Bruselj, 8.4.2016

COM(2016) 209 final

2013/0091(COD)

SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU

v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

v zvezi s

Stališčem Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ


2013/0091 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU

v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

v zvezi s

Stališčem Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ

1.Ozadje

Datum predložitve predloga Evropskemu parlamentu in Svetu
(dokument COM(2013) 173 final – 2013/0091 (COD)):

27. 3. 2013

Datum mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora:

n. r.

Datum stališča Evropskega parlamenta, prva obravnava:

25. 2. 2014

Datum predložitve spremenjenega predloga:

n. r.

Datum sprejetja stališča Sveta:

10. 3. 2016

2.Cilj predloga Komisije

Cilj predloga je bil uskladiti Europol z zahtevami Lizbonske pogodbe, tako da se vzpostavi zakonodajni okvir Europola z uredbo in uvede mehanizem za nadzor nad dejavnostmi Europola, ki bi ga izvajal Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. Predlog je bil namenjen tudi povečanju uspešnosti, učinkovitosti in odgovornosti Europola. To naj bi se doseglo s povečanjem analitičnih zmogljivosti Europola, izvedbo operativnih ukrepov s strani držav članic in dodatno krepitvijo sistema varstva podatkov agencije. Zaradi povečanja uspešnosti in v skladu s skupnim pristopom k decentraliziranim agencijam je bil namen predloga združiti Europol in Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL). Poleg tega je bilo s predlogom upravljanje Europola usklajeno z načeli skupnega pristopa k decentraliziranim agencijam EU.

3.Pripombe k stališču Sveta

Politični dogovor med sozakonodajalcema je bil dosežen na tristranskem sestanku 26. novembra 2015, pri čemer ga je Coreper potrdil 27. novembra 2015, odbor LIBE pa 30. novembra 2015.

Glavne razlike med skupnim stališčem in izvirnim predlogom Komisije so opisane v nadaljevanju.

Združitev Europola in Cepola (naslov, člen 1)

Ker so sestave Sveta in odbor LIBE izrazili splošno in močno nasprotovanje združitvi Cepola in Europola, se je Komisija odločila, da se bo odpovedala temu vidiku zakonodajnega predloga. Medtem je bila sprejeta uredba o reformi Cepola. Zato se v besedilu skupnega stališča združitev ne omenja.

Enota za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin (člen 4)

Skupno stališče vsebuje določbe, potrebne za delovanje enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, ki je eden od pomembnih protiterorističnih ukrepov, namenjenih zmanjšanju obsega in dostopnosti teroristične propagande na spletu. Enota je bila nov element uredbe, ki je bil uveden po terorističnih napadih v Parizu leta 2015, kar se je zelo spodbujalo v evropski agendi za varnost in je bistvenega pomena v sedanjih varnostnih razmerah. V skladu z besedilom lahko Europol prenese javno dostopne osebne podatke zasebnim strankam, če je to potrebno za podporo držav članic pri preprečevanju kaznivih dejanj, ki spadajo pod pristojnost Europola in so storjena z uporabo spleta ali jih je zaradi uporabe spleta lažje storiti, in boja proti njim.

Določbe o upravljanju

Določbe o upravljanju, kot so predstavljene v izvirnem predlogu Komisije, so izhajale iz skupnega pristopa k decentraliziranim agencijam EU. Upravljanje je bilo eno od najspornejših vprašanj, o katerih se je razpravljalo med pogajanji. Sozakonodajalca sta sklenila naslednje kompromise:

(a)Sestava upravnega odbora (člen 10)

Skupno stališče omejuje število predstavnikov Komisije v upravnem odboru na enega namesto dveh (kot je predvideno v skupnem pristopu k decentraliziranim agencijam).

(b)Izvršni odbor (prej poglavje IV)

V predlogu Komisije je bila določena neobvezna ustanovitev izvršnega odbora, pristojnega za zagotavljanje administrativne podpore upravnemu odboru in izvršnemu direktorju. Zaradi močnega nasprotovanja sozakonodajalcev skupno stališče ne vključuje možnosti ustanovitve takega organa. Komisija je sprejela črtanje možnosti ustanovitve izvršnega odbora. Vendar bo imela na podlagi člena 68 skupnega stališča v prihodnosti možnost oceniti potrebo po njegovi ustanovitvi. To je tudi pojasnila v izjavi in se zavezala, da bo ocenila stanje v dveh letih. Da se ne bi ogrozila prihodnja pogajanja o predlogu o Eurojustu, je izjavi priložena izjava, v kateri Komisija poudarja pomen izvršnega odbora pri upravljanju agencij EU.

(c)Imenovanje izvršnega direktorja (člen 54)

Besedilo skupnega stališča odstopa od predlaganega postopka Komisije, ki je bil usklajen s skupnim pristopom k decentraliziranim agencijam (predizbor kandidatov s strani Komisije in imenovanje s strani upravnega odbora).

Skupno stališče določa postopek, pri katerem Svet imenuje izvršnega direktorja na podlagi ožjega seznama, ki ga pripravi mešani odbor, sestavljen iz predstavnika Komisije in predstavnikov držav članic.

 

Glede na navedena odstopanja od skupnega pristopa k decentraliziranim agencijam se je Komisija odločila dati politično izjavo, v kateri poudarja, da dogovorjeno besedilo ni povsem skladno z načeli skupnega pristopa.

