EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.4.2016

COM(2016) 194 final

2016/0106(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter

spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št. 1077/2011

{SWD(2016) 114 final}
{SWD(2016) 115 final}
{SWD(2016) 116 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Ozadje

Komisija je februarja 2013 predstavila sveženj zakonodajnih predlogov o pametnih mejah za modernizacijo upravljanja zunanjih meja schengenskega območja. Sveženj so sestavljali trije predlogi: (1) uredbe o sistemu vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje informacij o času in kraju vstopa državljanov tretjih držav na schengensko območje in izstopa z njega, (2) uredbe o programu za registrirane potnike, ki bo varnostno vnaprej preverjenim državljanom tretjih držav omogočila ugodnost poenostavljene mejne kontrole na zunanji meji Unije, in (3) uredbe o spremembi Zakonika o schengenskih mejah 1 , da se upoštevata sistem vstopa/izstopa (SVI) in program za registrirane potnike 2 .

Sozakonodajalca sta med prvim pregledom svežnja, ki se je končal februarja 2014, izrazila tehnične, finančne in operativne pomisleke o nekaterih vidikih zasnove teh sistemov. Vendar glede najprimernejših možnosti politike, predlaganih leta 2013 (tj. centraliziranih sistemov, ki temeljijo na biometričnih podatkih), ni bilo nobenih pomislekov. Evropski parlament je predlog predložil svojemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE). V zvezi s predlogi ni sprejel zakonodajne resolucije.

Da bi se dodatno ocenili tehnični, organizacijski in finančni učinki predlaganih možnosti politike, je Komisija s podporo obeh sozakonodajalcev začela t. i. potrditev koncepta, ki je sestavljena iz dveh faz:

tehnične študije o pametnih mejah pod vodstvom Komisije (v nadaljnjem besedilu: tehnična študija), ki je bila objavljena oktobra 2014 3 , in

preskusne faze o učinku uporabe različnih biometričnih identifikatorjev na postopke mejne kontrole (v nadaljnjem besedilu: pilotni projekt), ki jo je vodila agencija eu-LISA in za katero je bilo poročilo objavljeno novembra 2015 4 .

Komisija je na podlagi ugotovitev iz tehnične študije, rezultatov pilotnega projekta, tehničnih razprav s sozakonodajalcema in deležniki ter javnega posvetovanja 5 pripravila podrobno oceno učinka, ki je priložena temu predlogu. Ta ocena učinka temelji na ocenah učinka 6 , priloženih predlogom iz leta 2013, in se osredotoča na elemente predlogov iz leta 2013, glede katerih so predlagane spremembe, zlasti na (a) arhitekturo sistema, (b) biometrične podatke, ki se bodo uporabljali, (c) uporabo orodij za poenostavitev postopka, (d) hrambo podatkov in (e) dostop organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

Komisija je na podlagi teh obsežnih priprav proučila potrebne spremembe in poenostavitve predlogov iz leta 2013. Odločila se je:

–popraviti in dopolniti predlog uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) iz leta 2013;

–popraviti in dopolniti predlog uredbe o spremembi Zakonika o schengenskih mejah iz leta 2013 z namenom vključitve tehničnih sprememb, ki so nastale na podlagi novega predloga uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI);

–umakniti svoj predlog uredbe o programu za registrirane potnike iz leta 2013.

 Utemeljitev vzpostavitve evropskega sistema vstopa/izstopa

Kot je pojasnjeno v oceni učinka, je vzpostavitev evropskega sistema vstopa/izstopa nujna za reševanje naslednjih izzivov:

1. Odprava zamud pri mejnih kontrolah in izboljšanje kakovosti mejnih kontrol za državljane tretjih držav

Potniški tokovi na zunanjih mejah Evropske unije naraščajo in se bodo v prihodnosti še povečali. Skupno število zakonitih prehodov meje naj bi se leta 2025 povečalo na 887 milijonov, od tega naj bi bila približno tretjina državljanov tretjih držav, ki potujejo v schengenske države na kratek obisk. Pri državljanih EU in osebah, ki imajo pravico do prostega gibanja, se opravi „temeljna mejna kontrola“, pri državljanih tretjih držav, ki prehajajo zunanje meje schengenskega območja, pa se na mejah ročno opravi „temeljita kontrola“ (ob vstopu in izstopu).

Zakonik o schengenskih mejah ne vsebuje določb o evidentiranju prehodov potnikov čez meje na schengensko območje in z njega. Praviloma imajo državljani tretjih držav pravico do kratkoročnega bivanja, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Žigosanje potnih listin z navedbo datuma vstopa in izstopa je trenutno edina metoda, s katero lahko mejni policisti in organi za priseljevanje izračunajo trajanje bivanja državljanov tretjih držav in preverijo, ali je oseba prekoračila obdobje dovoljenega bivanja. Te žige je včasih težko raztolmačiti: lahko so nečitljivi ali ponarejeni. Tudi konzulati, ki morajo obdelati vloge za izdajo vizumov, na podlagi žigov v potni listini težko ugotovijo zakonitost predhodno izdanih vizumov. Zato se za celoten postopek šteje, da je dovzeten za napake in da se ne izvaja vedno sistematično.

Z vzpostavitvijo SVI se bodo zagotovile:

–natančne informacije, ki se bodo na zahtevo hitro posredovale mejnim policistom med mejnimi kontrolami, saj bo nadomeščen sedanji počasni in nezanesljivi sistem ročnega žigosanja potnih listov; to bo omogočilo boljše spremljanje obdobja dovoljenega bivanja, pa tudi učinkovitejše mejne kontrole;

–informacije mejnim policistom o zavrnitvi vstopa državljanom tretjih držav, zavrnitve vstopa pa bo mogoče preveriti tudi elektronsko v SVI;

–natančne informacije potnikom o najdaljšem dovoljenem trajanju njihovega bivanja v državi;

–možnost avtomatiziranega mejnega nadzora za državljane tretjih držav pod nadzorom mejnih policistov v skladu s pogoji iz člena 8d popravljenega in dopolnjenega predloga o spremembi Zakonika o schengenskih mejah.

2. Zagotavljanje sistematičnega in zanesljivega ugotavljanja istovetnosti oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja

Priseljenci brez urejenega statusa vključujejo osebe, ki so meje prestopile nezakonito (običajno ne na uradnem mejnem prehodu), in osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja: osebe, ki so zakonito vstopile v EU na uradnem mejnem prehodu, vendar so v njej ostale tudi po izteku njihove pravice do bivanja. SVI obravnava to kategorijo nedovoljene migracije. Prehodi mej državljanov tretjih držav se trenutno ne evidentirajo, zato ni mogoče oblikovati seznamov oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja.

Z vzpostavitvijo SVI se bo:

–zagotovilo natančne informacije o osebah, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, kar bo pripomoglo k nadzoru znotraj ozemlja in omogočilo učinkovitejše prijetje migrantov brez urejenega statusa;

–zagotovila pomoč pri ugotavljanju istovetnosti migrantov brez urejenega statusa; s tem ko se bodo v SVI shranjevali biometrični podatki o vseh osebah, ki so izvzete iz vizumske obveznosti, in glede na to, da so biometrični podatki o imetnikih vizumov shranjeni v sistemu VIS, bodo lahko organi držav članic ugotovili istovetnost vseh migrantov brez urejenega statusa, ki jih bodo brez dokumentov odkrili na ozemlju in ki so zakonito prestopili zunanjo mejo; to pa bo olajšalo postopek vrnitve;

–omogočil pristop na podlagi dokazov z analizo, izdelano s sistemom. V primeru vizumske politike bo SVI na primer zagotavljal natančne podatke o tem, ali se pri osebah z določenim državljanstvom pojavlja težava zaradi predolgega bivanja v državi ali ne, kar bi bil pomemben dejavnik pri odločanju o uvedbi ali ukinitvi vizumske obveznosti za zadevno tretjo državo.

3. Krepitev notranje varnosti ter boja proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem

Pri kriminalnih dejavnostih, kot so trgovina z ljudmi, tihotapljenje ljudi ali tihotapljenje nedovoljenega blaga, so potrebni številni prehodi mej, h katerim pripomore dejstvo, da se na mejnih prehodih zadevni državljani tretjih držav ne evidentirajo. Od tega, da se prehodi mej ne evidentirajo, lahko imajo korist tudi teroristične organizacije in radikalizirani posamezniki. Kontrole državljanov tretjih držav na zunanjih mejah vključujejo preverjanje istovetnosti in iskanje znanih oseb ali skupin, ki predstavljajo grožnjo javni varnosti in bi jih bilo treba prijeti ali jim zavrniti vstop na ozemlje, v različnih podatkovnih zbirkah. Če državljan tretje države po vstopu na schengensko območje uniči svoj uradni dokument, lahko imajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj velike težave pri ugotavljanju istovetnosti zadevne osebe, če je ta osumljena kaznivega dejanja ali pa je njegova žrtev.

Z vzpostavitvijo SVI se bo:

–zagotovila pomoč pri zanesljivem ugotavljanju istovetnosti teroristov, storilcev kaznivih dejanj, osumljencev in žrtev;

–zagotovila evidenca potovalne zgodovine državljanov tretjih držav, vključno z osebami, ki so osumljene kaznivega dejanja. Dopolnile bi se torej informacije, ki so na voljo v schengenskem informacijskem sistemu.

Pomembne spremembe od leta 2013

Komisija je pri pripravi tega popravljenega in dopolnjenega predloga upoštevala tudi pomembne spremembe od leta 2013, ki so spremenile politično, pravno in institucionalno okolje v primerjavi z letom 2013, ko so bili predloženi prvotni predlogi o pametnih mejah:

–vizumski informacijski sistem je postal povsem operativen. Njegova uvedba v konzulate držav članic v vseh zadevnih tretjih državah se je zaključila novembra 2015. Biometrično preverjanje imetnikov vizumov v sistemu VIS na zunanjih mejah schengenskega območja je zdaj obvezno. Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj vse bolj uporabljajo sistem VIS za ugotavljanje istovetnosti in preiskovanje;

–dialogi o liberalizaciji vizumskega režima z državami Zahodnega Balkana ter na vzhodni in jugovzhodni meji EU so se končali ali pospešili, zaradi česar se bo povečal delež potnikov v EU, izvzetih iz vizumske obveznosti. Ta trend naj bi se nadaljeval v naslednjih letih;

–sprejet je bil Sklad za notranjo varnost (ISF-B), v okviru katerega je bilo namenjenih 791 milijonov EUR za razvoj pametnih meja, ki se bodo uporabili po sprejetju zadevne pravne podlage;

–v evropski agendi o migracijah 7 je bilo „upravljanje meja“ opredeljeno kot eden od „štir[ih] stebr[ov] boljšega upravljanja migracijskih tokov“. Varovanje zunanjih meja in njihovo učinkovitejše upravljanje pomeni tudi boljše izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo informacijski sistemi in tehnologije. Poleg tega so države članice v Svetu za pravosodje in notranje zadeve ter Evropskem svetu decembra 2015 poudarile potrebo po izboljšanju nadzora na zunanjih mejah z uporabo novih tehnologij;

–hitri razvoj na področju biometrične tehnologije je zagotovil nove možnosti za „lažji“ in „hitrejši“ vpis ter preverjanje potnikov, ne le njihovih prstnih odtisov, ampak tudi podob obraza;

–sodišče je s sodbo o direktivi o hrambi podatkov zagotovilo pravno jasnost glede pogojev in zaščitnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri hrambi in uporabi podatkov v SVI;

–s političnim dogovorom sozakonodajalcev o reformi pravil EU o varstvu podatkov iz decembra 2015 se bo v vsej EU vzpostavil sodoben okvir za varstvo podatkov. Evropski parlament in Svet bosta leta 2016 uradno sprejela splošno uredbo o varstvu podatkov in direktivo o varstvu podatkov.

Glavni elementi popravljenega in dopolnjenega svežnja o pametnih mejah

Področje uporabe novega sistema vstopa/izstopa vključuje prehode mej vseh državljanov tretjih držav, ki na schengensko območje vstopijo zaradi kratkoročnega bivanja (največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju) in za katere velja vizumska obveznost oziroma so iz nje izvzeti, ali morda na podlagi popotniškega vizuma 8 (do enega leta).

Družinske člane državljanov EU, ki imajo pravico do prostega gibanja, ali državljanov tretjih držav, ki imajo enako pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, in še nimajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana, bi bilo treba evidentirati v SVI, vendar zanje pravilo o kratkoročnem bivanju ne velja, kontrole v tej kategoriji pa se izvajajo v skladu z Direktivo 2004/38/ES 9 . Družinski člani, ki imajo dovoljenje za prebivanje iz Direktive 2004/38/ES, se v SVI ne evidentirajo.

V sistemu se bodo zbirali podatki in evidentirale evidence o vstopu in izstopu, da se bo poenostavilo prehajanje meja potnikov, ki potujejo v dobri veri, in da bo lažje ugotoviti istovetnost oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja. V SVI se bo evidentirala tudi zavrnitev vstopa državljanom tretjih držav, za katere se bo sistem uporabljal.

Glavne razlike med tem spremenjenim predlogom in predlogi iz leta 2013 so:

–Arhitektura sistema: predlagan je le en sistem, in sicer sistem vstopa/izstopa. Nacionalne mejne infrastrukture bodo s centralnim sistemom SVI povezane prek nacionalnega enotnega vmesnika, ki bo enak v vseh državah članicah in bo omogočal uporabo obstoječih nacionalnih sistemov vstopa/izstopa. Vendar podatkov iz centralnega sistema ni mogoče kopirati v te obstoječe nacionalne sisteme vstopa/izstopa.

–Zagotovljena je interoperabilnost med SVI in sistemom VIS, da bodo mejne kontrole učinkovitejše in hitrejše. V ta namen bo vzpostavljena povezava med centralnima sistemoma SVI in sistema VIS, med njima pa bo za posebne namene urejen neposreden dostop. S tem se bo zmanjšalo podvajanje obdelave osebnih podatkov v skladu z načelom „vgrajene zasebnosti“.

–

–Biometrični identifikatorji: predlogi o SVI iz leta 2013 so temeljili na desetih prstnih odtisih, v popravljenih in dopolnjenih predlogih o SVI pa je za biometrične identifikatorje, vnesene od začetka delovanja SVI, predlagana kombinacija štirih prstnih odtisov in podobe obraza. Ta izbira bo ob upoštevanju pričakovanega obsega SVI omogočila dovolj natančno preverjanje in ugotavljanje istovetnosti, pri čemer bo količina podatkov ostala na razumni ravni, hkrati pa se bodo pospešile mejne kontrole in omogočila obsežnejša uporaba samopostrežnih sistemov na mejnih prehodih. Štirje prstni odtisi se bodo uporabili ob vpisu za preverjanje, ali je državljan tretje države že evidentiran v sistemu, podoba obraza pa pri naslednjem vstopu omogoča hitro in zanesljivo (samodejno) preverjanje, ali je posameznik, pri katerem se opravlja mejna kontrola, tisti, ki je že evidentiran v SVI.

