrepov pomoči, da zagotovi skladnost z obveznostmi na področju človekovih pravic.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Kar zadeva stroške, bi bil potreben proračun v višini 100 000 000 EUR za obdobje 2017–2020. Pobuda se bo financirala s prerazporeditvijo v okviru razdelka IV splošnega proračuna Unije. Aktivirala se ne bi nobena dodatna sredstva. Izvajanje bo urejala Uredba (EU) št. 236/2014 15 .

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ureditve spremljanja in ocenjevanja so določene v členih 12 in 13 Uredbe (EU) št. 236/2014, ki velja za vse instrumente EU za zunanje financiranje, vključno z instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru, ki je najprimernejša možnost. V navedeni uredbi so predvidene tudi ureditve poročanja.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V tem oddelku so podrobneje pojasnjene glavne določbe, uvedene s predlagano uredbo o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru.

(1)Predmet urejanja in cilji (člen 1, naslov I, Splošne določbe)

Namen spremembe v členu 1(2) je vključiti pomoč varnostnim akterjem, vključno z vojaškimi, v področje uporabe Uredbe. Pomoč se lahko zagotovi v izjemnih okoliščinah, ki so opisane v nadaljevanju (glej točko 2) v okviru obširnejše reforme varnostnega sektorja in/ali v okviru krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju v skladu s krovnim ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja.

(2)Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (člen 3a, naslov II, Vrste pomoči Unije)

V predlaganem členu 3a je v prvem odstavku določeno, da se lahko pomoč Unije uporabi za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah v izjemnih okoliščinah, s čimer bo prispevala k trajnostnemu razvoju in zlasti oblikovanju stabilnih, miroljubnih in vključujočih družb. Oblikovanje stabilnih, miroljubnih in vključujočih družb zadeva cilj trajnostnega razvoja 16 o „miru in pravičnosti“, ki poudarja pomen spodbujanja miroljubnih in vključujočih družb, zagotavljanja dostopa do pravnega varstva za vse in oblikovanja učinkovitih in odgovornih institucij na vseh ravneh. Cilj trajnostnega razvoja 16 poudarja potrebo po krepitvi zadevnih nacionalnih institucij, tudi z mednarodnim sodelovanjem pri krepitvi zmogljivosti na vseh ravneh, zlasti v državah v razvoju, med drugim zaradi preprečevanja nasilja ter boja proti terorizmu in kriminalu. Izjemne okoliščine iz odstavka 1 so nadalje opredeljene v odstavku 3 novega člena 3a.

V odstavku 2 člena 3a so prikazane vrste dejavnosti, ki se lahko podprejo, tj. programi za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, vključno z usposabljanjem, mentorstvom in svetovanjem ter zagotavljanjem opreme, izboljšavami infrastrukture in zagotavljanjem drugih storitev.

V odstavku 3 člena 3a so nadalje opisane izjemne okoliščine iz odstavka 1, v okviru katerih se zagotovi pomoč. Odstavek 3(a) in (b) se razlaga kumulativno. V odstavku 3(a) se zahteva, da se vojaški akterji financirajo le, kadar zahtev ni mogoče izpolniti z nevojaškimi akterji, da bi se ustrezno dosegli cilji Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 230/2014, in kadar predpostavke glede oblikovanja stabilnih, miroljubnih in vključujočih družb ni mogoče uresničiti zaradi resne ogroženosti delujočih državnih institucij ali pa državne institucije ne morejo več obvladovati te resne grožnje (npr. so se zrušile). V odstavku 3(b) se zahteva, da med mednarodno skupnostjo in/ali Unijo in zadevno državo obstaja soglasje, da je varnostni sektor, zlasti vojska, ključnega pomena za stabilnost, mir in razvoj, zlasti v kriznih in nestabilnih razmerah. Soglasje je lahko resolucija Varnostnega sveta ZN ali programski dokument, o katerem se dogovorijo Unija in drugi mednarodni partnerji (npr. dogovor držav za Somalijo), ali pa se vključi Unija na podlagi naslova V PEU.

V odstavku 4 člena 3a so opredeljene omejitve pomoči Unije na podlagi tega novega člena, in sicer so izključeni: redni vojaški odhodki, naročanje orožja in streliva ter usposabljanje, ki je zasnovano izključno za prispevanje k zmogljivosti oboroženih sil za boj.

V odstavku 5 člena 3a so vključena splošna načela, ki morajo spodbuditi pomoč na podlagi tega člena, ki so: odgovornost partnerske države; potreba po razvoju elementov in dobrih praks, potrebnih za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnosti, ter spodbujanju pravne države in uveljavljenih mednarodnih pravnih načel.

Odstavek 6 člena 3a poziva k vzpostavitvi postopkov za oceno tveganja, spremljanje in ocenjevanje v zvezi z ukrepi pomoči na podlagi novega člena.

(3)Izjemni ukrepi in vmesni programi (člen 7, naslov III, Načrtovanje programov in izvajanje)

Člen 7(1) se spremeni tako, da vključuje navzkrižno sklicevanje na novi člen 3a, in določa, da se lahko pomoč Unije na podlagi novega člena 3a zagotovi z izjemnimi ukrepi pomoči in programi vmesnega odziva.

(4)Tematski strateški dokumenti in večletni okvirni programi (člen 8, naslov III, Načrtovanje programov in izvajanje)

Člen 8(1) se spremeni tako, da vključuje navzkrižno sklicevanje na novi člen 3a, in določa, da se lahko pomoč Unije na podlagi novega člena 3a zagotovi s tematskimi strateškimi dokumenti.