Dostop Eurojusta do informacij, ki jih hrani Europol (člen 21)

Po odločni zahtevi Evropskega parlamenta je bil dostop Eurojusta do informacij, ki jih hrani Europol, omejen na posreden dostop na podlagi sistema iskanja zadetkov. To je v skladu z identično določbo iz uredbe o Eurojustu.

Sodelovanje med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in nacionalnimi nadzornimi organi (člena 44 in 45)

Skupno stališče krepi sodelovanje med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP) in nacionalnimi nadzornimi organi ter hkrati zagotavlja neodvisnost in učinkovitost ENVP. Sodelovanje se krepi na naslednja načina:

(a)z uvedbo „odbora za sodelovanje“ kot uradne platforme za razprave, prek katere lahko ENVP in nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov redno razpravljajo o splošni strategiji za varstvo podatkov, pripravljajo usklajene predloge za skupne rešitve, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, preučujejo težave pri razlagi uredbe o Europolu itd. Vendar ta novi odbor za sodelovanje ni organ odločanja, temveč le posvetovalni organ;

(b)prek okrepljenega „vsakodnevnega“ sodelovanja med ENVP in nacionalnimi nadzornimi organi (ENVP bo uporabljal strokovno znanje in izkušnje nacionalnih nadzornih organov v vseh primerih, v katerih opravlja svoje naloge, potekali bodo skupni inšpekcijski pregledi ENVP in nacionalnih nadzornih organov, ENVP se bo posvetoval z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi v primerih v zvezi s podatki iz ene ali več držav članic itd.).

Komisija je sprejela ustanovitev odbora za sodelovanje. Vendar je izdala izjavo, v kateri je poudarila, da se bodo funkcije odbora za sodelovanje, ustanovljenega z uredbo o Europolu, čim prej prenesle na Evropski odbor za varstvo podatkov, ustanovljen v okviru reforme na področju varstva podatkov, s čimer se bosta zagotovili učinkovitost in doslednost ter odpravila nepotrebna podvajanja (glej izjavo št. 2 v oddelku 5).

Parlamentarni nadzor (poglavje VIII)

S splošno določbo v predlogu Komisije je bilo zagotovljeno, da so dejavnosti Europola pod parlamentarnim nadzorom, kot je zahtevano v členu 88 PDEU.

Med pogajanji je Evropski parlament poudaril, da je treba podrobneje opredeliti način izvajanja parlamentarnega nadzora.

Zato je bila v besedilo skupnega stališča vključena ustanovitev skupine za skupni parlamentarni nadzor. To bo poseben organ, ki ga bodo skupaj ustanovili nacionalni parlamenti in pristojni odbor Evropskega parlamenta ter bo pristojen za politično spremljanje dejavnosti Europola. To spremljanje bo med drugim obsegalo informacije o dokumentih o načrtovanju in poročilih, posvetovanje z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti o večletnem delovnem programu Europola 1 ter vabilo izvršnemu direktorju in predsedniku upravnega odbora k razpravi o vprašanjih v zvezi z Europolom.

4.Zaključek

Kljub spremembam, uvedenim s skupnim stališčem, besedilo slednjega predstavlja najboljši možni rezultat, ki ga je bila Komisija zmožna doseči med dveletnimi pogajanji s Parlamentom in Svetom o zelo zapletenem besedilu.

Cilji Komisije glede reforme Europola so bili doseženi z njegovo uskladitvijo z zahtevami Lizbonske pogodbe ter povečanjem njegove uspešnosti, učinkovitosti in odgovornosti.

Uskladitev upravljanja Europola z načeli skupnega pristopa k decentraliziranim agencijam EU ni bila povsem dosežena, in sicer zaradi močnega nasprotovanja sozakonodajalcev. Komisija bo imela vlogo pri upravljanju agencije, saj bo imela predstavnika z glasovalno pravico v upravnem odboru in bo sodelovala v predizboru izvršnega direktorja.

5.    Izjavi Komisije

1. O skupnem pristopu k decentraliziranim agencijam EU

„Komisija opozarja, da dogovorjeno besedilo ni povsem skladno z načeli skupnega pristopa k decentraliziranim agencijam EU. Zato dogovor Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju agencije ne vpliva na nobena prihodnja zakonodajna besedila. Komisija je še vedno prepričana, da je ustanovitev izvršnega odbora v okviru strukture upravljanja Europola in drugih agencij koristna. Stanje glede upravljanja Europola bo pregledala v naslednjih dveh letih, zlasti da bi odločila, ali so upravičeni nadaljnji predlogi v zvezi s tem.“

2. O odboru za sodelovanje

„Evropska komisija je mnenja, da mora – po sprejetju predlagane Splošne uredbe o varstvu podatkov in Direktive o varstvu podatkov za obdelavo podatkov v policijskem in pravosodnem sektorju ter glede na napovedani pregled Uredbe (ES) št. 45/2001 – funkcije odbora za sodelovanje, ustanovljenega s to uredbo, opravljati novoustanovljeni Evropski odbor za varstvo podatkov, s čimer se zagotovita učinkovitost in doslednost ter odpravijo nepotrebna podvajanja.“

(1) Prek skupine za skupni parlamentarni nadzor bo potekalo tudi posvetovanje z nacionalnimi parlamenti o večletnem načrtovanju. S tem se bo olajšala odgovornost Europola, da se o svojem večletnem načrtovanju posvetuje z 28 nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom (kot je predvideno v izvirnem predlogu Komisije).