–Varstvo osebnih podatkov: precej se je zmanjšal obseg osebnih podatkov, evidentiranih v SVI: v njem naj bi se namesto 36 vrst podatkov evidentiralo 26. Pravica do dostopa do osebnih podatkov, njihovega popravka in izbrisa je jasno opredeljena in zaščitena. Za nadzor nad obdelavo osebnih podatkov bodo pristojni Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni organi za varstvo podatkov.

–Obdobje hrambe podatkov: čas hrambe shranjenih podatkov je pet let. S petletnim obdobjem hrambe podatkov se zmanjša pogostost ponovnega vpisa, kar bo koristilo vsem potnikom, mejnemu policistu pa omogočalo, da preden potniku dovoli vstop na schengensko območje, izvede potrebno analizo tveganja, ki jo zahteva Zakonik o schengenskih mejah. Zaradi sistematičnega brisanja evidence v SVI po 181 dneh, kot je bilo predlagano leta 2013, mejni policist ne bi imel več na voljo nobenih podatkov o nedavni zgodovini vstopov državljana tretje države na schengensko območje in izstopov z njega, ki so potrebni za analizo tveganja. V primerjavi s tem, kar mejni policist trenutno uporablja, bi to pomenilo regresijo uporabnih informacij: vpogled v žige v potni listini v številnih primerih zagotovi informacije, ki zajemajo večletno obdobje. Daljše obdobje hrambe podatkov je torej potrebno, da lahko mejni policist izvede potrebno analizo tveganja, ki jo zahteva Zakonik o schengenskih mejah, preden potniku dovoli vstop na schengensko območje. V okviru obdelave vloge za izdajo vizuma na konzularnih predstavništvih je treba proučiti potovalno zgodovino prosilca, da se oceni uporaba predhodno izdanih vizumov in spoštovanje pogojev bivanja. Žigosanje potnih listov bo nadomestil vpogled v SVI. Potovalna zgodovina, ki je na voljo v sistemu, bi zato morala zajemati obdobje, ki zadostuje za izdajo vizuma.

Z daljšim obdobjem hrambe podatkov se bo zmanjšala pogostost ponovnega vpisa, kar bo koristilo vsem potnikom, saj se bosta povprečni čas, potreben za prehod meje, in čakalna doba na mejnih prehodih skrajšala. Tudi za potnika, ki na schengensko območje vstopi le enkrat, bo to, da drugih potnikov, ki so že evidentirani v SVI, ne bo treba ponovno vpisati, pomenilo krajšo čakalno dobo na meji.

Daljše obdobje hrambe podatkov bo potrebno tudi, da se omogoči poenostavljen postopek na mejnem prehodu s pospeševalci postopka in samopostrežnimi sistemi. Poenostavitev je odvisna od podatkov, evidentiranih v sistemu. Kratko obdobje hrambe bi pomenilo, da bo od takšne poenostavitve imela korist manjša skupina potnikov, to pa bi ogrozilo navedeni cilj SVI, da poenostavi prehajanje meja.

Za družinske člane državljanov EU, ki niso državljani EU in spadajo na področje uporabe te uredbe, se vsaka evidenca o vstopu/izstopu hrani največ eno leto po zadnjem izstopu. Njihovo individualno dokumentacijo bi bilo treba hraniti pet let, da bi imel družinski član koristi od poenostavljenega prehoda meje.

Za osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja in jih ob koncu obdobja hrambe podatkov še ne bodo odkrili, se bo lahko pred izbrisom podatkov v SVI po sprejetju odločitve na nacionalni ravni in na njeni podlagi v schengenskem informacijskem sistemu izdalo opozorilo na podlagi podatkov v SVI.

–Poenostavitev prehoda čez meje: pristop za poenostavitev temelji na izvajanju samopostrežnih sistemov in elektronskih izhodov, ki bodo državljanom tretjih držav omogočali, da začnejo postopek mejne kontrole, ki se bo končal s predložitvijo dodatnih informacij na zahtevo mejnega policista. Uporaba teh pospeševalcev (uvedenih v predlogu o spremembi Zakonika o schengenskih mejah) za države članice ni obvezna, na voljo je za večino potnikov in zanjo ni treba razviti nobenega novega sistema.

–Poleg tega bo obstajala usklajena pravna podlaga (prav tako uvedena v spremembah Zakonika o schengenskih mejah) za prostovoljno vzpostavitev nacionalnih programov za registrirane potnike v državah članicah.

–Dostop zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj: organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj držav članic in Europol bodo imeli pod strogimi pogoji dostop do SVI od začetka njegovega delovanja. V SVI bodo zanesljivi podatki o datumih vstopa in izstopa državljanov tretjih držav, za katere se SVI uporablja, ki so lahko odločilnega pomena pri posameznih spisih zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, do katerih bi bilo treba odobriti dostop v skladu z namenom instrumenta in ob upoštevanju pravil o varstvu podatkov.

Dostop do podatkov v sistemu VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se je že izkazal za uporabnega. Države članice so poročale o primerih ljudi, ki so umrli nasilne smrti in pri katerih je bilo ugotavljanje istovetnosti mogoče le z dostopanjem do sistema VIS. Drugi primeri, o katerih se je poročalo, so povezani s trgovino z ljudmi, terorizmom ali nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, pri katerih so lahko preiskovalci na podlagi dostopa do sistema VIS znatno napredovali.

–Stroški: v predlogih iz leta 2013 je bilo razvoju SVI in programa za registrirane potnike kot okvirni znesek namenjenih 1,1 milijarde EUR. V popravljenem in dopolnjenem predlogu, ki temelji na najprimernejši možnosti enotnega SVI in vključuje dostop zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, je bil potrebni znesek ocenjen na 480 milijonov EUR.

Ta popravljeni in dopolnjeni predlog uredbe o vzpostavitvi SVI je glavni instrument za pravni okvir SVI. Obsega tudi naknadne spremembe obstoječe zakonodaje EU (tj. Uredbe (EU) št. 1077/2011 10 , Uredbe (ES) št. 767/2008 11 in Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma).Zadevni dopolnilni predlog za spremembo Zakonika o schengenskih mejah, kar zadeva uporabo sistema kot dela postopka upravljanja meja, je predložen skupaj s tem predlogom.

 Veljavni predpisi na področju, na katero se nanaša predlog

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah).

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1931/2006 o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic in spremembi določb Schengenske konvencije.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 767/2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS).

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice.

Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES.

2.POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Podroben opis posvetovanja z zainteresiranimi stranmi je vključen v Prilogo 2 spremljajoče ocene učinka. Komisija je leta 2015 izvedla usmerjena posvetovanja za pripravo popravljenih in dopolnjenih predlogov o pametnih mejah, in sicer z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov na delavnici za pripravo popravljenih in dopolnjenih predlogov o pametnih mejah, ki je potekala 20. marca 2015, s civilno družbo na srečanju 5. maja 2015, s prevozniki, ponudniki prevozov, ponudniki turističnih storitev in upravljavci infrastrukture na srečanju 28. maja 2015 ter z Agencijo za temeljne pravice na dveh srečanjih, ki sta potekali 22. junija in 23. julija 2015. Poleg tega je 9. julija 2015 organizirala srečanje s strokovnjaki držav članic, ki se ukvarjajo s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj, 24. septembra 2015 in 26. oktobra 2015 pa dva tehnična sestanka s strokovnjaki držav članic.

Na javnem posvetovanju, ki je potekalo od 29. julija do 29. oktobra 2015, so se zbrala stališča posameznikov, organizacij, prevoznikov in javnih organov (rezultati javnega posvetovanja so podrobno pojasnjeni v Prilogi 2 ocene učinka).

Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) je v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti organiziral skupni parlamentarni odbor za pametne meje, ki je zasedal 23. in 24. februarja 2015.

Ocena učinka

Prva ocena učinka 12 je bila izvedena leta 2008 med pripravo sporočila Komisije na to temo, druga pa je bila dokončana leta 2012 13 pri pripravi predlogov iz leta 2013.

Tretja ocena učinka je bila dokončana leta 2016. V njej so bile ob upoštevanju tehnične študije, poročila o pilotnem projektu, rezultatov posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ter razprav v Svetu in Evropskem parlamentu analizirane glavne izvedbene možnosti in podmožnosti za SVI in program za registrirane potnike. Najprimernejše možnosti iz ocene učinka so neposredno zajete v glavnih spremembah glede na predloge iz leta 2013, vključenih v sedanji predlog (glej točko I, „Glavni elementi predloga“).

Osnutek ocene učinka je pregledal Odbor za regulativni nadzor, ki je 22. januarja 2016 podal pozitivno mnenje.

3.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Opredeliti je treba namene, funkcionalnosti in odgovornosti SVI. Poleg tega je treba Agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) dodeliti pristojnost za razvoj in operativno upravljanje sistema. Podrobna razlaga tega popravljenega in dopolnjenega predloga po členih je na voljo v ločenem delovnem dokumentu služb Komisije.

Nadaljnje spremembe tega predloga je treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 1077/2011, Uredbo (ES) št. 767/2008 in (Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma), kot je navedeno v točki 1.

Pravna podlaga

Ta popravljeni in dopolnjeni predlog za pravno podlago za to uredbo uporablja člen 77(2)(b) in (d) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 77(2)(b) in (d) je ustrezna pravna podlaga za podrobnejšo opredelitev ukrepov glede prehodov zunanjih meja držav članic ter razvoj standardov in postopkov, po katerih se morajo države članice ravnati pri izvajanju kontrole oseb na teh mejah. Pravna podlaga za vzpostavitev SVI je člen 77(2)(b) in (d). Poleg tega popravljen in dopolnjen predlog temelji na členu 87(2)(a) kot pravni podlagi za omogočanje dostopa zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter členu 88(2)(a) za omogočanje dostopa Europolu, v obeh primerih pod strogimi pogoji. Obe dodatni pravni podlagi zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter dostopa Europola do podatkov v SVI zahtevata enak redni zakonodajni postopek, ki se uporablja na podlagi člena 77(2)(b) in (d).

Načelo subsidiarnosti

Unija je na podlagi člena 77(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije pristojna za sprejetje ukrepov v zvezi s kontrolo oseb in učinkovitim nadzorom pri prehajanju zunanjih meja držav članic. Veljavne določbe EU o prehajanju zunanjih meja držav članic je treba spremeniti, da se bo upoštevalo dejstvo, da trenutno ni zanesljivih sredstev za spremljanje potovanj državljanov tretjih držav, ki imajo dovoljenje za kratkoročno bivanje, glede na zapletenost in počasnost sedanje obveznosti žigosanja, ki ne zadostuje za to, da bi lahko organi držav članic med mejno kontrolo potnika ali kontrolo znotraj ozemlja ocenili obdobje dovoljenega bivanja, ter zelo omejeno uporabnost nacionalnih sistemov za take namene na območju brez nadzora notranjih meja.

Za povečanje učinkovitosti upravljanja migracij in v pomoč pri naključnih preverjanjih znotraj ozemlja za odkrivanje oseb, ki bivajo nezakonito, bi morale biti na voljo informacije o osebah, ki jim je bil zavrnjen vstop na ozemlje EU, o osebah, ki bivajo na ozemlju EU in spoštujejo najdaljše dovoljeno kratkoročno bivanje, ki znaša 90 dni v 180-dnevnem obdobju, ter o državljanstvu in skupinah potnikov (izvzetih iz vizumske obveznosti/za katere velja vizumska obveznost), ki so prekoračili obdobje dovoljenega bivanja.

Za določitev harmoniziranih pravil o evidencah zavrnitev vstopa, prehajanja meje in spremljanju dovoljenega kratkoročnega bivanja za schengensko območje kot celoto je potreben skupni sistem.

Države članice zato same ne morejo zadovoljivo doseči tega cilja predloga.

Predlog o SVI iz leta 2013 je treba popraviti in dopolniti tudi zato, da se omogoči dostop do podatkov v SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter boja proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter zagotovi visoka raven notranje varnosti. Tega cilja države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, saj lahko tako spremembo predlaga samo Komisija.

Načelo sorazmernosti

Člen 5 Pogodbe o Evropski uniji določa, da ukrepi EU ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodbe. Izbrana oblika tega ukrepa EU mora omogočiti, da predlog doseže svoj cilj in se izvaja čim bolj učinkovito. Predlagana pobuda pomeni nadaljnji razvoj schengenskega pravnega reda za zagotovitev, da se skupna pravila na zunanjih mejah enako uporabljajo v vseh državah članicah, ki so odpravile nadzor na svojih notranjih mejah. Z njo se uvaja instrument, ki bo Evropski uniji zagotovil informacije o tem, koliko državljanov tretjih držav vstopi na ozemlje EU in ga zapusti, kar je nujen podatek za trajno oblikovanje migracijske in vizumske politike na podlagi dokazov. Organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj omogoča tudi dostop do SVI, ki je stroškovno učinkovit način, s katerim se pravočasno, natančno in varno ugotovi istovetnost državljanov, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti in osumljeni (ali žrtve) terorizma ali hudega kaznivega dejanja, in jim omogoči vpogled v potovalno zgodovino imetnikov vizumov in državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti in osumljeni (ali žrtve) takih kaznivih dejanj.

Predlog, katerega zasnova temelji na načelih vgrajene zasebnosti, je sorazmeren v smislu pravice do varstva osebnih podatkov, saj ne zahteva zbiranja in shranjevanja več podatkov za daljše obdobje, kot je nujno potrebno za delovanje sistema in izpolnjevanje njegovih ciljev. Poleg tega se bodo predvideli in izvedli vsi zaščitni ukrepi in mehanizmi, potrebni za učinkovito zaščito temeljnih pravic potnikov, zlasti zaščito zasebnega življenja in zasebnih podatkov.

Za delovanje sistema ne bodo potrebni nobeni nadaljnji postopki ali usklajevanje na ravni EU; predvideni ukrep je zato sorazmeren, saj ne presega tistega, kar je v smislu ukrepanja na ravni EU potrebno za dosego njegovih ciljev.

Najprimernejša možnost je sorazmerna tudi v smislu stroškov glede na koristi, ki jih bo sistem prinesel vsem državam članicam pri upravljanju skupne zunanje meje in oblikovanju skupne migracijske politike EU.

Predlog je zato v skladu z načelom sorazmernosti.