(5)Človekove pravice (člen 10, naslov III, Načrtovanje programov in izvajanje)

Člen 10(1) se spremeni tako, da razširja obveznost izvajanja ukrepov pomoči v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, na ukrepe pomoči, povezane s krepitvijo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, na podlagi novega predlaganega člena 3a.

(6)Finančna sredstva (člen 13, naslov IV, Končne določbe)

V členu 13(1) se finančna sredstva za izvajanje Uredbe povečajo za 100 000 000 EUR, torej finančna sredstva za instrument za prispevanje k stabilnosti in miru znašajo 2 438 719 000 EUR. Kar zadeva razčlenitev v členu 13(3), se ta ne spremeni, da se lahko ukrepi, povezani s krepitvijo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, izvajajo na podlagi različnih členov in financirajo v okviru različnih proračunskih vrstic.

2016/0207 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 209(1) in 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2005 se je priznala povezava med varnostjo in razvojem 16 .

(2)V agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015, je poudarjen pomen spodbujanja miroljubnih in vključujočih družb kot cilja trajnostnega razvoja (cilj trajnostnega razvoja 16) in za doseganje drugih rezultatov razvojne politike. V okviru cilja trajnostnega razvoja 16 se izrecno zahteva „krepitev zadevnih nacionalnih institucij, tudi z mednarodnim sodelovanjem pri krepitvi zmogljivosti na vseh ravneh, zlasti v državah v razvoju, med drugim zaradi preprečevanja nasilja ter boja proti terorizmu in kriminalu“ 17 .

(3)Podpiranje akterjev varnostnega sektorja, vključno z vojsko v izjemnih okoliščinah, v tretjih državah pri preprečevanju konfliktov, kriznem upravljanju ali stabilizaciji je bistveno za zagotavljanje ustreznih pogojev za izkoreninjenje revščine in razvoj. Navedeni ukrepi so potrebni zlasti za zagotavljanje zaščite civilnega prebivalstva na območjih, prizadetih zaradi konflikta, krize ali nestabilnosti. Dobro upravljanje ter učinkovit demokratičen nadzor in civilni pregled nad varnostnim sistemom, vključno z vojsko, so poleg skladnosti z načeli človekovih pravic in pravne države bistvene značilnosti dobro delujoče države v vsakem okviru, zato bi jih bilo treba spodbujati s podpiranjem obširnejše reforme varnostnega sektorja v tretjih državah.

(4)Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. in 20. decembra 2013 poudaril pomen podpiranja partnerskih držav in regionalnih organizacij z zagotavljanjem usposabljanja, svetovanja, opreme in sredstev, kjer je primerno, da bodo lahko same bolje preprečevale ali obvladovale krize.

(5)Komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta v skupnem sporočilu z naslovom „Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju – usposabljanje partnerjev za preprečevanje in obvladovanje kriz“ ponovno opozorila na potrebo po stabilnih in varnih družbah za doseganje razvojnih ciljev 18 .

(6)Svet je v svojih sklepih o skupni varnostni in obrambni politiki z dne 18. maja 2015 pozval k proučitvi možnosti za krepitev skladnosti in usklajevanja med ukrepi EU na področju varnosti in razvoja ter za izboljšanje izvedbe krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, zlasti glede instrumentov financiranja 19 . Pozval je tudi k razvoju vseevropskega strateškega okvira za reformo varnostnega sektorja, ki bi združil skupno varnostno in obrambno politiko ter vsa druga orodja skupne zunanje in varnostne politike, pa tudi instrumente za razvojno sodelovanje in akterje na področju svobode, varnosti in pravnega varstva.

(7)Uredbo (EU) št. 230/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 230/2014 se spremeni:

(1) v členu 1(2) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar se pomoč Unije zagotovi akterjem varnostnega sektorja, lahko to v izjemnih okoliščinah v skladu s členom 3a vključuje tudi vojaške akterje, zlasti v okviru obširnejše reforme varnostnega sektorja in/ali krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju v tretjih državah, v skladu s krovnim ciljem zagotavljanja trajnostnega razvoja.“;

(2) vstavi se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju

1. Da bi pomoč Unije na podlagi te uredbe prispevala k trajnostnemu razvoju in zlasti oblikovanju stabilnih, miroljubnih in vključujočih družb, se lahko v izjemnih okoliščinah iz odstavka 3 tega člena uporabi za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah.

2. Pomoč lahko zajema zlasti zagotavljanje programov za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, vključno z usposabljanjem, mentorstvom in svetovanjem ter zagotavljanjem opreme, izboljšavami infrastrukture in zagotavljanjem drugih storitev.

3. Pomoč v skladu s tem členom se zagotovi le:

(a) kadar zahtev ni mogoče izpolniti z nevojaškimi akterji, da bi se ustrezno dosegli cilji Unije na podlagi te uredbe, in predpostavke glede oblikovanja stabilnih, miroljubnih in vključujočih družb ni mogoče uresničiti zaradi resne ogroženosti delujočih državnih institucij ali zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali kadar državne institucije ne morejo več obvladati te resne grožnje, in

(b) kadar med zadevno državo in mednarodno skupnostjo in/ali Unijo obstaja soglasje, da je varnostni sektor, zlasti vojska, ključnega pomena za stabilnost, mir in razvoj, zlasti v kriznih in nestabilnih razmerah in okoliščinah.

4. Pomoč Unije se ne uporabi za financiranje:

(a) rednih vojaških odhodkov;

(b) naročanje orožja in streliva;

5. Komisija pri oblikovanju in izvajanju ukrepov v skladu s tem členom spodbuja odgovornost partnerske države. Razvije tudi potrebne elemente in dobre prakse, potrebne za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnosti, ter spodbuja pravno državo in uveljavljena mednarodna pravna načela.

6. Komisija za ukrepe v skladu s tem členom vzpostavi postopke za oceno tveganja, spremljanje in ocenjevanje.“;

(3)v členu 7 se odstavek (1) nadomesti z naslednjim:

„1. Pomoč Unije v skladu s členom 3 in po potrebi členom 3a se zagotovi z izjemnimi ukrepi pomoči in programi vmesnega odziva.“;

(4)v členu 8 se odstavek (1) nadomesti z naslednjim:

„1. Tematski strateški dokumenti so splošna podlaga za izvajanje pomoči v skladu s členoma 4 in 5 ter po potrebi členom 3a. Tematski strateški dokumenti zagotovijo okvir za sodelovanjem med Unijo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami.“;

(5)v členu 10 se odstavek (1) nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija zagotovi, da se ukrepi v zvezi z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, sprejeti na podlagi te uredbe, in ukrepi na podlagi člena 3a izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom.“;

(6)v členu 13(1) se:

številka „2 338 719 000“ nadomesti z „2 438 719 000“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančne posledice

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Sistem upravljanja in nadzora

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 20

Zadevni področji sta dve:

Naslov 19: Instrumenti zunanje politike

Dejavnost 19 02: Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) – odziv na krizne razmere, preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in pripravljenost na krize

Naslov 21: Mednarodno sodelovanje in razvoj

Dejavnost 21 05: Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) – svetovne, medregionalne in nove grožnje

Naslova teh poglavij proračuna ustrezata sedanji strukturi finančnih instrumentov za obdobje 2014–2020. Predlaga se, da se ohranita enaki dejavnosti in naslova.

1.3.Vrsta predloga/pobude

X◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 21 .

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Predlog se osredotoča na strateški cilj 9 – EU kot močnejši svetovni akter – političnih smernic predsednika Junckerja 22 . Natančneje, prizadeva si za obravnavo potrebe EU po močnejši Evropi z dodelano zunanjo politiko, da bo bolje prispevala k podpiranju razvoja ter zagotavljanju miru in blaginje na svetu.

Zato je v Prilogo I delovnega programa Komisije za leto 2016, ki je bil sprejet 27. oktobra 2015 23 , vključen „morebitni [...] instrument za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju v tretjih državah“ (točka 21).

Splošni cilji pobude so cilji iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), da bi zlasti:

– prispevali k ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov in krepitvi mednarodne varnosti, v skladu z nameni in načeli Ustanovne listine Združenih narodov;

– spodbujali trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj držav v razvoju, z glavnim ciljem izkoreninjenja revščine, ob spoštovanju zavez in upoštevanju ciljev, odobrenih v okviru Združenih narodov in drugih pristojnih mednarodnih organizacij.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Pobuda za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju se bo izvajala na podlagi veljavne Uredbe (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru ter bo prispevala k cilju iz člena 1(1) Uredbe, tj. zagotoviti „neposredno podporo zunanjim politikam Unije, pri čemer [bo] poveč[ala] učinkovitost in usklajenost ukrepov Unije na področjih odzivanja na krize, preprečevanja konfliktov, vzpostavljanja miru in pripravljenosti na krize, pa tudi pri obravnavi globalnih in nadregionalnih groženj“.

Natančneje, cilji tega predloga bodo:

prispevanje k izboljšanju zmogljivosti partnerskih držav, da same preprečujejo in obvladujejo krize;

prispevanje k večji učinkovitosti razvojnih ukrepov Unije v sodelovanju z vsemi varnostnimi akterji, vključno z vojaškimi, prek krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, ki jo čim prej, prožno in celostno zagotovi EU, in

prispevanje k zagotavljanju spoštovanja pravne države, dobrega upravljanja ter okrepljenega civilnega nadzora in pregleda nad vojsko v tretjih državah.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB:

Dejavnost 19 02: Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) – odziv na krizne razmere, preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in pripravljenost na krize

Dejavnost 21 05: Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) – svetovne, medregionalne in nove grožnje

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

– Izboljšanje zmogljivosti partnerskih držav, da same preprečujejo in obvladujejo krize;

– izboljšanje učinkovitosti vseh akterjev v okviru varnostnih sektorjev partnerskih držav, da se bo podprla večja varnost ljudi v nestabilnih državah ali na območjih, ki so nagnjena h krizam ali so v obdobju po konfliktu;

– večje spoštovanje pravne države, dobrega upravljanja ter okrepljenega civilnega nadzora in pregleda nad vojsko v tretjih državah.

Stabilnejše in varnejše družbe so predpogoj za trajnostni razvoj in večjo blaginjo, s čimer bi se zmanjšali pritiski, povezani z nestabilnostjo in konflikti. Za zadevne države bi moral biti pričakovani dolgoročni gospodarski in razvojni učinek te pobude precejšen.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Vzpostavljanje novih rezultatov in kazalnikov učinka poteka. Morda bi bila primerna uvedba obširnega splošnega kazalnika ravni človekove varnosti (življenje brez strahu) ljudi, ki živijo v nestabilnih državah ali na območjih, ki so nagnjena h krizam ali so v obdobju po konfliktu.

Zadevni programski izkaz za instrument za prispevanje k stabilnosti in miru bo dopolnjen, da bi se upoštevali novi kazalniki.