Izbira pravnega akta

Predlagani instrument: Uredba.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjih razlogov:

S tem predlogom bo vzpostavljen centraliziran sistem, prek katerega bodo države članice medsebojno sodelovale, kar pa zahteva skupno arhitekturo in pravila delovanja. Poleg tega bodo določena pravila o mejnih kontrolah na zunanjih mejah in o dostopu do sistema tudi zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki so enaka za vse države članice. Zato se lahko kot pravni akt izbere samo Uredba.

Temeljne pravice

Predlagana uredba vpliva na temeljne pravice, in sicer na pravico do dostojanstva (člen 1 Listine EU o temeljnih pravicah); prepoved suženjstva in prisilnega dela (člen 5 Listine); pravico do svobode in varnosti (člen 6 Listine), spoštovanje zasebnega in družinskega življenja (člen 7 Listine), varstvo osebnih podatkov (člen 8 Listine), pravico do azila (člen 18 Listine) in varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve (člen 19 Listine), pravico do nediskriminacije (člen 21 Listine), pravice otroka (člen 24 Listine) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva (člen 47 Listine).

Izvajanje SVI pozitivno vpliva na prepoved suženjstva in prisilnega dela ter pravico do svobode in varnosti. Boljše in natančnejše ugotavljanje istovetnosti (z uporabo biometričnih podatkov) državljana tretje države, ki prečka zunanjo mejo schengenskega območja, pomaga pri odkrivanju zlorabe identitete, trgovine z ljudmi (zlasti v primeru mladoletnih oseb) in čezmejne kriminalitete ter tako pripomore k izboljšanju varnosti državljanov, ki živijo na schengenskem območju.

Kar zadeva pravico do varstva osebnih podatkov, predlog vsebuje tudi zaščitne ukrepe v zvezi z osebnimi podatki, zlasti dostopom do teh podatkov, ki bi moral biti strogo omejen izključno na namen te uredbe in v njej imenovane pristojne organe. Zaščitni ukrepi v zvezi z osebnimi podatki vključujejo tudi pravico dostopa do podatkov oziroma pravico do njihovega popravka ali izbrisa. Omejitev obdobja hrambe podatkov iz poglavja 1 tega obrazložitvenega memoranduma prispeva tudi k spoštovanju osebnih podatkov kot temeljne pravice.

Predlog zagotavlja dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj za ugotavljanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki prehajajo zunanje meje, in dostop do podatkov o njihovi potovalni zgodovini. Kot je določeno v členu 52(1) Listine, mora biti kakršno koli omejevanje pravice do varstva osebnih podatkov ustrezno za dosego zadevnega cilja in ne presegati tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja. Tudi člen 8(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah priznava, da je poseganje javnega organa v pravico posameznika do zasebnosti morda potrebno v interesu nacionalne in javne varnosti ali preprečevanja kriminala, kot velja v tem predlogu. Tudi Sodišče je priznalo 14 , da je boj proti terorizmu in hudemu kriminalu, zlasti proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, nedvomno ključnega pomena za zagotavljanje javne varnosti, njegova učinkovitost pa je lahko precej odvisna od uporabe sodobnih preiskovalnih tehnik, zato bi se lahko dostop do osebnih podatkov, odobren v navedene posebne namene, po potrebi ocenil za upravičenega.

Dostop do podatkov v SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se lahko dodeli le zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, kakor so opredeljena v okvirnih sklepih Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu in 2002/584/PNZ o evropskem nalogu za prijetje, če je to v posameznih primerih potrebno. Poleg tega lahko imenovani organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj zahtevajo dostop do podatkov iz SVI le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da bi tak dostop pripomogel k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju zadevnega kaznivega dejanja. Tako zahtevo preveri imenovani organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da preveri, ali so izpolnjeni strogi pogoji za zahtevanje dostopa do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Poleg tega predlog določa tudi stroge varnostne ukrepe v zvezi s podatki, da se zagotovi varnost osebnih podatkov, ki se obdelujejo, vzpostavi nadzor neodvisnih javnih organov za varstvo podatkov nad obdelavo osebnih podatkov ter zagotovi dokumentiranje vseh izvedenih poizvedb. Predlog določa tudi, da je obdelava vseh osebnih podatkov, ki jo izvedejo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi s SVI, potem ko so bili iz tega sistema pridobljeni, predmet Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ.

V predlogu so opredeljena stroga pravila za dostop do SVI in potrebni zaščitni ukrepi. V njem so predvidene tudi pravice posameznikov do dostopa, popravkov, izbrisa in pravnega varstva, zlasti pravica do sodnih pravnih sredstev in nadzor obdelave podatkov, ki ga izvajajo neodvisni javni organi. Zato je predlog v celoti skladen z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti kar zadeva pravico do varstva osebnih podatkov, skladen pa je tudi s členom 16 PDEU, ki vsakomur zagotavlja pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

V predlogu o SVI iz leta 2013 je bil naveden predlog Komisije za naslednji večletni finančni okvir, ki je vključeval 4,6 milijarde EUR za Sklad za notranjo varnost (ISF) za obdobje 2014–2020. V navedenem predlogu iz leta 2013 je bilo 1,1 milijarde EUR kot okvirni znesek namenjeno razvoju SVI in programa za registrirane potnike, če naj bi prvi razvojni stroški nastali leta 2015. Ta znesek se je izračunal na podlagi razvoja in operativnega upravljanja dveh ločenih sistemov ter treh letih razvoja in štirih letih delovanja.

V Uredbi (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2000/ES (uredba ISF – področje meje in vizumi) je bilo v členu 5(5)(b) določeno, da bi moralo biti 791 milijonov EUR dodeljenih za razvoj informacijskih sistemov na podlagi obstoječih in/ali novih informacijskih sistemov za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja. Znesek 791 milijonov EUR je ustrezal trem letom razvoja (od leta 2017 do vključno leta 2019) z začetkom pripravljalnih dejavnosti leta 2016 in začetkom delovanja leta 2020.

Trenutni predlog na podlagi tehnične študije in ocene učinka temelji na najprimernejši možnosti enega samega SVI, potrebni znesek, ki upošteva tudi namen dostopa zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pa je bil ocenjen na 480 milijonov EUR. Zato je predlog spremembe uredbe ISF – področje meje in vizumi vključen v ta predlog, da bi ga uskladili z novim znižanim zneskom.

S to finančno podporo bi se poleg stroškov osrednjih elementov v celotnem obdobju večletnega finančnega okvira (288 milijonov EUR – na ravni EU, razvojni in operativni stroški prek posrednega upravljanja) pokrili tudi stroški povezovanja obstoječih nacionalnih mejnih infrastruktur v državah članicah s SVI prek nacionalnih enotnih vmesnikov (120 milijonov EUR – prek neposrednega upravljanja). Zagotavljanje finančne podpore za nacionalne stroške povezovanja bi zagotovilo, da težke gospodarske okoliščine na nacionalni ravni ne bi ogrozile projektov ali povzročile zamude pri njihovem izvajanju. Komisija bo med razvojno fazo (2017–2019) porabila skupno 52,7 milijona EUR (prek neposrednega upravljanja) za stroške, povezane z operacijami v državah članicah.

Ko bo novi sistem začel delovati, bi se lahko prihodnji operativni stroški v državah članicah krili z njihovimi nacionalnimi programi v okviru Sklada za notranjo varnost (deljeno upravljanje). Za to je bil namenjen znesek v višini 20 milijonov EUR v okviru skupnih sredstev v višini 480 milijonov EUR. V to je vključena enoletna operativna podpora.

Uporabljeni stroškovni model je pojasnjen v Prilogi 6 – Stroškovni model ocene učinka za SVI.

5.DODATNE INFORMACIJE

Udeležba

Ta predlog nadgrajuje schengenski pravni red, saj se nanaša na prehod zunanjih meja. Zato je treba v zvezi z različnimi protokoli in sporazumi s pridruženimi državami upoštevati naslednje posledice:

Danska: v skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Danska ne sodeluje pri sprejetju ukrepov Sveta v skladu z naslovom V tretjega dela PDEU.

Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

Združeno kraljestvo in Irska: v skladu s členoma 4 in 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije in Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri Uredbi (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah) ali katerih koli drugih pravnih instrumentih, ki so znani pod skupnim imenom „schengenski pravni red“, tj. pravnih instrumentih, s katerimi se organizira in podpira odprava nadzora na notranjih mejah, in spremljajočih ukrepih v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah.

Ta uredba pomeni razvoj tega pravnega reda, zato Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe, ki zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.

Dejstvo, da sta poleg člena 77(2)(b) in (d) PDEU pravni podlagi te uredbe tudi člena 87(2)(a) in 88(2)(a), v skladu s sodbo Sodišča v zadevi C-482/08, Združeno kraljestvo proti Svetu, ECLI:EU:C:2010:631, ne vpliva na navedeno sklepno ugotovitev, saj dostop zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj le dopolnjuje vzpostavitev sistema vstopa/izstopa.

Islandija in Norveška: uporabljajo se postopki, določeni v Pridružitvenem sporazumu, sklenjenem med Svetom ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ker ta predlog temelji na schengenskem pravnem redu, kot je navedeno v Prilogi A k temu sporazumu 15 .

Švica: ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, kot je določeno s Sporazumom med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 16 .

Lihtenštajn: ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, kot je določeno s Protokolom med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 17 .

Hrvaška, Ciper, Bolgarija in Romunija: ta uredba o vzpostavitvi SVI nadomešča obveznost žigosanja potnih listov državljanov tretjih držav. Pristopne države članice so morale to določbo uporabiti ob pristopu k Evropski uniji.

2016/0106 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 77(2)(b) in (d), člena 87(2)(a) in člena 88(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 18 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 19 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V sporočilu Komisije z dne 13. februarja 2008 z naslovom „Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji“ 20 je bila v okviru evropske strategije integriranega upravljanja meja poudarjena potreba po vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za elektronsko evidentiranje časa in kraja vstopa državljanov tretjih držav, ki imajo dovoljenje za kratkoročno bivanje, na schengensko območje in izstopa z njega ter izračun trajanja njihovega dovoljenega bivanja.

(2)Evropski svet je na zasedanju 19. in 20. junija 2008 poudaril pomen nadaljnjih prizadevanj v zvezi z razvojem strategije integriranega upravljanja meja EU, vključno z boljšo uporabo sodobnih tehnologij za izboljšanje upravljanja zunanjih meja.

(3)Komisija se v sporočilu z dne 10. junija 2009 z naslovom „Območje svobode, varnosti in pravice za državljane“ zavzema za vzpostavitev sistema elektronskega evidentiranja vstopov na ozemlje držav članic in izstopov z njega s prehajanjem zunanjih meja, da se zagotovi učinkovitejše upravljanje dostopa na to ozemlje.

(4)Evropski svet je na zasedanju 23. in 24. junija 2011 pozval k pospešitvi dela v zvezi s „pametnimi mejami“. Komisija je 25. oktobra 2011 objavila sporočilo z naslovom „Pametne meje – možnosti in nadaljnji razvoj“.

(5)Evropski svet je v svojih strateških smernicah, ki jih je sprejel junija 2014, poudaril, da je „[z]aradi schengenskega območja, ki ljudem omogoča potovanje brez kontrol na notranjih mejah, in vse večjega števila ljudi, ki potujejo v EU, [...] potrebno učinkovito upravljanje skupnih zunanjih meja EU, da se zagotovi močna zaščita. Unija mora uporabiti vse razpoložljive instrumente, da podpre države članice pri tem. Zato: bi bilo treba stroškovno učinkovito posodobiti integrirano upravljanje zunanjih meja, da se zagotovi pametno upravljanje meja s sistemom vstopa/izstopa ter programom za registrirane potnike, in ga podpreti z novo agencijo za obsežne informacijske sisteme (eu-LISA)“.

(6)Komisija je v sporočilu z dne 13. maja 2015 z naslovom „Evropska agenda o migracijah“ ugotovila, da se bo „[n]ova faza [...] začela s pobudo o pametnih mejah za povečanje učinkovitosti mejnih prehodov, s čimer se bo olajšal prehod za veliko večino potnikov iz tretjih držav, ki potujejo v dobri veri, hkrati pa okrepil boj proti nedovoljenim migracijam z vzpostavitvijo evidence vseh čezmejnih premikov državljanov tretjih držav, in sicer ob polnem upoštevanju sorazmernosti.“

(7)Opredeliti je treba cilje sistema vstopa/izstopa (SVI) in njegovo tehnično arhitekturo, določiti pravila glede njegovega delovanja in uporabe ter opredeliti pristojnosti za sistem, skupine podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem, namene vnosa podatkov, merila za njihov vnos, organe, pooblaščene za dostop do podatkov, ter podrobnejša pravila o obdelavi podatkov in varstvu osebnih podatkov.

(8)SVI bi se moral uporabljati za državljane tretjih držav, ki imajo dovoljenje za kratkoročno bivanje na schengenskem območju. Uporabljati bi se moral tudi za državljane tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje.

(9)Cilji SVI bi morali biti izboljšanje upravljanja zunanjih meja, preprečevanje nezakonitega priseljevanja in lažje upravljanje migracijskih tokov. SVI bi moral zlasti in po potrebi prispevati k ugotavljanju istovetnosti oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev glede trajanja bivanja na ozemlju držav članic.

(10)Za izpolnitev navedenih ciljev bi moral SVI obdelovati alfanumerične in biometrične podatke (prstne odtise in podobo obraza). Uporaba biometričnih podatkov je kljub posegu v zasebnost potnikov upravičena iz dveh razlogov. Prvič, biometrični podatki so zanesljiva metoda za ugotavljanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki so bili odkriti na ozemlju držav članic in pri sebi nimajo potnih listin ali drugih sredstev za identifikacijo, kar je običajno pri migrantih brez urejenega statusa. Drugič, omogočajo zanesljivejše usklajevanje podatkov o vstopu in izstopu zakonitih potnikov. Kadar se skupaj uporabijo podobe obraza in podatki o prstnih odtisih, se lahko zmanjša število evidentiranih prstnih odtisov, rezultat ugotavljanja istovetnosti pa je enako natančen.

(11)Če je to fizično mogoče, bi morali biti v SVI vpisani štirje prstni odtisi državljanov tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti, da se omogočita natančno preverjanje in ugotavljanje istovetnosti (zaradi zagotavljanja, da državljan tretje države še ni vpisan z drugo identiteto ali drugo potno listino) ter zagotovi, da je vsekakor na voljo dovolj podatkov. Preverjanje prstnih odtisov imetnikov vizumov se bo izvedlo v vizumskem informacijskem sistemu (VIS), vzpostavljenim z Odločbo Sveta 2004/512/ES 21 . Podobo obraza državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti ali pa so imetniki vizuma, bi bilo treba evidentirati v SVI in jo uporabljati kot glavni biometrični identifikator za preverjanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki so bili že evidentirani v SVI in dokler se njihova individualna dokumentacija ne izbriše. Namesto tega bi se lahko navedeno preverjanje izvedlo tudi s prstnimi odtisi.