Posamezni ukrepi bodo povezani s specifičnimi cilji. Ukrepi se bodo merili tudi glede na kazalnike za posamezne projekte.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Ta predlog sledi skupnemu sporočilu Evropske Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom „Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju“ z dne 28. aprila 2015 (JOIN(2015) 17 final) in sklepom Sveta za zunanje zadeve (v formatu ministrov za obrambo) z dne 18. maja 2015, v katerih se je zahteval predlog, kako bi se celostno in prožno podprla krepitev zmogljivosti (usposabljanje in oprema) vojaških akterjev v tretjih državah pri uresničevanju ciljev politike EU glede razvojnega sodelovanja.

V skupnem sporočilu je bilo poudarjeno, da izboljšanje delovanja varnostnih akterjev, vključno z vojaškimi silami, s krepitvijo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju ter krepitev njihovega upravljanja, zlasti v nestabilnih državah in državah, ki so preživele konflikte, prispevata k miru, človekovi varnosti in stabilnosti, s tem pa tudi k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Podprla so se tudi prizadevanja EU, da bi se vključilo preprečevanje konfliktov v nestabilnih državah in državah, nagnjenih h konfliktom, in hkrati opredelile vrzeli v zmožnosti EU, da podpira krepitev zmogljivosti partnerjev v varnostnem sektorju.

V sklepih Evropskega sveta z dne 25. in 26. junija 2015 je bila ponovno poudarjena potreba po „krepitvi vloge partnerjev in omogočanje, da preprečujejo in obvladujejo krize, vključno s konkretnimi projekti za krepitev zmogljivosti s prožnim geografskim območjem uporabe“, kar je v skladu s predhodnimi sklepi Evropskega sveta z dne 19. in 20. decembra 2013, v katerih je bil poudarjen „pomen podpiranja partnerskih držav in regionalnih organizacij z zagotavljanjem usposabljanja, svetovanja, opreme in sredstev, kjer je primerno, da bodo lahko same bolje preprečevale ali obvladovale krize“.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Ukrepanje EU je nujno in upravičeno na podlagi ciljev iz Pogodbe, zlasti člena 21 PEU, in načela subsidiarnosti. Celostna in prožna podpora pri krepitvi zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju na ravni EU bi omogočila vključenost vseh varnostnih akterjev v državi v kratko- in dolgoročne ukrepe ter boljše usklajevanje take podpore.

Z ukrepi na ravni EU se lahko bolje dosežeta varnost in stabilnost ter spodbudijo učinkovitejša mednarodna prizadevanja na področju varnosti in razvoja. Političnega cilja zagotavljanja varnosti za EU ni mogoče doseči brez učinkovitega sodelovanja s partnerji v tretjih državah in mednarodnimi organizacijami.

Operacije Unije in operacije držav članic se dopolnjujejo in vzajemno krepijo v skladu s členom 212(1) PDEU. EU in države članice imajo v okviru celostnega pristopa pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju konfliktov in njihovih vzrokov.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Napredek na področju zmanjševanja revščine in dolgoročne koristi na področju trajnostnega razvoja v okviru doseganja cilja trajnostnega razvoja 16 (mir, pravičnost in trdne institucije) bo precej odvisen od zmožnosti, da se učinkovito odpravijo temeljni vzroki nestabilnosti in zlasti pomanjkanje varnosti.

Velik del programov zunanje pomoči, ki se financirajo iz instrumentov EU za razvojno in tehnično sodelovanje, že obravnava izzive na področju varnosti in razvoja prek številnih kanalov in različnih instrumentov. Vendar partnerji iz tretjih držav, ki so zaprosili za podporo pri zagotavljanju krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, vključno z usposabljanjem ali opremo, te podpore niso mogli vedno prejeti, saj sedanji instrumenti EU ne omogočajo prožnega izpolnjevanja te potrebe.

V skupnem sporočilu je opredeljena vrzel v sklopu orodij EU, ki so povezana s podpiranjem vojaških akterjev v partnerskih državah pri zagotavljanju stabilnosti, potrebne za izvajanje razvojnih dejavnosti.

Taka vrzel vpliva na učinkovitost in trajnost zunanjega delovanja Unije, vključno z njeno razvojno politiko. V vse slabšem varnostnem okolju na svetovni ravni omejitve sedanjega sklopa instrumentov zunanjega delovanja EU ovirajo njihovo zmožnost, da celovito obravnavajo vprašanje, izboljšajo sodelovanje in s tem učinkovito prispevajo k prizadevanjem za razvoj.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Pobuda bo zagotovila:

(a) skladnost z drugimi ukrepi EU (vključno z ukrepi skupne zunanje in varnostne politike) v okviru širšega celostnega pristopa zunanje politike EU k reševanju konfliktov in kriz;

(b) doslednost, usklajevanje in dopolnjevanje različnih kratko- in dolgoročnih zmogljivosti in instrumentov na podlagi skupne strateške vizije.

Različne ukrepe v okviru predlagane pobude bi bilo treba zasnovati v skladu z novim okvirom reforme varnostnega sektorja na ravni EU, vključno z načeli spremljanja in ocenjevanja ter namenskim okvirom za obvladovanje tveganja. V programih bi moralo biti določeno, kako se skladajo z zadevnimi strategijami EU, državnimi ali regionalnimi strategijami, zasnovani pa morajo biti tako, da zagotovijo vključenost vseh zadevnih akterjev EU.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

X◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–X◻ ◻trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2020,

–◻ ◻ finančne posledice med letoma 2017 in 2020.

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 24

X◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–X◻ z lastnimi službami, vključno s svojimi zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻ ◻prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–X◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–X◻ subjektom javnega prava,

–X◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–X◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Uporabljajo se pravila za upravljanje iz Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje

Delegacije EU in službe Komisije bodo redno spremljale izvajanje projektov krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju z vojaškimi akterji, vključno z obiski na terenu, pri čemer bodo vodjem zagotavljale pomembne informacije o napredku ali nezadostnem napredku glede na zastavljene cilje ter hkrati pomagale pri opredelitvi/predvidevanju morebitnih težav, da se sprejmejo popravni ukrepi.

Najamejo se lahko tudi zunanji, neodvisni strokovnjaki za ocenjevanje in vrednotenje uspešnosti programov za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju. Te notranje ali zunanje ocene in vrednotenja prispevajo k prevzemanju odgovornosti za ukrepe, ki se že izvajajo, in njihovemu izboljšanju, uporabile pa se bodo za podlago pri oblikovanju prihodnjih politik in ukrepov s pomočjo mednarodno priznanih ocenjevalnih meril OECD/DAC, vključno s (potencialnim) učinkom, pri čemer bodo črpale iz preteklih izkušenj.

2.2.Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.Ugotovljena tveganja

Okolje s tveganjem

Podpiranje vojaških akterjev v državah, ki so jih prizadeli konflikti, vključuje številna tveganja (spremljevalna, programska, izguba ugleda in institucionalna), ki lahko negativno vplivajo na učinkovitost in trajnost podpore pri krepitvi zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju. Med zasnovo projektov in njihovim izvajanjem je treba posebno pozornost nameniti morebitni zlorabi zagotovljene opreme, ki bi jo lahko lokalne sile v skrajnem primeru uporabile tako, da bi povzročile resne kršitve človekovih pravic, in/ali bi končala v rokah neprijateljskih akterjev (npr. nedržavnih oboroženih skupin, ki zasežejo opremo), in sicer z ureditvami za skrbno spremljanje. Izključitev smrtonosne opreme zagotavlja določeno jamstvo, da se pomoč ne bo zlorabila, vendar bi se lahko z vidika mednarodnega humanitarnega prava zlorabila nesmrtonosna vojaška oprema.

Ublažitev tveganj:

Z ukrepi za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju se bo izključilo financiranje orožja in streliva, s čemer se bo omejilo tveganje morebitne zlorabe opreme.

Za ublažitev morebitnih tveganj in v skladu s skupnim sporočilom, v katerem se je pozivalo k razvoju metodologije za obvladovanje tveganja za podporo EU varnostnemu sektorju partnerskih držav ali organizacij, bo za vse programe za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, zasnovane za sodelovanje z vojsko partnerskih tretjih držav, obvezna tudi posebna ocena tveganja. Tveganja se bodo redno spremljala tudi med izvajanjem projektov.

V sklopu okvira politike za reformo varnostnega sektorja se razvijajo posebne ureditve za oceno tveganja in spremljanja.

Spoznanja iz izkušenj glede okvirov obvladovanja tveganj za proračunsko podporo in nova praksa merjenja uspešnosti misij skupne varnostne in obrambne politike bodo pri tem v veliko pomoč.

Posebne ureditve za oceno tveganja, ki se uporabljajo za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, lahko med drugim vključujejo:

– ocene tveganja za konflikte (na podlagi orodij za oceno strukturnega tveganja, kot je GCRI (indeks tveganja svetovnih konfliktov), ki ga je razvilo Skupno raziskovalno središče) in

– okvire za analizo konfliktov, namenjene razvoju enotnega razumevanja in rednega spremljanja razmer, ki ga izvajajo akterji s humanitarnega, razvojnega ali varnostnega področja.

Z zavezo glede zagotavljanja preglednosti in učinka porabe sredstev za mir in varnost ter spremljanje njenega prispevka k doseganju ciljev cilja trajnostnega razvoja 16 se lahko obravnava tveganje, ki bi ga lahko nekateri deležniki dojemali kot tveganje „listinjenja razvoja“.

Podpora EU krepitvi zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju bi morala kot del navedenih ukrepov za ublažitev tveganj temeljiti tudi na analizi razmer/konfliktov in upoštevati konflikte (analiza, prilagojena razmeram). Ključno načelo, na katerem bo temeljila krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, bo načelo „neškodovanja“. Poglobljeno analizo političnih in varnostnih razmer zadevne države in morebitnih povezanih tveganj bi bilo treba izvesti pravočasno, da se ugotovi zmožnost Unije za pomoč, tj. da se podpora ne zlorabi. Pri izvajanju zadevnih ocen bodo sodelovale delegacije EU. Te ocene bodo med drugim zajemale finančne posledice, pregled stanja v zvezi s prizadevanji drugih akterjev, načrtovano pomoč za vključitev v prizadevanja za krepitev zmogljivosti, oceno posebnih potreb države ter cilje in referenčna merila za spremljanje napredka. V to analizo, prilagojeno razmeram, bi spadali drugi pomembni vidiki, kot je lokalna odgovornost partnerske države, absorpcijska sposobnost, srednje- in dolgoročna trajnost ter povezanost z dolgoročnejšimi obsežnimi programi reforme varnostnega sektorja v sektorju upravljanja.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Ureditev notranjih kontrol FPI/DEVCO

Postopki notranje kontrole in upravljanja FPI/DEVCO so zasnovani tako, da dajejo razumno zagotovilo o dobrem finančnem poslovodenju njegovega delovanja, zanesljivosti njegovega finančnega poročanja ter skladnosti z ustreznim zakonodajnim in postopkovnim okvirom.