(12)SVI bi moral biti sestavljen iz centralnega sistema, v katerem bo delovala računalniško podprta osrednja podatkovna zbirka biometričnih in alfanumeričnih podatkov, nacionalnega enotnega vmesnika v vsaki državi članici, varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki. Vsaka država članica bi morala svojo nacionalno mejno infrastrukturo povezati z nacionalnim enotnim vmesnikom.

(13)SVI in sistem VIS bi bilo treba povezati s kanalom za neposredno komunikacijo med centralnimi sistemi, da se mejnim organom, ki uporabljajo SVI, omogoči vpogled v sistem VIS za pridobivanje podatkov, povezanih z vizumi, za odprtje ali posodobitev individualne dokumentacije; da se mejnim organom omogoči preverjanje veljavnosti vizuma in istovetnosti imetnika vizuma na zunanjih mejah s prstnimi odtisi neposredno v sistemu VIS in da se jim omogoči preverjanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, s prstnimi odtisi v sistemu VIS. Ta interoperabilnost bi morala tudi mejnim organom, ki uporabljajo sistem VIS, omogočiti neposreden vpogled v SVI iz sistema VIS, da bodo lahko obravnavali vloge za izdajo vizumov in odločitve, povezane s temi vlogami, organom, pristojnim za izdajo vizumov pa, da v SVI posodobijo podatke v zvezi z vizumom, če bo ta razveljavljen, preklican ali podaljšan. Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 22 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(14)V tej uredbi bi bilo treba opredeliti organe držav članic, ki se jim lahko odobri dostop do SVI za vnos, spremembo, izbris ali uporabo podatkov za posebne namene SVI v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njihovih nalog.

(15)Vsaka obdelava podatkov iz SVI bi morala biti sorazmerna z zastavljenimi cilji ter potrebna za izpolnjevanje nalog pristojnih organov. Pristojni organi bi morali pri uporabi SVI zagotoviti spoštovanje človekovega dostojanstva in integritete oseb, katerih podatki se zahtevajo, ter ne bi smeli diskriminirati oseb na podlagi spola, barve kože, narodnosti ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(16)V okviru boja proti terorističnim dejanjem in drugim hudim kaznivim dejanjem je nujno, da imajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj za opravljanje svojih nalog najnovejše informacije. Dostop do podatkov v sistemu VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se je že izkazal za uporabnega pri ugotavljanju istovetnosti ljudi, ki so umrli nasilne smrti, ali pri pomoči preiskovalcem, da so znatno napredovali v primerih, povezanih s trgovino z ljudmi, terorizmom ali nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami. Dostop do informacij, ki jih vsebuje SVI, je nujno potreben zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/475/PNZ 23 ali drugih hudih kaznivih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ 24 . Podatki, ustvarjeni s SVI, bi se lahko uporabili kot orodje za preverjanje istovetnosti, kadar je državljan tretje države uničil svoje dokumente in kadar organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj preiskujejo kaznivo dejanje z uporabo prstnih odtisov ali podobe obraza in želijo ugotoviti istovetnost. Uporabili bi se lahko tudi kot orodje obveščevalnih podatkov za zbiranje dokazov s sledenjem potem potovanja osebe, osumljene kaznivega dejanja ali žrtve kaznivega dejanja. Zato bi morali biti podatki iz SVI pod pogoji iz te uredbe na voljo imenovanim organom držav članic in Evropskemu policijskemu uradu (v nadaljnjem besedilu: Europol).

(17)Poleg tega ima Europol ključno vlogo pri sodelovanju med organi držav članic na področju preiskovanja čezmejnega kriminala ter spodbujanju preprečevanja, analiziranja in preiskovanja kriminala v vsej Uniji. Posledično bi moral imeti tudi Europol dostop do podatkov iz SVI v okviru svojih nalog in v skladu s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ 25 .

(18)Dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj pomeni poseganje v temeljni pravici posameznika do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov oseb, katerih osebni podatki se obdelujejo v SVI. Vsako tako poseganje mora biti v skladu s pravom, ki mora biti dovolj natančno opredeljeno, da posameznikom omogoči, da prilagodijo svoje vedenje, prav tako pa mora posameznike ščititi pred samovoljo ter mora dovolj jasno navesti obseg prostega preudarka, poverjenega pristojnim organom, in način njegovega uveljavljanja. Vsako poseganje mora biti v demokratični družbi nujno za zaščito upravičenega in sorazmernega interesa ter sorazmerno s pravno upravičenim ciljem, ki ga poskuša doseči.

(19)Primerjava podatkov na podlagi sledi prstnih odtisov, tj. daktiloskopskih sledi, ki se lahko najdejo na kraju kaznivega dejanja, je bistvena na področju policijskega sodelovanja. Možnost primerjave sledi prstnih odtisov s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v SVI, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je storilec kaznivega dejanja ali žrtev evidentirana v SVI, bi morala biti za organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v državah članicah dragoceno orodje za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, če so na primer sledi prstnih odtisov edini dokazi, ki so na kraju kaznivega dejanja na voljo.

(20)Imenovati je treba pristojne organe držav članic in centralno dostopno točko, prek katere se zahteva dostop do podatkov v SVI, ter voditi evidenco operativnih enot, ki so v okviru imenovanih organov pooblaščene, da zahtevajo tak dostop za posebne namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

(21)Zahteve za dostop do podatkov, shranjenih v centralnem sistemu, bi morale vložiti operativne enote v okviru imenovanih organov pri centralni dostopni točki in bi morale biti upravičene. Operativne enote v okviru imenovanih organov, ki so pooblaščene, da zahtevajo dostop do podatkov v SVI, ne bi smele opravljati funkcije organa, pristojnega za preverjanje. Centralne dostopne točke bi morale biti neodvisne od imenovanih organov in odgovorne, da neodvisno zagotovijo strogo izpolnjevanje pogojev za dostop, kakor jih določa ta uredba. V izjemno nujnih primerih, kadar je predčasni dostop do podatkov potreben za odziv na posebno in dejansko grožnjo, povezano s terorističnimi dejanji ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji, bi morala biti centralna dostopna točka sposobna zahtevo najprej obdelati in šele naknadno opraviti preverjanje.

(22)Da se zaščitijo osebni podatki in da se ne dopuščajo sistematična iskanja, bi bilo treba obdelovanje podatkov iz SVI opraviti le v posebnih primerih ter po potrebi zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj. Imenovani organi in Europol bi morali dostop do SVI zahtevati le, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da bodo s takšnim dostopom dobili informacije, ki jim bodo znatno pomagale pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

(23)Poleg tega bi bilo treba dostop do SVI zaradi ugotavljanja istovetnosti neznanih osumljencev, storilcev ali žrtev terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj dovoliti le, če se z iskanjem v nacionalnih podatkovnih zbirkah prstnih odtisov posameznih držav članic in sistemih za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov vseh drugih držav članic v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ 26 , ni ugotovila identiteta posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Poleg tega bi moral biti dostop do SVI zaradi vpogleda v evidence o vstopu/izstopu znane osebe ustrezno upravičen.

(24)Države članice bi morale za učinkovito primerjavo in izmenjavo osebnih podatkov v celoti izvajati in uporabljati veljavne mednarodne sporazume, pa tudi veljavno pravo Unije o izmenjavi osebnih podatkov, zlasti Sklep 2008/615/PNZ.

(25)Osebni podatki, ki so shranjeni v SVI, bi morali biti v sistemu le toliko časa, kot je potrebno zaradi SVI. Podatke v zvezi z državljani tretjih držav je zaradi upravljanja meja priporočljivo hraniti pet let, da državljanov tretjih držav pred iztekom navedenega obdobja ne bo treba ponovno vpisati v SVI. Za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES 27 , ali državljanov tretje države, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, in nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi navedene direktive, je vsak sklop evidenc o vstopu/izstopu priporočljivo hraniti največ eno leto po zadnjem izstopu.

(26)Petletno obdobje hrambe podatkov je potrebno, da se mejnemu policistu omogoči izvedba potrebne analize tveganja, ki jo zahteva Zakonik o schengenskih mejah, preden potniku dovoli vstop na schengensko območje. V okviru obdelave vloge za izdajo vizuma na konzularnih predstavništvih je treba proučiti potovalno zgodovino prosilca, da se oceni uporaba predhodno izdanih vizumov in spoštovanje pogojev bivanja. Žigosanje potnih listov bo nadomestil vpogled v SVI. Potovalna zgodovina, ki je na voljo v sistemu, bi zato morala zajemati obdobje, ki zadostuje za izdajo vizuma. S petletnim obdobjem hrambe podatkov se bo zmanjšala pogostost ponovnega vpisa, kar bo koristilo vsem potnikom, saj se bosta povprečni čas, potreben za prehod meje, in čakalna doba na mejnih prehodih skrajšala. Tudi za potnika, ki na schengensko območje vstopi le enkrat, bo to, da drugih potnikov, ki so že evidentirani v SVI, ne bo treba ponovno vpisati, pomenilo krajšo čakalno dobo na meji. To obdobje hrambe podatkov bo potrebno tudi, da se omogoči poenostavljen prehod meje s pospeševalci postopka in samopostrežnimi sistemi. Takšna poenostavitev je odvisna od podatkov, evidentiranih v sistemu. Krajše obdobje hrambe podatkov bi negativno vplivalo na trajanje mejnih kontrol. Pomenilo bi, da bo od takšne poenostavitve imela koristi manjša skupina potnikov, to pa bi ogrozilo navedeni cilj SVI, da poenostavi prehajanje meja.

(27)Enako petletno obdobje hrambe bi bilo potrebno za podatke o osebah, ki v obdobju dovoljenega bivanja ne izstopijo z ozemlja držav članic, in sicer za pomoč pri ugotavljanju istovetnosti in postopku vrnitve, ter o osebah, ki jim je bil zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje {ali bivanje na podlagi popotniškega vizuma}. Po petih letih bi bilo treba te podatke izbrisati, razen če obstajajo razlogi, da se to stori že prej.

(28)Določiti bi bilo treba natančna pravila glede odgovornosti za vzpostavitev in delovanje SVI ter glede odgovornosti držav članic za povezavo do SVI. Za razvoj in operativno upravljanje centraliziranega SVI v skladu s to uredbo bi morala biti pristojna Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 28 , zadevne določbe navedene uredbe pa bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(29)Določiti bi bilo treba pravila glede odgovornosti držav članic za škodo, ki bi izhajala iz kakršne koli kršitve te uredbe.

(30)Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta 29 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo v skladu s to uredbo izvajajo države članice, razen če tako obdelavo izvajajo imenovani organi držav članic ali organi držav članic, pristojni za preverjanje, zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

(31)Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo organi držav članic izvajajo zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v skladu s to uredbo, bi moral veljati standard varstva osebnih podatkov v okviru nacionalnega prava, ki je v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ 30 .

(32)Osebni podatki, ki jih država članica pridobi ob upoštevanju te uredbe, se ne smejo pošiljati ali dajati na voljo kateri koli tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje, razen če je to v posameznih primerih potrebno zaradi zagotavljanja pomoči pri ugotavljanju istovetnosti državljana tretje države v zvezi z njegovo vrnitvijo in se pri tem upoštevajo strogi pogoji.

(33)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 31 se uporablja za dejavnosti institucij ali organov Unije pri izvajanju njihovih nalog v vlogi odgovornega subjekta za operativno upravljanje SVI.

(34)Neodvisni nadzorni organi, ustanovljeni v skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES, bi morali nadzorovati zakonitost obdelave osebnih podatkov v državah članicah, medtem ko bi moral Evropski nadzornik za varstvo podatkov, kot določa Uredba (ES) št. 45/2001, nadzorovati dejavnosti institucij in organov Unije, ki so povezane z obdelavo osebnih podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nadzorni organi bi morali medsebojno sodelovati pri nadzorovanju SVI.

(35)Nacionalni nadzorni organi, ustanovljeni v skladu s členom 25 Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ, bi morali nadzorovati zakonitost obdelave osebnih podatkov zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v državah članicah, nacionalni nadzorni organi, ustanovljeni v skladu s členom 33 Sklepa Sveta 2009/371/PNZ pa bi morali nadzorovati zakonitost obdelave osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol.

(36)„(...) Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne ...

(37)V predlogu so opredeljena stroga pravila za dostop do SVI in potrebni zaščitni ukrepi. V njem so določene tudi pravice posameznikov do dostopa, popravkov, izbrisa in pravnega varstva, zlasti pravica do sodnih pravnih sredstev in nadzor obdelave podatkov, ki ga izvajajo neodvisni javni organi. Ta uredba zato spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do dostojanstva (člen 1 Listine); prepoved suženjstva in prisilnega dela (člen 5 Listine); pravico do svobode in varnosti (člen 6 Listine), spoštovanje zasebnega in družinskega življenja (člen 7 Listine), varstvo osebnih podatkov (člen 8 Listine), pravico do nediskriminacije (člen 21 Listine), pravice otroka (člen 24 Listine), pravice starejših (člen 25 Listine), pravice invalidov (člen 26 Listine) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva (člen 47 Listine).

(38)Učinkovito spremljanje izvajanja te uredbe zahteva ocenjevanje v rednih časovnih presledkih. Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti njihovo izvajanje.

(39)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 32 .

(40)Države članice ne morejo zadovoljivo doseči vzpostavitve skupnega SVI ter določitve skupnih obveznosti, pogojev in postopkov za uporabo podatkov, zato ju je mogoče zaradi obsega in učinka ukrepov lažje doseči na ravni Unije v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določen v navedenem členu, Uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

(41)Po začetku delovanja sistema vstopa/izstopa bi bilo treba spremeniti člen 20(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ki ni združljiv s členom 77(2)(a) in (c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj skupna politika o vizumih ne more temeljiti na obstoju ali neobstoju dvostranskih sporazumov o odpravi vizumske obveznosti, ki jih sklenejo države članice, dovoljeno trajanje bivanja za državljane tretjih držav pa ne bi smelo biti odvisno od števila in vsebine takšnih dvostranskih sporazumov. Poleg tega sistem vstopa/izstopa ne bi mogel upoštevati in izračunati dovoljenega trajanja bivanja državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti in imajo koristi od takšnih sporazumov, zato bi jih bilo treba odpraviti.

(42)Predvideni stroški SVI so nižji od proračuna, ki je za pametne meje namenjen v okviru Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 33 . V skladu s tem bi morala Komisija po sprejetju te uredbe in v skladu s členom 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 z delegiranim aktom prerazporediti znesek, ki je trenutno namenjen razvoju informacijskih sistemov za podporo upravljanja migracijskih tokov na zunanjih mejah.