Uspešnost, učinkovitost in gospodarnost

FPI/DEVCO bo zaradi zagotavljanja spoštovanja načel dobrega finančnega poslovodenja (ter zmanjšanja visoke stopnje tveganja v okolju, kjer zagotavlja zunanjo pomoč) – poleg vseh elementov postopka Komisije za strateško načrtovanje in načrtovanje programov, notranjerevizijskega okolja ter zahtev iz načel Komisije za notranjo kontrolo – pri vseh svojih instrumentih še naprej prilagajal svoje okolje kontroliranja, kar vključuje:

– po potrebi prenos upravljanja projektov na delegacije EU na terenu;

– jasno in formalizirano delitev finančne odgovornosti (od odredbodajalca na podlagi prenosa naprej) na podlagi nadaljnjega prenosa na zadevnega vodjo enote ali vodjo delegacije;

– redno poročanje delegacij EU sedežu (poročila o upravljanju zunanje pomoči za DEVCO in poročila odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa za FPI), vključno z letno izjavo o zanesljivosti, ki jo zagotovi vodja delegacije;

– zagotavljanje obsežnega programa usposabljanja za osebje na sedežu in v delegacijah EU;

– znatno vzajemno podporo in usmerjanje med sedežem in delegacijami;

– redne misije „preverjanja/nadzorovanja“ delegacij EU, na katere so bile prenesene dolžnosti;

– metodologijo upravljanja projektnih in programskih ciklov, ki vključuje:

(a) po potrebi kakovostna podporna orodja za zasnovo ustreznega posredovanja, metodo njegovega zagotavljanja, mehanizem financiranja, upravljavski sistem, oceno in izbiro morebitnih izvedbenih partnerjev;

(b) orodja za vodenje, spremljanje in poročanje za programe in projekte, da se zagotovi učinkovito izvajanje, vključno z rednim zunanjim spremljanjem projektov na kraju samem;

Finančno poročanje in računovodstvo

FPI/DEVCO si bo še naprej prizadeval delovati po najvišjih standardih v računovodstvu in finančnem poročanju z uporabo računovodskega sistema Komisije na podlagi nastanka poslovnega dogodka (ABAC) ter posebnih orodij za zunanjo pomoč.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Kar zadeva upoštevanje pravil, je cilj za ta instrument ohraniti zgodovinsko stopnjo tveganja neskladnosti (stopnjo napake) za portfelj FPI/DEVCO, tj. preostalo „neto“ stopnjo napak (na večletni osnovi, potem ko so bile za zaključene pogodbe opravljene vse načrtovane kontrole in popravki) pod 2 %.

To tradicionalno pomeni ocenjeno stopnjo napak v razponu 2–5 % v letnem naključno izbranem vzorcu transakcij, ki ga preveri Evropsko računsko sodišče za letno izjavo o zanesljivosti.

Po mnenju FPI/DEVCO je to najnižja stopnja tveganja neskladnosti, ki jo je mogoče doseči glede na okolje z velikim tveganjem ter ob upoštevanju upravne obremenitve in potrebne stroškovne učinkovitosti kontrol skladnosti.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali predvidene preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Preprečevalni ukrepi za nepravilnosti

Glede na tveganja v okolju krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju je treba v sistemih nadzora predvideti, da se lahko v transakcijah pojavijo morebitne napake (nepravilnosti) v zvezi s skladnostjo, ter vanje v čim zgodnejši fazi plačilnega procesa vgraditi visoko stopnjo kontrol preprečevanja, odkrivanja in odprave teh napak. V praksi to pomeni, da se bodo kontrole skladnosti FPI/DEVCO najbolj opirale na obsežne predhodne preglede, ki jih bodo opravljali zunanji revizorji in osebje Komisije na terenu pred končnimi plačili za projekte (hkrati pa bodo še vedno opravljali tudi nekaj naknadnih revizij in pregledov), pri čemer bodo te kontrole znatno presegale raven finančne zaščite, zahtevane v skladu s finančno uredbo.

Okvir skladnosti FPI/DEVCO med drugim sestavljajo naslednji pomembni elementi:

Preprečevalni ukrepi za goljufije

– Zagotavljanje posebnih smernic, vključno s praktičnim vodnikom za postopke javnega naročanja, priročnikom za DEVCO in sklopom orodij za finančno poslovodenje (za izvedbene partnerje), če je primerno;

– obvezno osnovno usposabljanje, ki zajema problematiko preprečevanja in odkrivanja goljufij za osebje, ki upravlja pomoč (vodje projektov, finančni uradniki in osebje, ki izvaja naknadni nadzor/revizorji) na sedežu in v delegacijah EU, v skladu s strategijo za boj proti goljufijam za zunanje odnose EU in posebnimi strategijami za boj proti goljufijam za FPI in DEVCO. Strategija za boj proti goljufijam za zunanje odnose EU zajema dejavnosti Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in zadevne službe Komisije skupine za zunanje odnose (DEVCO, FPI, NEAR), pri čemer je posebna pozornost namenjena dejavnostim, ki jih izvajajo delegacije EU;

– predhodna ocena za zagotovitev, da so organi, ki upravljajo ustrezna sredstva EU, uvedli ustrezne ukrepe proti goljufijam za preprečevanje in odkrivanje goljufij pri upravljanju teh sredstev (v okviru neposrednega in posrednega upravljanja);

– predhodno preverjanje mehanizmov boja proti goljufijam, ki so na voljo v partnerskih državah (in/ali mednarodni organizaciji), kot del ocene upravljanja javnih financ, natančneje izpolnjevanja merila za upravičenost do prejemanja proračunske podpore (tj. dejavna zavezanost boju proti goljufijam in korupciji, ustrezni inšpekcijski organi, zadostne pravosodne zmogljivosti ter učinkoviti mehanizmi odzivanja in sankcioniranja);

– Komisija je leta 2008 v Akri podpisala mednarodno pobudo za pregledno pomoč, ki določa standard za preglednost pomoči, kar zagotavlja pravočasnejše, podrobnejše in rednejše poročanje o tokovih pomoči in dokumentih o pomoči. Od oktobra 2011 si prizadeva za izvajanje in uporabo standardov mednarodne pobude za pregledno pomoč pri objavljanju informacij o pomoči;

– poleg tega Komisija v sodelovanju z državami članicami EU oblikuje skupno spletno računalniško aplikacijo, imenovano EU Aid Explorer, ki bo pretvarjala podatke o pomoči EU, pridobljene na podlagi mednarodne pobude za pregledno pomoč in iz drugih virov, v uporabniku prijazne informacije o pomoči;

– Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je leta 2015 podpisal pet novih ureditev upravnega sodelovanja z mednarodnimi organizacijami (Evropsko banko za obnovo in razvoj, Medameriško banko, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Svetovnim programom za hrano in Uradom Združenih narodov za projektne storitve). Sodeluje tudi z enakovrednimi agencijami Združenih narodov za boj proti goljufijam, Svetovno banko in drugimi mednarodnimi organizacijami. Poleg tega sodeluje z Europolom in Eurojustom. Redno ali po potrebi priložnostno vzpostavlja odnose z organi tretjih držav, ki so potrebni zaradi preiskovanja goljufij zoper proračun EU (zlasti v zvezi s sredstvi EU, porabljenimi za zunanjo pomoč). Leta 2015 je sklenil upravne dogovore s partnerskimi organi v Angoli, Moldaviji in Senegalu.

Ukrepi za odkrivanje in odpravljanje napak za nepravilnosti in goljufije

– Zunanje revizije in preverjanja (obvezne in na podlagi ocene tveganj), ki jih med drugim izvaja Evropsko računsko sodišče;

– naknadni pregledi (na podlagi ocene tveganj) in izterjave;

– ustavitev financiranja EU v primerih resnih goljufij, vključno s korupcijo velikih razsežnosti, dokler organi ne sprejmejo ustreznih ukrepov za odpravo in preprečevanje takih goljufij v prihodnje;

– FPI/DEVCO bo izpopolnil svojo strategijo za boj proti goljufijam v skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam za zunanje odnose EU (t. i. „krovna strategija za boj proti goljufijam“), ki je bila odobrena leta 2013. FPI in DEVCO izvajata strategijo, ki se osredotoča na tri strateške cilje:

– ozaveščanje osebja v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem goljufij, zlasti preprečevanjem in odkrivanjem goljufij med pripravo in izvajanjem pogodb o nepovratnih sredstvih in o izvedbi javnega naročila;

– izboljšanje zmogljivosti osebja FPI in DEVCO, da se notranje in zunanje goljufije učinkovito odpravijo z orodji za boj proti goljufijam;

– izboljšanje odzivanja v primeru suma goljufije in časovna učinkovitost pri izterjavi nepravilno porabljenih zneskov.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

Številka
Poimenovanje

dif./nedif. 25

držav Efte 26

držav kandidatk 27

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

19 02 – Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) – Odziv na krizne razmere, preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in pripravljenost na krize

19 02 01 Odziv na krizne razmere in nove krizne razmere

19 02 02 Pomoč za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in pripravljenost na krize

19 01 Upravni odhodki na področju „Instrumenti zunanje politike“

19 01 04 01 Odhodki za podporo instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP)

21 05 Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) – svetovne, medregionalne in nove grožnje

21 05 01 Svetovne, medregionalne in nove grožnje

21 01 Upravni odhodki na področju „Mednarodno sodelovanje in razvoj“

21 01 04 04 Odhodki za podporo instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP)

dif.

/NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira	Številka	Razdelek 4: Evropa v svetu
GD: FPI/DEVCO				Leto 2017 28	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
Številka proračunske vrstice 19 02 01		obveznosti	(1)	6,600	20,400	20,350	20,700		68,050
		plačila	(2)	0	10,000	15,000	20,000		45,000
Številka proračunske vrstice 19 02 02		obveznosti	(1a)	0,608	2,678	2,528	2,177		7,990
		plačila	(2a)	0	1,000	2,000	2,000		5,000
Številka proračunske vrstice 21 05 01		obveznosti	(1b)	2,150	6,250	6,300	6,300		21,000
		plačila	(2b)	0	3,000	4,000	6,000		13,000
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 29
Številka proračunske vrstice 19 01 04 01			(3)	0,643	0,673	0,823	0,823		2,962
			(3a)	0	0	0	0		0,000
Odobritve za FPI/DEVCO SKUPAJ		obveznosti	= 1 + 1a + 1b + 3	10,0	30,0	30,0	30,0		100,000
		plačila	= 2 + 2a + 2b + 3 + 3a	0	14,0	21,0	28,0		66,600

Razdelek večletnega finančnega
okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto N	Leto N + 1	Leto N + 2	Leto N + 3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)	SKUPAJ
GD: FPI
• Človeški viri		0,746	0,746	0,746	0,746		2,984
• Drugi upravni odhodki		0,06	0,06	0,06	0,06		0,240
SKUPAJ FPI	odobritve	0,806	0,806	0,806	0,806		3,224
GD: DEVCO
• Človeški viri		0,140	0,140	0,140	0,140		0,560
• Drugi upravni odhodki		0	0	0	0		0,000
GD DEVCO SKUPAJ	odobritve	0,140	0,140	0,140	0,140		0,560
Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	0,946	0,946	0,946	0,946		3,784

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto N 30	Leto N + 1	Leto N + 2	Leto N + 3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	10,946	30,946	30,946	30,946		103,784
	plačila	0,946	14,946	21,946	28,946		70,384

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻ ◻Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X◻ ◻Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Realizacije glede na posamezne cilje:

Specifični cilj št. 1 – število ocenjenih ukrepov za odzivanje na krize v primerih kriznih razmer ali novih kriznih razmer v zadevnem proračunskem letu.