(43)Ta uredba o vzpostavitvi SVI nadomešča obveznost žigosanja potnih listov državljanov tretjih držav, ki velja za vse države članice pristopnice. Bivanje v državah članicah, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti v skladu s svojimi zadevnimi akti o pristopu, se ne bi smelo upoštevati pri izračunu trajanja dovoljenega bivanja na schengenskem območju. Takšne države članice bi morale v SVI evidentirati bivanje državljanov tretjih držav, vendar ga avtomatizirani kalkulator v sistemu ne bi smel šteti v okvir dovoljenega trajanja bivanja.

(44)Ta uredba ne posega v Direktivo 2004/38/ES.

(45)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(46)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES 34 ne sodeluje; Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(47)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 35 ne sodeluje; Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(48)Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 36 , ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES 37 .

(49)Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 38 , ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 39 in člena 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ 40 .

(50)Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 41 , ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 42 in členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU 43 .

(51)Ta uredba predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1
Splošne določbe

Člen 1
Vsebina

1. Ta uredba vzpostavlja „sistem vstopa/izstopa“ (SVI), za evidentiranje in shranjevanje informacij o datumu, času in kraju vstopa in izstopa državljanov tretjih držav, ki prehajajo zunanje meje držav članic, za izračun trajanja njihovega bivanja in izdajanje opozoril državam članicam o izteku obdobij dovoljenega bivanja ter evidentiranje datuma, časa in kraja zavrnitve vstopa državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje {ali bivanje na podlagi popotniškega vizuma}, organa države članice, ki je vstop zavrnil, in razlogov za zavrnitev.

2.Ta uredba v Poglavju IV določa tudi pogoje, pod katerimi lahko imenovani organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj držav članic in Evropski policijski urad (Europol) pridobijo dostop za vpogled v SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za državljane tretjih držav, ki imajo dovoljenje za kratkoročno bivanje {ali bivanje na podlagi popotniškega vizuma} na ozemlju držav članic in pri katerih je treba ob prehajanju zunanjih meja držav članic opraviti mejno kontrolo v skladu z Uredbo (EU) 2016/399. Pri vstopu na ozemlje držav članic in izstopu z njega se uporablja za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, in nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi navedene direktive.

2.Ta uredba se uporablja tudi za državljane tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje {ali bivanje na podlagi popotniškega vizuma} na ozemlju držav članic v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/399.

3.Ta uredba se ne uporablja za:

(a) družinske člane državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES in ki imajo dovoljenje za prebivanje v skladu z navedeno direktivo;

(b) družinske člane državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije in dovoljenje za prebivanje v skladu z Direktivo 2004/38/ES;

(c) imetnike dovoljenj za prebivanje iz točke 16 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399, ki niso zajeta v točkah (a) in (b) tega odstavka;

(d) imetnike dolgoročnih vizumov;

(e) državljane Andore, Monaka in San Marina;

(f) osebe ali kategorije oseb, ki so izvzete iz poenostavljenega prehoda meje ali imajo koristi od njega, kot je navedeno v 6a(3)(d), (e) in (f) Uredbe (EU) 2016/399.

Ta uredba se ne uporablja za družinske člane iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, tudi če ne spremljajo državljana Unije ali državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, ali se mu ne pridružijo.

4.Določbe te uredbe v zvezi z izračunom trajanja bivanja in izdajanjem opozoril državam članicam o izteku obdobij dovoljenega bivanja se ne uporabljajo za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, in nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi navedene direktive.

Člen 3
Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„zunanje meje“ pomenijo zunanje meje, kakor so opredeljene v členu 2(2) Uredbe (EU) št. 2016/399;

(2)„mejni organi“ pomenijo organe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za kontrolo oseb na zunanjih mejnih prehodih v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/399;

(3)„organi za priseljevanje“ pomenijo organe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za proučitev pogojev in odločanje v zvezi z bivanjem državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic;

(4)„organi, pristojni za izdajo vizumov“ pomenijo pristojne organe, vključno s centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, in organi, pristojnimi za izdajo vizumov na zunanjih mejah, ki so v vsaki državi članici pristojni za obravnavo vlog za izdajo vizuma in odločanje o njih oziroma odločanje o razveljavitvi, preklicu ali podaljšanju vizumov;

(5)„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20 Pogodbe, razen oseb, ki imajo na podlagi sporazumov med Unijo oziroma Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjimi državami na drugi strani pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici do prostega gibanja državljanov Unije;

(6)„potna listina“ pomeni potni list ali drug ustrezen dokument, s katerim je imetnik upravičen do prehoda zunanjih meja in v katerega se lahko pritrdi vizum;

(7)„kratkoročno bivanje“ pomeni bivanje na ozemlju držav članic, ki traja največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju;

(8)„vizum za kratkoročno bivanje“ pomeni dovoljenje, ki ga država članica izda za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki traja največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju;

(9)„popotniški vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga država članica izda za načrtovano bivanje na ozemlju dveh ali več držav članic, ki traja več kot 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, če prosilec ne namerava ostati na ozemlju iste države članice več kot 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju;

(10)„prevozniki“ pomenijo katero koli fizično ali pravno osebo, ki se poklicno ukvarja s prevozom oseb;

(11)„odgovorna država članica“ pomeni državo članico, ki je vnesla podatke v SVI;

(12)„preverjanje“ pomeni postopek primerjave različnih naborov podatkov, da bi se ugotovila istovetnost osebe (preverjanje one-to-one);

(13)„ugotavljanje istovetnosti“ pomeni postopek ugotavljanja istovetnosti osebe s primerjanjem več naborov podatkov v podatkovni zbirki (preverjanje one-to-many);

(14)„alfanumerični podatki“ pomenijo podatke, ki so predstavljeni s črkami, številkami, posebnimi znaki, razmiki med znaki in ločili;

(15)„podatki o prstnih odtisih“ pomenijo podatke, povezane s prstnimi odtisi kazalca, sredinca, prstanca in mezinca na desni roki, kadar ta roka ni na voljo, pa na levi roki, ali sledmi prstnih odtisov;

(16)„podoba obraza“ pomeni digitalno sliko obraza ustrezne ločljivosti in kakovosti slike, ki se bo uporabila pri avtomatiziranemu ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov;

(17)„biometrični podatki“ pomenijo podatke o prstnih odtisih in podobo obraza;

(18)„oseba, ki je prekoračila obdobje dovoljenega bivanja“ pomeni državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev glede trajanja kratkoročnega bivanja na ozemlju držav članic;

(19)„eu-LISA“ pomeni Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 1077/2011;

(20)„Frontex“ pomeni Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004;

(21)„nadzorni organ“ pomeni nadzorne organe, ustanovljene v skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES;

(22)„nacionalni nadzorni organ“ za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pomeni nadzorne organe, ustanovljene v skladu s členom 25 Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ;

(23)„nacionalni nadzorni organ“ pomeni nadzorne organe, ustanovljene v skladu s členom 33 Sklepa 2009/371/PNZ;

(24)„podatki iz SVI“ pomenijo vse podatke, shranjene v centralnem sistemu v skladu s členi 13, 14, 15, 16, 17 in 18;

(25)„preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj“ pomeni preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(26)„teroristična dejanja“ pomenijo kazniva dejanja po nacionalnim pravu, ki ustrezajo ali so enakovredna tistim iz členov od 1 do 4 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ;

(27)„huda kazniva dejanja“ pomenijo kazniva dejanja, ki ustrezajo ali so enakovredna kaznivim dejanjem iz člena 2(2) Okvirnega Sklepa 2002/584/PNZ, če so po nacionalnem pravu kazniva z zaporno kaznijo ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti do najmanj treh let.

2. Izrazi, opredeljeni v členu 2 Direktive 95/46/ES, imajo enak pomen v tej uredbi, kolikor organi držav članic osebne podatke obdelajo za namen iz člena 5 te uredbe.

3. Izrazi, opredeljeni v členu 2 Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ, imajo enak pomen v tej uredbi, kolikor organi držav članic osebne podatke obdelajo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Člen 4
Vzpostavitev SVI

Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) razvije SVI in zagotovi njegovo operativno upravljanje, vključno s funkcionalnostmi za obdelavo biometričnih podatkov iz člena 14(1)(f) in člena 15.

Člen 5

Namen SVI

SVI z evidentiranjem, hrambo in zagotavljanjem dostopa državam članicam do datuma, časa in kraja vstopa in izstopa ter zavrnitve vstopa državljanov tretjih držav na zunanjih mejah:

(a)krepi učinkovitost mejnih kontrol z izračunom in spremljanjem trajanja dovoljenega bivanja ob vstopu in izstopu državljanov tretjih držav, ki imajo dovoljenje za kratkoročno bivanje {ali bivanje na podlagi popotniškega vizuma};

(b)zagotavlja pomoč pri ugotavljanju istovetnosti vseh oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic ali bivanje na njem;

(c)omogoča ugotavljanje istovetnosti in odkrivanje oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja (tudi znotraj ozemlja), in pristojnim nacionalnim organom držav članic omogoča, da sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno z ukrepi za izboljšanje možnosti za njihovo vrnitev;

(d)omogoča elektronsko preverjanje zavrnitev vstopa v SVI;

(e)sprosti sredstva za mejni nadzor, ki so se uporabljala za izvajanje kontrol, ki se lahko avtomatizirajo, in omogoča večji poudarek na oceni državljanov tretjih držav;

(f)konzulatom omogoča dostop do informacij o zakoniti rabi predhodno izdanih vizumov;

(g)državljane tretjih držav obvešča o trajanju njihovega dovoljenega bivanja;

(h)zbira statistične podatke o vstopih in izstopih, zavrnitvah vstopov in prekoračitvah obdobij dovoljenega bivanja državljanov tretjih držav, da se izboljša ocenjevanje tveganja prekoračitve obdobij dovoljenega bivanja in podpre oblikovanje migracijske politike Unije na podlagi dokazov;

(i)se bori proti zlorabi identitete;

(j)prispeva k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj;

(k)omogoča ugotavljanje istovetnosti in prijetje teroristov, osumljencev kaznivih dejanj in žrtev, ki prečkajo zunanje meje;

(l)omogoča pridobivanje informacij o potovalni zgodovini teroristov, osumljencev kaznivih dejanj in žrtev pri preiskavah, povezanih s terorizmom ali hudimi kaznivimi dejanji.

Člen 6

Tehnična arhitektura SVI

1.SVI sestavljajo:

(a)centralni sistem;

(b)nacionalni enotni vmesnik v vsaki državi članici, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah in je enak za vse države članice ter omogoča povezavo centralnega sistema in nacionalnih mejnih infrastruktur v državah članicah;

(c)varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS;

(d)komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki.

2. Centralni sistem SVI gosti agencija eu-LISA na svojih dveh tehničnih spletnih mestih. Zagotavlja funkcionalnosti iz te uredbe v skladu s pogoji glede razpoložljivosti, kakovosti in hitrosti v skladu s členom 34(3).

3. Komunikacijska infrastruktura SVI in komunikacijska infrastruktura sistema VIS iz člena 1(2) Odločbe Sveta 2004/512/ES imata ne glede na popolno upoštevanje Odločbe Komisije 2008/602/ES 44 nekatere skupne komponente strojne in programske opreme. Da se zagotovi logično ločevanje podatkov iz sistema VIS in podatkov iz SVI, se poleg obstoječega zasebnega virtualnega omrežja sistema VIS vzpostavi še ločeno zasebno virtualno omrežje za SVI.

Člen 7
Interoperabilnost s sistemom VIS

1.Agencija eu-LISA vzpostavi varen komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS, da se omogoči interoperabilnost med SVI in sistemom VIS. Neposreden vpogled iz enega sistema v drugega je mogoč le, če tako določata ta uredba in Uredba (ES) št. 767/2008.

2.Zahteva glede interoperbilnosti mejnim organom, ki uporabljajo SVI, iz tega sistema omogoči vpogled v sistem VIS zaradi:

(a)pridobivanja in uvoza podatkov v zvezi z vizumi neposredno iz sistema VIS za oblikovanje ali posodobitev ndividualne dokumentacije imetnika vizuma v SVI v skladu s členi 13, 14 in 16 te uredbe ter členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008;

(b)pridobivanja in uvoza podatkov v zvezi z vizumi neposredno iz sistema VIS za posodobitev SVI v primeru razveljavitve, preklica ali podaljšanja vizuma v skladu s členom 17 te uredbe ter členi 13, 14 in 18a Uredbe (ES) št. 767/2008;

(c)preverjanja verodostojnosti in veljavnosti vizuma ali izpolnjevanja pogojev za vstop na ozemlje držav članic v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/399 v skladu s členom 21 te uredbe in členom 18(2) Uredbe (ES) št. 767/2008;

(d)preverjanja na zunanjih mejah, ali je bil državljan tretje države, ki je izvzet iz vizumske obveznosti, že evidentiran v sistemu VIS v skladu s členom 21 te uredbe in členom 19a Uredbe (ES) št. 767/2008;

(e)če istovetnosti imetnika vizuma ni mogoče preveriti v SVI, preverjanja istovetnosti imetnika vizuma na zunanjih mejah s prstnimi odtisi v sistemu VIS v skladu s členom 21 te uredbe in členom 18(6) Uredbe (ES) št. 767/2008.

3. Zahteva glede interoperbilnosti organom, ki so pristojni za izdajo vizumov in uporabljajo sistem VIS, iz tega sistema omogoči vpogled v SVI zaradi:

(a)preverjanja vlog za izdajo vizuma in sprejemanja odločitev, povezanih s temi vlogami, v skladu s členom 22 te uredbe in členom 15(4) Uredbe (ES) št. 767/2008;

(b)posodobitve podatkov v zvezi z vizumi v SVI v primeru razveljavitve, preklica ali podaljšanja vizuma v skladu s členom 17 te uredbe ter členoma 13 in 14 Uredbe (ES) št. 767/2008.

Člen 8
Dostop do SVI za vnos, spremembo, izbris in uporabo podatkov

1.Dostop do SVI za vnos, spremembo, izbris in uporabo podatkov iz členov 13, 14, 15, 16, 17 in 18 je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje organov posamezne države članice, ki so pristojni za namene iz členov od 21 do 32. Navedeni dostop je omejen na obseg, potreben za izvajanje nalog v skladu s temi nameni, in sorazmeren z zasledovanimi cilji.