Specifični cilj št. 2 – število ocenjenih ukrepov za krepitev zmogljivosti na področju preprečevanja konfliktov, vzpostavljanja miru in pripravljenosti na krize v zadevnem proračunskem letu.

Specifični cilj št. 3 – število usposobljenih oseb in/ali kosov opreme, kupljenih v zadevnem proračunskem letu.

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ⇩			Leto 2017		Leto 2018		Leto 2019		Leto 2020			Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)						SKUPAJ
	REALIZACIJE
	vrsta 31	povprečni stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški		število	stroški	število	stroški	število	stroški	število realizacij skupaj	stroški realizacij skupaj
SPECIFIČNI CILJ št. 1 32 Proračunska vrstica 19 02 01
– realizacija
– realizacija
– realizacija
Seštevek za specifični cilj št. 1				6,6		20,4		20,4		20,7									68,1
SPECIFIČNI CILJ št. 2 ... Proračunska vrstica 19 02 02
– realizacija
– realizacija
– realizacija
Seštevek za specifični cilj št. 2			1	0,6	1	2,7	1	2,5	1	2,2									8,0
SPECIFIČNI CILJ št. 3 Proračunska vrstica 21 05 01
– realizacija
– realizacija
– realizacija
Seštevek za specifični cilj št. 3			1	2,1	1	6,3	1	6,3	1		6,3								21,0
STROŠKI SKUPAJ				10		30		30		30									100

11. Realizacij v okviru Specifičnega cilja št. 1 za proračunsko vrstico 19 02 01 ni mogoče načrtovati, zato podatek o realizacijah ne bi bil primeren.

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻ ◻Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N 33

Leto
N + 1

Leto
N + 2

Leto
N + 3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)

SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ
Človeški viri	0,886	0,886	0,886	0,886	3,544
Drugi upravni odhodki	0,060	0,060	0,060	0,060	0,240
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira	0,946	0,946	0,946	0,946	3,784

Zunaj RAZDELKA 5 34 večletnega finančnega okvira
Človeški viri Proračunska vrstica 19 01 04 01*	0,448	0,448	0,448	0,448	1,792
Drugi upravni odhodki	0,195	0,225	0,375	0,375	1,170
Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira	0,643	0,673	0,823	0,883	3,022

SKUPAJ

1,589

1,619

1,769

1,829

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

* Ustreza trem delovnim mestom PU v okviru proračunske vrstice za FPI.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ ◻Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–x Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto N	Leto N + 1	Leto N + 2	Leto N + 3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
19 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)		4	4	4	4
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 35
19 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) 21 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev)		3 2	3 2	3 2	3 2
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
19 01 04 01 36	– na sedežu
	– na delegacijah	3	3	3	3
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		12	12	12	12

19 in 21 sta zadevni področji ali naslova.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Človeški viri za uradnike (AD) omogočajo skupno upravljanje dodatnih obveznosti in zlasti preudarno opredelitev, oceno, zasnovo, oddajo in vrednotenje ukrepov za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju v okviru povečanega portfelja projektov in zasnove posebnih ureditev za oceno tveganja, ki se uporabljajo za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (glej oddelek 2.2.1). Ti stroški zajemajo tudi izvajanje rednih nadzornih misij na terenu zaradi srečanja z zadevnimi vladnimi organi in zagotavljanja predhodnega lokalnega usklajevanja z drugimi akterji in donatorji. Za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju naj bi bilo potrebno tesno usklajevanje s Svetom, Parlamentom in drugimi deležniki (vključno s civilno družbo). Ker je krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju za Komisijo novo področje, ji bo treba nameniti posebno pozornost, potrebna pa bo tudi krepitev ad hoc strokovnega znanja, za kar bodo potrebni konkretni viri, zlasti v fazi vzpostavitve.

Sredstva (AST) omogočajo oddajo in finančno upravljanje ukrepov za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju ter izvajanje revizij in kontrol, letno poročanje (SPP), spremljanje vprašanj Evropskega parlamenta/Varuha človekovih pravic, finančno poročanje ter nadzor nad obveznostmi in plačili na osrednji ravni.

Dodatni stroški nastanejo tudi v zvezi z drugimi zalednimi nalogami.

Zunanji sodelavci

Človeški viri za zunanje osebje (PU) omogočajo upravljanje in izvajanje portfelja projektov za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, ki se upravljajo centralno na ravni sedeža in/ali v delegacijah. To vključuje vsakodnevno upravljanje projektov (operativno in finančno), usklajevanje z državami članicami in drugimi akterji, redno spremljanje projektov in po potrebi usklajevanje z delegacijami EU. Upravljanje vrednotenj in revizij. Ta naloga vključuje redne misije obiskov na terenu.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻ ◻Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–X Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

Znesek v višini 100 000 000 EUR, potreben za ukrepe krepitve zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, se bo prerazporedil v okviru razdelka 4 večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 37
		Leto N	Leto N + 1	Leto N + 2	Leto N + 3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)
Člen