2.Vsaka država članica imenuje pristojne nacionalne organe, vključno z mejnimi organi, organi, pristojnimi za izdajo vizumov, in organi za priseljevanje. Ustrezno pooblaščeno osebje ima dostop do SVI za vnos, spremembo, izbris in uporabo podatkov. Vsaka država članica seznam teh organov nemudoma sporoči agenciji eu-LISA. Na tem seznamu se podrobno navede, za kateri namen posamezni organ dostopa do podatkov v SVI.

V treh mesecih po začetku delovanja sistema vstopa/izstopa v skladu s členom 60 se v Uradnem listu Evropske unije objavi zbirni seznam navedenih organov. V primeru sprememb tega seznama agencija eu-LISA enkrat letno objavi posodobljen zbirni seznam.

Člen 9
Splošna načela

1.Vsak pristojni organ, pooblaščen za dostop do SVI zagotovi, da je uporaba sistema vstopa/izstopa nujna, primerna in sorazmerna.

2.Vsak pristojni organ zagotovi, da pri uporabi SVI ne diskriminira državljanov tretjih držav na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter da v celoti spoštuje človekovo dostojanstvo in integriteto osebe. Posebna pozornost se nameni posebnemu položaju otrok, starejših oseb in invalidov. Zlasti pri hrambi otrokovih podatkov se najprej upoštevajo koristi otroka.

Člen 10
Avtomatizirani kalkulator in obveznost obveščanja državljanov tretjih držav o preostanku trajanja dovoljenega bivanja

1.SVI vključuje avtomatizirani kalkulator, ki za državljane tretjih držav, evidentirane v SVI in z dovoljenjem za kratkoročno bivanje {ali bivanje na podlagi popotniškega vizuma}, prikazuje najdaljše obdobje dovoljenega bivanja v skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) 2016/399.

Kalkulator se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, in nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi navedene direktive.

2.Avtomatizirani kalkulator:

(a)pristojne organe ob vstopu v državo obvesti o dovoljenem trajanju bivanja in o tem, ali je že izkoriščeno število dovoljenih vstopov na podlagi vizuma za enkratni ali dvakratni vstop;

(b)ob izstopu ugotovi istovetnost državljanov tretjih držav, ki so prekoračili obdobje dovoljenega bivanja.

3. Mejni organi državljana tretje države obvestijo o največjem številu dni dovoljenega bivanja, pri katerem se upoštevata število vstopov in trajanje bivanja, dovoljenega na podlagi vizuma {ali popotniškega vizuma}, v skladu s členom 8(9) Uredbe (EU) 2016/399.

4.Bivanje v državah članicah, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti v skladu s svojimi zadevnimi akti o pristopu, se ne upošteva pri izračunu trajanja dovoljenega bivanja na schengenskem območju. Navedene države članice bivanje državljanov tretjih držav evidentirajo v SVI. Avtomatizirani kalkulator v sistemu bivanja v državah članicah, ki schengenskega reda še ne uporabljajo v celoti, ne šteje za del dovoljenega trajanja bivanja.

Člen 11
Mehanizem obveščanja

1.SVI vključuje mehanizem, ki samodejno prepozna, katere evidence o vstopu/izstopu ne vsebujejo datuma izstopa, ki neposredno sledi datumu izteka dovoljenega trajanja bivanja, in prepozna evidence, pri katerih je bilo prekoračeno najdaljše obdobje dovoljenega bivanja.

2.Imenovanim pristojnim nacionalnim organom je na voljo seznam, ki ga ustvari sistem in ki vsebuje podatke iz členov 14 in 15 o vseh identificiranih osebah, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja.

Člen 12
Spletna storitev

1. Da lahko državljani tretjih držav kadar koli preverijo preostanek dovoljenega trajanja bivanja, jim varen internetni dostop do spletne storitve, ki jo agencija eu-LISA gosti na svojih dveh tehničnih spletnih mestih, omogoča, da vnesejo podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 14(1)(b), ter predvideni datum vstopa in izstopa. Na tej podlagi jim spletna storitev sporoči odgovor OK/NOT OK. Spletna storitev uporablja ločeno podatkovno zbirko, ki je namenjena samo za branje in se dnevno posodablja z enosmernim vpogledom v najmanjšo potrebno podmnožico podatkov v SVI.

2. Prevozniki lahko uporabijo varni internetni dostop do spletne storitve iz odstavka 1, da preverijo, ali so državljani tretjih držav, ki imajo vizum za enkratni ali dvakratni vstop, tega že izkoristili. Prevozniki predložijo podatke iz člena 14(1)(d). Spletna storitev prevoznikom na tej podlagi sporoči odgovor OK/NOT OK. Prevozniki lahko poslane informacije in prejeti odgovor shranijo.

3. Podrobna pravila o pogojih delovanja spletne storitve ter pravila o varstvu podatkov in varnosti, ki se uporabljajo za spletno storitev, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 61(2).

POGLAVJE II
Vnos in uporaba podatkov s strani mejnih organov

Člen 13
Postopki za vnos podatkov v SVI

1. Mejni organi v skladu s členom 21 preverijo, ali je bila v SVI za državljana tretje države že oblikovana individualna dokumentacija, preverijo pa tudi njegovo istovetnost. Kadar državljan tretje države za predhodni vpis podatkov ali izvajanje mejnih kontrol uporabi samopostrežni sistem, [ali ne bi bilo treba tega samopostrežnega sistema opredeliti ali pojasniti?] se lahko takšno preverjanje izvede prek samopostrežnega sistema.

2.Če je bila oblikovana že predhodna individualna dokumentacija, mejni organ po potrebi posodobi podatke v individualni dokumentaciji, vnese evidenco o vstopu/izstopu za vsak vstop in izstop v skladu s členoma 14 in 15 ali, kjer je primerno, evidenco o zavrnitvi vstopa v skladu s členom 16. Ta evidenca se poveže z individualno dokumentacijo zadevnega državljana tretje države. Kjer je primerno, se individualni dokumentaciji dodajo podatki iz člena 17(1), evidenci o vstopu/izstopu zadevnega državljana tretje države pa podatki iz člena 17(3) in (4). Različne potne listine in identitete, ki jih državljan tretje države zakonito uporablja, se dodajo v individualno dokumentacijo državljana tretje države. Kadar je bila že evidentirana predhodna dokumentacija in državljan tretje države predloži potno listino, ki se razlikuje od predhodno evidentirane potne listine, se posodobijo tudi podatki iz člena 14(1)(f), če se lahko podoba obraza, evidentirana v novi potni listini, pridobi elektronsko.

3. Kadar je treba ustvariti ali posodobiti podatke v individualni dokumentaciji imetnika vizuma, lahko mejni organi podatke iz člena 14(1)(d), (e) in (g) pridobijo in uvozijo neposredno iz sistema VIS v skladu s členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.

4. Če državljan tretje države še ni bil evidentiran v SVI, mejni organ za to osebo oblikuje individualno dokumentacijo, tako da vnese podatke iz člena 14, 15 ali 16.

5. Kadar državljan tretje države za predhodni vpis podatkov uporabi samopostrežni sistem, se uporablja člen 8c Uredbe (EU) 2016/399. V navedenem primeru lahko državljan tretje države predhodno vpiše podatke individualne dokumentacije ali po potrebi podatke, ki jih je treba posodobiti. Podatke po sprejetju odločitve o dovoljenju ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 potrdi mejni policist. Preverjanje iz odstavka 1 tega člena se izvede prek samopostrežnega sistema. Podatki iz člena 14(1)(d), (e) in (g) se lahko pridobijo in uvozijo neposredno iz sistema VIS.

6. Kadar državljan tretje države za izvajanje mejnih kontrol uporabi samopostrežni sistem, se uporablja člen 8d Uredbe (EU) 2016/399. V tem primeru se preverjanje iz odstavka 1 tega člena izvede prek samopostrežnega sistema.

7. Kadar državljan tretje države za prehod zunanje meje uporabi elektronski izhod, se uporablja člen 8d Uredbe (EU) 2016/399. V tem primeru se evidenca o vstopu/izstopu ustrezno evidentira in poveže z zadevno individualno dokumentacijo prek elektronskega izhoda.

8. Kadar je treba oblikovati individualno dokumentacijo ali posodobiti podobo obraza iz člena 14(1)(f), se lahko podoba obraza iz sistema, ki uporablja strojno berljive potne listine (eMRTD), pridobi le elektronsko in vnese v individualno dokumentacijo, kadar se preveri, da podoba obraza, evidentirana na čipu zadevnega sistema, ustreza podobi obraza zadevnega državljana tretje države, posneti v živo.

Člen 14
Osebni podatki o imetnikih vizumov

1.Mejni organ individualno dokumentacijo državljana tretje države, ki je imetnik vizuma, oblikuje tako, da vnese naslednje podatke:

(a)priimek; ime ali imena; datum rojstva; državljanstvo ali državljanstva; spol;

(b)vrsto, številko in tričrkovno oznako države članice izdajateljice potne listine ali potnih listin;

(c)datum izteka veljavnosti potne listine ali potnih listin;

(d)številko vizumske nalepke, vključno s tričrkovno oznako države članice izdajateljice, vrsto vizuma, končni datum najdaljšega trajanja bivanja, dovoljenega na podlagi vizuma, ki ga je treba posodobiti ob vsakem vstopu, in po potrebi datum izteka veljavnosti;

(e)ob prvem vstopu na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje število vstopov in dovoljeno obdobje bivanja, ki je navedeno na vizumski nalepki;

(f) podobo obraza, če je mogoče pridobljeno po elektronski poti, ki uporablja strojno berljive potne listine, kadar to ni mogoče, pa podobo obraza, posneto v živo;

(g)številko vizumske nalepke popotniškega vizuma, vrsto vizuma in po potrebi datum izteka veljavnosti vizuma.

2.Ob vsakem vstopu državljana tretje države, ki je imetnik vizuma, se v evidenco o vstopu/izstopu vnesejo naslednji podatki. Navedena evidenca se poveže z individualno dokumentacijo zadevnega državljana tretje države na podlagi posamezne referenčne številke, ki se v SVI ustvari ob oblikovanju navedene dokumentacije:

(a)datum in čas vstopa;

(b)mejni prehod in organ, ki je dovolil vstop.

3.Ob vsakem izstopu se v evidenco o vstopu/izstopu, povezano z individualno dokumentacijo zadevnega državljana tretje države, vnesejo naslednji podatki:

(a)datum in čas izstopa;

(b)izstopni mejni prehod.

4.Če datumu izteka dovoljenega trajanja bivanja ne sledi neposredno datum izstopa, sistem evidenco o vstopu/izstopu označi z oznako, podatki državljana tretje države, ki je imetnik vizuma in za katerega je bilo ugotovljeno, da je prekoračil obdobje dovoljenega bivanja, pa se vnesejo v seznam iz člena 11.

5. Mejni organi lahko za oblikovanje individualne dokumentacije državljana tretje države, ki je imetnik vizuma, podatke iz odstavka 1(d), (e) in (g) pridobijo in uvozijo neposredno iz sistema VIS v skladu s členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.

Člen 15
Osebni podatki državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti

1.Mejni organ za državljane tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, v njihovo individualno dokumentacijo vnese podatke iz člena 14(1)(a), (b), (c) in (f). V navedeno individualno dokumentacijo vnese tudi štiri prstne odtise, in sicer kazalca, sredinca, prstanca in mezinca desne roke, če to ni mogoče, pa prstne odtise istih prstov leve roke v skladu z zahtevami za ločljivost in uporabo prstnih odtisov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 61(2). Za državljane tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, se uporabljajo členi od 14(2) do 14(4).

2.Otroci, mlajši od 12 let, so izvzeti iz obveznosti odvzema prstnih odtisov iz pravnih razlogov.

3.Osebe, pri katerih odvzem prstnih odtisov fizično ni mogoč, so izvzete iz obveznosti odvzema prstnih odtisov iz dejanskih razlogov.

Če fizični odvzem ni mogoč le začasno, oseba zagotovi prstne odtise ob naslednjem vstopu. Mejni organi lahko zahtevajo dodatna pojasnila v zvezi z razlogi za začasno nezmožnost zagotovitve prstnih odtisov.

Države članice uvedejo ustrezne postopke za zagotovitev spoštovanja dostojanstva osebe, če se pri odvzemu prstnih odtisov pojavijo težave.

4.Če je zadevna oseba iz pravnih ali dejanskih razlogov izvzeta iz obveznosti odvzema prstnih odtisov v skladu z odstavkom 2 ali 3, se v posebna podatkovna polja vnese „ni relevantno“. Sistem omogoča razlikovanje med primeri, kadar prstnih odtisov ni treba zagotoviti iz pravnih razlogov, in primeri, kadar teh dejansko ni mogoče zagotoviti.

Člen 16Osebni podatki državljanov tretjih držav, ki jim je bil vstop zavrnjen

1.Če mejni organ v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/399 v povezavi s Prilogo V k navedeni uredbi sprejme odločitev o zavrnitvi vstopa državljana tretje države iz člena 2(2) te uredbe na ozemlja držav članic in če za zadevnega državljana tretje države v SVI še ni bila evidentirana predhodna dokumentacija, mejni organ oblikuje individualno dokumentacijo, v katero vnese podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 14(1) v primeru državljanov tretjih držav, ki so imetniki vizuma, in podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 15(1) v primeru državljanov tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti.

2.Mejni organ lahko za oblikovanje individualne dokumentacije državljanov tretjih držav, ki so imetniki vizumov, podatke iz člena 14 (1)(d), (e) in (g) pridobi neposredno iz sistema VIS in jih uvozi v SVI v skladu s členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.

3. Za državljane tretjih držav, ki so imetniki vizumov, in tiste, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, se v ločeno evidenco o zavrnitvi vstopa vnesejo naslednji podatki:

(a) datum in čas zavrnitve vstopa,

(b) mejni prehod,

(d) črke, ki ustrezajo razlogom zavrnitve vstopa v skladu z delom B Priloge V k Uredbi (EU) 2016/399.

4.Če v SVI že obstaja predhodna dokumentacija, se podatki iz odstavka 2 dodajo obstoječi dokumentaciji.

Člen 17Podatki, ki se dodajo ob razveljavitvi, preklicu ali podaljšanju dovoljenja za bivanje

1.Če se dovoljenje za bivanje ali vizum razveljavi ali prekliče ali če se trajanje dovoljenega bivanja ali vizuma podaljša, pristojni organ, ki je o tem odločil, v individualno dokumentacijo doda naslednje podatke:

(a)informacije o statusu, ki kažejo, da je bilo dovoljenje za bivanje ali vizum preklicano ali da je bilo trajanje dovoljenega bivanja ali vizum podaljšano;

(b)identiteta organa, ki je razveljavil ali preklical dovoljenje za bivanje ali vizum ali podaljšal trajanje dovoljenega bivanja ali vizum;

(c)kraj in datum odločitve za preklic dovoljenja za bivanje ali vizuma ali podaljšanje trajanja dovoljenega bivanja ali vizuma;

(d)številko nove vizumske nalepke, vključno s tričrkovno oznako države izdajateljice;

(e)obdobje, za katerega je bilo dovoljeno bivanje podaljšano;

(f)nov datum poteka veljavnosti dovoljenja za bivanje ali vizuma.

2.Če se vizum razveljavi, prekliče ali podaljša, organ, ki je pristojen za izdajo vizumov in je sprejel odločitev, nemudoma pridobi podatke iz odstavka 1 tega člena iz sistema VIS in jih neposredno uvozi v SVI v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (ES) št. 767/2008.

3.V evidenci o vstopu/izstopu se navedejo razlogi za preklic dovoljenja za bivanje, ki so:

(a)razlogi za izgon osebe;

(b)vse druge odločitve pristojnih organov države članice v skladu z nacionalno zakonodajo, ki privedejo do odstranitve ali odhoda državljana tretje države, ker ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop na ozemlje držav članic ali bivanje na njem.

4.V evidenci o vstopu/izstopu se navedejo razlogi za podaljšanje trajanja dovoljenega bivanja.

5.Kadar oseba na podlagi odločitve iz odstavka 3 odide ali je odstranjena z ozemlja držav članic, pristojni organ v skladu s členom 13(2) v evidenco o vstopu/izstopu vnese podatke o tem vstopu.

Člen 18
Podatki, ki se dodajo v primeru ovržbe domneve, da državljan tretje države ne izpolnjuje pogojev glede trajanja bivanja v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2016/399

Ne glede na člen 20, kadar državljan tretje države, ki je na ozemlju države članice, ni evidentiran v SVI ali če evidenca o vstopu/izstopu ne vsebuje datuma izstopa po izteku dovoljenega obdobja bivanja, lahko pristojni organi domnevajo, da državljan tretje države ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev glede trajanja bivanja na ozemlju držav članic.

V tem primeru se uporablja člen 12 Uredbe (EU) 2016/399, in če se ta domneva ovrže z dokazom, da je zadevni državljan tretje države spoštoval pogoje v zvezi s trajanjem kratkoročnega bivanja, pristojni organi v sistemu vstopa/izstopa po potrebi oblikujejo individualno dokumentacijo za zadevnega državljana tretje države ali posodobijo zadnjo evidenco o vstopu/izstopu, tako da vnesejo manjkajoče podatke v skladu s členoma 14 in 15 ali izbrišejo obstoječo dokumentacijo, kadar se uporablja člen 32.

Člen 19
Nadomestni postopki v primeru tehnične nezmožnosti vnosa podatkov ali izpada delovanja SVI

Podatki iz členov 14, 15, 16, 17 in 18 se v primeru tehnične nezmožnosti vnosa podatkov v centralni sistem ali v primeru izpada njegovega delovanja začasno shranijo na nacionalnem enotnem vmesniku iz člena 6. Če to ni mogoče, se podatki začasno shranijo lokalno. V obeh primerih se podatki v centralni sistem SVI vnesejo takoj po odpravi tehnične nezmožnosti ali izpada delovanja. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe in uporabijo potrebno infrastrukturo, opremo in vire za zagotovitev, da se lahko takšna začasna lokalna hramba izvede kadar koli in za kateri koli njihov mejni prehod.

Člen 20
Prehodno obdobje in prehodni ukrepi

1.Da bi pristojni organi pri vstopu preverili, ali državljan tretje države ni presegel števila vstopov, dovoljenih na podlagi vizumov za enkratni ali dvakratni vstop, pri vstopu in izstopu pa, ali državljani tretjih držav, ki vstopajo zaradi kratkoročnega bivanja, niso presegli trajanja najdaljšega dovoljenega bivanja, šest mesecev po začetku delovanja SVI poleg podatkov o vstopu/izstopu, evidentiranih v SVI, s preverjanjem žigov v potnih listinah upoštevajo bivanje na ozemljih držav članic v 180 dneh pred vstopom ali izstopom.

2.Če je državljan tretje države vstopil na ozemlje držav članic in ga pred začetkom delovanja SVI še ni zapustila, se ob izstopu državljana tretje države oblikuje individualne dokumentacije in v evidenco o vstopu/izstopu v skladu s členom 14(2) vnese datum navedenega vstopa, kot je odtisnjen v potnem listu. To pravilo ni omejeno na šest mesecev po začetku delovanja SVI iz odstavka 1. V primeru razlik med vstopnim žigom in podatki, evidentiranimi v SVI, se upošteva žig.

Člen 21
Uporaba podatkov za preverjanje na zunanjih mejah

1.Mejni organi imajo dostop do SVI za preverjanje istovetnosti in predhodne registracije državljana tretje države, po potrebi posodobitev podatkov, evidentiranih v SVI. in uporabo podatkov v obsegu, ki je potreben za izvajanje nalog mejne kontrole.

2.V skladu z odstavkom 1 imajo mejni organi dostop do iskanja po podatkih iz člena 14(1)(a), (b) in (c).

Poleg tega lahko mejni organi za državljane tretje države, za katere velja vizumska obveznost pri prehodu zunanjih meja, v sistemu VIS izvedejo iskanje neposredno iz SVI, pri čemer uporabijo enake alfanumerične podatke kot pri vpogledu v sistem VIS zaradi preverjanja na zunanjih mejah v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 767/2008.

Če se pri iskanju po navedenih podatkih v SVI izkaže, da SVI že vsebuje podatke o zadevnem državljanu tretje države, mejni organi primerjajo podobo obraza državljana tretje države, posneto v živo, s podobo obraza iz člena 14(1)(f). Kadar na mejnem prehodu tehnologija za uporabo podobe obraza, posnete v živo, ni na voljo, mejni organi pri državljanih tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti, prstne odtise preverijo v SVI, pri državljanih tretjih držav, ki so imetniki vizumov, pa prstne odtise preverijo neposredno v sistemu VIS v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 767/2008. Mejni organi lahko pri preverjanju prstnih odtisov imetnikov vizumov v sistemu iskanje v sistemu VIS začnejo neposredno iz SVI v skladu s členom 18(6) Uredbe (ES) št. 767/2008.

Če preverjanje podobe obraza ni uspešno, se preverjanje opravi z uporabo prstnih odtisov, in obratno.

3.Če se pri iskanju po podatkih iz odstavka 2 izkaže, da sistem vstopa/izstopa že vsebuje podatke o državljanu tretje države, ima pristojni organ pravico do vpogleda v podatke iz individualne dokumentacije zadevnega državljana tretje države in z njo povezanih evidenc o vstopu/izstopu.

4.Kadar se pri iskanju po alfanumeričnih podatkih iz odstavka 2 izkaže, da SVI še ne vsebuje podatkov o državljanu tretje države, kadar preverjanje državljana tretje države v skladu z odstavkom 2 tega člena ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti državljana tretje države, imajo mejni organi dostop do podatkov za ugotavljanje istovetnosti v skladu s členom 25.

Poleg tega se uporabljajo naslednje določbe:

(a)če se pri državljanih tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost pri prehodu zunanjih meja, pri iskanju po podatkih iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 767/2008 v sistemu VIS izkaže, da je državljan tretje države že evidentiran v sistemu VIS, se izvede preverjanje prstnih odtisov v sistemu VIS v skladu s členom 18(5) Uredbe (ES) št. 767/2008. Pristojni organ lahko v ta namen začne iskanje v sistemu VIS iz sistema vstopa izstopa v skladu s členom 18(6) Uredbe (ES) št. 767/2008. Kadar preverjanje osebe v skladu z odstavkom 2 tega člena ni uspešno, imajo mejni organi dostop do podatkov iz sistema VIS za ugotavljanje istovetnosti v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 767/2008;

(b)pri državljanih tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti pri prehodu zunanjih meja in jih v SVI po ugotavljanju istovetnosti v skladu s členom 25 ni mogoče najti, se izvede iskanje v sistemu VIS v skladu s členom 19a Uredbe (ES) št. 767/2008. Pristojni organ lahko začne iskanje v sistemu VIS iz sistema vstopa izstopa v skladu s členom 19a Uredbe (ES) št. 767/2008.“

5. Pri državljanih tretjih držav, katerih podatki so že evidentirani v SVI, njihovo individualno dokumentacijo v SVI pa je oblikovala država članica, za katero se Uredba (ES) št. 767/2008 v skladu z aktom o pristopu ne uporablja, mejni organi opravijo vpogled v sistem VIS v skladu z odstavkom 4(a) ali (b) tega člena, kadar namerava državljan tretje države prvič po oblikovanju individualne dokumentacije prečkati zunanje meje države članice, za katero se uporablja Uredba (ES) št. 767/2008.

Člen 22
Uporaba SVI pri obravnavi vlog za izdajo vizuma in odločanju o njih

1.Organi, pristojni za izdajo vizumov, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 45 opravijo vpogled v SVI pri obravnavi vlog za izdajo vizuma in sprejemanju odločitev v zvezi z njimi, med drugim odločitev glede razveljavitve, preklica ali podaljšanja obdobja veljavnosti izdanih vizumov.

2.Organ, pristojen za izdajo vizumov, ima pravico do iskanja v SVI neposredno iz sistema VIS z enim ali več sklopi naslednjih podatkov:

(a)podatki iz člena 14(1)(a), (b) in (c);

(b)številko vizumske nalepke, vključno s tričrkovno oznako države članice izdajateljice iz člena 14(1)(d);

(c)biometričnimi podatki iz člena 14(1)(f) in člena 15.

3.Če se pri iskanju po podatkih iz odstavka 2 izkaže, da sistem vstopa/izstopa že vsebuje podatke o državljanu tretje države, imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, pravico do vpogleda v podatke iz individualne dokumentacije zadevnega državljana tretje države in z njim povezanih evidenc o vstopu/izstopu.

Člen 23
Uporaba SVI pri obravnavi vlog za dostop do nacionalnih programov za poenostavitev

1.Pristojni organi iz člena 8e Uredbe (EU) 2016/399 opravijo vpogled v SVI pri obravnavi vlog za dostop do nacionalnih programov za poenostavitev iz navedenega člena v zvezi z uporabo sistema vstopa/izstopa in sprejemanjem odločitev o njih, vključno z odločitvami o zavrnitvi, preklicu ali podaljšanju dostopa do nacionalnih programov za poenostavitev v skladu z navedenim členom.

2.Pristojni organ ima pravico do iskanja z enim ali več sklopi podatkov iz člena 14(1)(a), (b), (c) in (f).

Člen 24
Dostop do podatkov za preverjanje vizumov na ozemlju držav članic

1.Organi držav članic, ki so pristojni za preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, krajše bivanje ali prebivanje na ozemlju držav članic, imajo pravico do iskanja po podatkih iz člena 14(1)(a), (b) in (c), pri čemer je namen preverjanje istovetnosti državljana tretje države in/ali izpolnitve pogojev za vstop ali bivanje na ozemlju držav članic.

Če se pri iskanju izkaže, da SVI že vsebuje podatke o zadevnem državljanu tretje države, pristojni organi primerjajo podobo obraza državljana tretje države, posneto v živo, s podobo obraza iz člena 14(1)(f). Če tehnologija za uporabo podobe obraza, posnete v živo, ni na voljo, pristojni organi pri državljanih tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti, prstne odtise preverijo v SVI, pri državljanih tretjih držav, ki so imetniki vizumov, pa neposredno v sistemu VIS v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 767/2008.

2.Če se pri iskanju po podatkih iz odstavka 1 izkaže, da sistem vstopa/izstopa že vsebuje podatke o državljanu tretje države, ima pristojni organ pravico do vpogleda v podatke iz individualne dokumentacije zadevne osebe in z njo povezanih evidenc o vstopu/izstopu.

3.Kadar se pri iskanju po podatkih iz odstavka 2 izkaže, da SVI še ne vsebuje podatkov o državljanu tretje države, kadar preverjanje državljana tretje države ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti državljana tretje države, imajo mejni organi dostop do podatkov za ugotavljanje istovetnosti v skladu s členom 25.

Člen 25
Dostop do podatkov za ugotavljanje istovetnosti

1.Organi, ki so na ozemlju držav članic ali na zunanjih mejnih prehodih pristojni za preverjanje v skladu z Uredbo (EU) 2016/399, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, krajše bivanje in prebivanje na ozemlju držav članic, imajo pravico do iskanja informacij po biometričnih podatkih navedenega državljana tretje države iz členov 14(1)(f) in 15(1), pri čemer je edini namen preverjanje istovetnosti državljana tretje države, ki je bil morda že evidentiran v SVI z drugo identiteto in ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop, krajše bivanje ali prebivanje na ozemlju držav članic.

Kadar se pri iskanju po podatkih iz členov 14(1)(f) in 15(1) izkaže, da SVI še ne vsebuje podatkov o zadevnem državljanu tretje države, se podatki za ugotavljanje istovetnosti osebe iščejo v sistemu VIS v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 767/2008. Na zunanjih mejah pristojni organi pred ugotavljanjem istovetnosti v sistemu VIS najprej iščejo podatke v sistemu VIS v skladu s členom 18 ali 19a Uredbe (ES) št. 767/2008.

Če prstnih odtisov zadevnega državljana tretje države ni mogoče uporabiti ali iskanje po prstnih odtisih in podobi obraza ni bilo uspešno, se iskanje izvede na podlagi podatkov iz člena 14(1)(a) ali (b) ali obeh.

POGLAVJE IV

Postopek in pogoji za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

Člen 26

Imenovani organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj držav članic

1.Države članice imenujejo organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki so upravičeni do vpogleda v podatke, shranjene v SVI, za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

2.Vsaka država članica vodi evidenco imenovanih organov. Agenciji eu-LISA in Komisiji pošlje seznam imenovanih organov v obliki izjave, ki jo lahko kadar koli spremeni ali nadomesti z drugo izjavo. Izjave se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

3.Vsaka država članica imenuje centralno točko dostopa, ki ima dostop do SVI. Centralna točka dostopa je organ države članice, odgovoren za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj. Centralna točka dostopa preveri, ali so izpolnjeni pogoji za zahtevo po dostopu do SVI iz člena 29.

Imenovani organ in centralna točka dostopa sta lahko dela iste organizacije, če je to dovoljeno v okviru nacionalnega prava, vendar centralna točka dostopa pri opravljanju nalog v okviru te uredbe deluje neodvisno. Centralna točka dostopa je ločena od imenovanih organov in od njih ne sprejema navodil v zvezi z izidom preverjanja.

Države članice lahko v okviru izpolnjevanja svojih ustavnih ali zakonskih zahtev imenujejo več centralnih točk dostopa, ki izražajo njihovo organizacijsko in upravno ureditev.

4.Vsaka država članica pošlje agenciji eu-LISA in Komisiji seznam centralnih točk dostopa v obliki izjave, ki jo lahko kadar koli spremeni ali nadomesti z drugo izjavo. Izjave se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

5.Vsaka država članica vodi na nacionalni ravni evidenco operativnih enot v okviru imenovanih organov, ki so pooblaščeni, da prek centralnih točk dostopa zahtevajo dostop do podatkov, shranjenih v SVI.

6.Le ustrezno pooblaščeno osebje centralnih točk ima pooblastila za dostop do SVI v skladu s členoma 28 in 29.

Člen 27

Europol

1.Europol imenuje organ, ki je pooblaščen, da zahteva dostop do SVI prek svoje imenovane centralne točke dostopa zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj. Imenovani organ je operativna enota Europola.

2.Europol imenuje posebno enoto, ki jo sestavljajo ustrezno pooblaščeni uradniki Europola, da deluje kot centralna točka dostopa. Centralna točka dostopa preveri, ali so izpolnjeni pogoji za zahtevo po dostopu do SVI iz člena 30.

Centralna točka dostopa pri opravljanju nalog v okviru te uredbe deluje neodvisno in od imenovanega organa iz odstavka 1 ne sprejema navodil v zvezi z izidom preverjanja.

Člen 28
Postopek za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

1. Operativne enote iz člena 26(5) centralnim točkam dostopa iz člena 26(3) predložijo obrazloženo elektronsko zahtevo za dostop do podatkov, shranjenih v SVI. Centralne točke dostopa po prejemu zahteve za dostop preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz člena 29. Če so izpolnjeni pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje centralnih točk dostopa obdela zahteve. Podatki v SVI, do katerih so dostopali, se operativnim enotam iz člena 26(5) pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.

2. V izjemno nujnem primeru, kadar je treba preprečiti neposredno nevarnost, povezano s terorističnim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem, centralna dostopna točka nemudoma obdela zahtevo in šele naknadno preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 29, vključno s tem, ali je dejansko šlo za izjemno nujen primer. Naknadno preverjanje se izvede brez nepotrebnega odlašanja po obdelavi zahteve.

3. Kadar se na podlagi naknadnega preverjanja ugotovi, da dostop do podatkov iz SVI ni bil upravičen, vsi organi, ki so dostopali do takih podatkov, te informacije, do katerih so dostopali, iz SVI, izbrišejo in o njihovem izbrisu obvestijo centralne točke dostopa.

Člen 29
Pogoji dostopa imenovanih organov držav članic do podatkov v SVI

1. Imenovani organi imajo dostop do SVI za vpogled, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) dostop za vpogled je potreben zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, kar pomeni, da obstaja prevladujoča skrb za javno varnost, zaradi katere je iskanje v podatkovni zbirki sorazmerno;

(b) dostop za vpogled je potreben v določeni zadevi;

(c) obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da bo vpogled v podatke v SVI znatno pripomogel k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja, zlasti kadar obstaja utemeljen sum, da osumljenec, storilec ali žrtev terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja spada v eno od kategorij, ki jih zajema ta uredba.

2. Dostop do SVI kot obveščevalnega orodja za ugotavljanje istovetnosti zaradi ugotavljanja istovetnosti neznanega osumljenca, storilca ali domnevne žrtve terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja se omogoči, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 in naslednji dodatni pogoji:

(a) pred tem se je neuspešno izvedlo iskanje v nacionalnih podatkovnih zbirkah;

(b) pri iskanju s prstnimi odtisi se je pred tem neuspešno izvedlo iskanje v sistemu za avtomatizirano preverjanje prstnih odtisov vseh drugih držav članic na podlagi Sklepa 2008/615/PNZ, kadar je primerjava prstnih odtisov tehnično na voljo.

Vendar to predhodno iskanje ni potrebno, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da na podlagi primerjave s sistemi drugih držav članic ne bo mogoče ugotoviti istovetnosti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Navedeni utemeljeni razlogi so vključeni v elektronsko zahtevo za primerjavo s podatki iz SVI, ki jo imenovani organ pošlje centralnim točkam dostopa.

Podatki o prstnih odtisih državljanov tretjih držav, ki so imetniki vizumov, so shranjeni le v sistemu VIS, zato se lahko v skladu s pogoji iz Sklepa 2008/633/PNZ za istega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, hkrati z zahtevo za vpogled v SVI predloži tudi zahteva za vpogled v sistem VIS, če se z iskanjem v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka ni preverila istovetnost posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3.Dostop do SVI kot orodja obveščevalnih podatkov za vpogled v potovalno zgodovino ali obdobja bivanja znanega osumljenca, storilca ali domnevne žrtve terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja se omogoči, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 in kadar obstaja ustrezno upravičena potreba po vpogledu v evidence o vstopu/izstopu zadevne osebe.

4. Vpogled v SVI zaradi ugotavljanja istovetnosti je omejen na iskanje po prosilčevi dokumentaciji s katerimi koli od naslednji podatkov v SVI:

(a) prstni odtisi (vključno s sledmi prstnih odtisov) državljanov tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti;

(b)podoba obraza.

V primeru zadetka pri vpogledu v SVI se omogoči dostop do vseh drugih podatkov iz individualne dokumentacije, navedenih v členih 14(1) in 15(1).

5. Vpogled v potovalno zgodovino zadevnega državljana tretje države v SVI je omejen na iskanje po katerih koli naslednjih podatkih v SVI v individualni dokumentaciji ali evidencah o vstopu/izstopu:

(a) priimek ali priimki; ime ali imena; datum rojstva, državljanstvo ali državljanstva in spol;

(b) vrsta in številka potne listine ali potnih listin, tričrkovna oznaka države članice izdajateljice in datum izteka veljavnosti potne listine;

(d) prstni odtisi (vključno s sledmi prstnih odtisov);

(e) podoba obraza;

(f) datum in čas vstopa, ime organa, ki je odobril vstop, in vstopni mejni prehod;

(g) datum in čas izstopa ter izstopni mejni prehod.

V primeru zadetka pri vpogledu v SVI se omogoči dostop do podatkov iz tega odstavka ter vseh drugih podatkov iz individualne dokumentacije in evidenc o vstopu/izstopu, vključno s podatki, vnesenimi v zvezi s preklicem ali podaljšanjem dovoljenja za bivanje v skladu s členom 17.

Člen 30

Pogoji za dostop Europola do podatkov iz SVI

1. Europol ima dostop za vpogled v SVI, kadar so izpolnjeni vsi naslednji podatki:

(a) vpogled je potreben zaradi podpore in krepitve ukrepov držav članic pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v okviru pooblastil Europola, kar pomeni, da obstaja prevladujoča skrb za javno varnost, zaradi katere je iskanje v podatkovni zbirki sorazmerno;

(b) vpogled je potreben v določeni zadevi

(c) obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da bo vpogled znatno pripomogel k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja, zlasti kadar obstaja utemeljen sum, da osumljenec, storilec ali žrtev terorističnega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja spada v eno od kategorij, ki jih zajema ta uredba.

2.Uporabljajo se pogoji iz člena 29(2) do (5).

3. Imenovani organ Europola lahko svoji centralni točki dostopa iz člena 27 predloži obrazloženo elektronsko zahtevo za uporabo vseh podatkov ali določenega nabora podatkov, shranjenih v SVI. Centralna točka dostopa Europola po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavka 1. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje centralnih točk dostopa obdela zahteve. Podatki iz SVI, do katerih so dostopali, se operativnim enotam iz člena 27(1) pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.

4. Obdelavo informacij, ki jih Europol pridobi z vpogledom v SVI, mora odobriti država članica, iz katere ti podatki izvirajo. Navedena odobritev se pridobi prek nacionalne enote Europola v zadevni državi članici.

Člen 31
Obdobje, za katero se hranijo podatki

1.Vsaka evidenca o vstopu/izstopu ali evidenca o zavrnitvi vstopa, povezana z individualno dokumentacijo, se hrani pet let od datuma evidence o izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa.

2. Vsaka individualna dokumentacija se skupaj s povezanimi evidencami o vstopu/izstopu ali evidencami o zavrnitvi vstopa v SVI hrani pet let in en dan po datumu zadnjega evidentiranega izstopa, če v petih letih po zadnjem evidentiranem izstopu ali zadnji evidentirani zavrnitvi vstopa ni evidentiranega vstopa.

3.Če po datumu izteka obdobja dovoljenega bivanja ni evidentiranih izstopov, se podatki hranijo pet let po zadnjem dnevu dovoljenega bivanja. SVI tri mesece vnaprej samodejno obvesti države članice o načrtovanem izbrisu podatkov o osebah, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, da lahko sprejmejo ustrezne ukrepe.

4. Z odstopanjem od odstavkov (2) in (3) se evidence o vstopu/izstopu, ki jih državljani tretjih držav ustvarijo kot družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljanov tretje države, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, in brez dovoljenja za prebivanje na podlagi navedene direktive, hranijo največ eno leto po evidenci o zadnjem izstopu.

5. Ob izteku obdobja hrambe iz odstavkov 1 in 2 se taki podatki samodejno izbrišejo iz centralnega sistema.

Člen 32
Sprememba podatkov in predčasen izbris podatkov

1.Odgovorna država članica ima pravico do spremembe podatkov, ki jih je vnesla v SVI, in jih lahko popravi ali izbriše.

2.Če ima odgovorna država članica razlog za domnevo, da so podatki v SVI dejansko nepravilni ali da so bili podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, preveri zadevne podatke ter jih po potrebi nemudoma spremeni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11. To se lahko stori tudi na zahtevo zadevne osebe v skladu s členom 46.

3.Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2, če ima država članica, ki ni odgovorna država članica, razlog za domnevo, da so podatki v SVI dejansko nepravilni ali da so bili podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, če je mogoče, preveri zadevne podatke brez posvetovanja z odgovorno državo članico ter jih po potrebi nemudoma spremeni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11. V nasprotnem primeru zadevna država članica v 14 dneh vzpostavi stik z organi odgovorne države članice, ki v enem mesecu preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave. To se lahko stori tudi na zahtevo zadevne osebe v skladu s členom 46.

4.Kadar ima odgovorna država članica ali država članica, ki ni odgovorna država članica, razlog za domnevo, da so podatki v zvezi z vizumi v SVI dejansko nepravilni ali da so bili taki podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, najprej preveri točnost teh podatkov v sistemu VIS in jih po potrebi spremeni v SVI. Če so podatki v sistemu VIS enaki kot v SVI, o tem v skladu s členom 24(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 prek infrastrukture sistema VIS nemudoma obvesti državo članico, odgovorno za vnos navedenih podatkov v sistem VIS. Država članica, odgovorna za vnos podatkov v sistem VIS, preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi ali izbriše iz sistema VIS ter o tem obvesti odgovorno državo članico ali državo članico, pri kateri je bila zahteva vložena, ki po potrebi te podatke nemudoma spremeni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, iz člena 11.

5. Podatki o identificiranih osebah iz člena 11 se nemudoma izbrišejo s seznama iz navedenega člena in popravijo v SVI, če državljan tretje države v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorne države članice ali države članice, pri kateri je bila zahteva vložena, dokaže, da je bil zaradi nepredvidljivih in resnih dogodkov prisiljen prekoračiti dovoljeno trajanje bivanja, da je pridobil zakonito pravico do bivanja, ali če se odkrijejo napake. Državljan tretje države ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva za zagotovitev spremembe podatkov.

6.Če državljan tretje države pred iztekom obdobja iz člena 31 pridobi državljanstvo ene od držav članic ali zanj začne veljati področje uporabe člena 2(3), individualno dokumentacijo in evidence, povezane z njo v skladu s členoma 14 in 15, nemudoma izbriše iz sistema vstopa/izstopa in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11:

(a) država članica, katere državljanstvo je pridobil, ali

(b) država članica, ki je izdala dovoljenje za prebivanje.

Če državljan tretje države pridobi državljanstvo Andore, Monaka ali San Marina, o tej spremembi obvesti pristojne organe naslednje države članice, v katero vstopi. Zadevna država članica njegove podatke nemudoma izbriše iz SVI. Posameznik ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva za zagotovitev izbrisa podatkov.

7.Centralni sistem nemudoma obvesti vse države članice o izbrisu podatkov iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11.

Člen 33
Izvedbeni ukrepi, ki jih Komisija sprejme pred razvojem

Komisija sprejme naslednje ukrepe, potrebne za razvoj in tehnično izvajanje centralnega sistema, nacionalnih enotnih vmesnikov in komunikacijske infrastrukture, zlasti ukrepe za:

(a) zahteve za ločljivost in uporabo prstnih odtisov za biometrično preverjanje in ugotavljanje istovetnosti v sistemu vstopa/izstopa;

(b) vnos podatkov v skladu s členi 14, 15, 16, 17 in 18;

(d) spremembo, izbris in predčasni izbris podatkov v skladu s členom 32;

(e) vodenje in dostop do evidenc v skladu s členom 41;

(f) zahteve v zvezi z učinkovitostjo;

(g) zahteve in pogoje za spletno storitev iz člena 12;

(h) skupno brošuro iz člena 44(3);

(i) zahteve in pogoje za spletno mesto iz člena 44(3);

(j) vzpostavitev in zasnovo interoperabilnosti na visoki ravni iz člena 7;

(k)zahteve in pogoje za centralni repozitorij iz člena 57(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 61(2).

Odbor, ustanovljen s členom 61 te uredbe se pri sprejetju ukrepov za vzpostavitev in zasnovo interoperabilnosti na visoki ravni iz točke (j) posvetuje z Odborom VIS, ustanovljenim s členom 49 Uredbe (ES) št. 767/2008.

Člen 34
Razvoj in operativno upravljanje

1.Agencija eu-LISA je pristojna za razvoj centralnega sistema, nacionalnih enotnih vmesnikov, komunikacijske infrastrukture in varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS. Pristojna je tudi za razvoj spletne storitve iz člena 12 v skladu z zahtevami in pogoji, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 61(2).

Agencija eu-LISA določi zasnovo fizične arhitekture sistema, vključno z njegovo komunikacijsko infrastrukturo ter tehnične specifikacije in njihov razvoj v zvezi s centralnim sistemom, enotnimi vmesniki, varnim komunikacijskim kanalom med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter komunikacijsko infrastrukturo, ki jih na podlagi ugodnega mnenja Komisije sprejme upravni odbor. Izvede tudi morebitne prilagoditve sistema VIS, ki so potrebne zaradi vzpostavitve interoperabilnosti s SVI in izvajanja sprememb Uredbe (ES) št. 767/2008 iz člena 55.

Agencija eu-LISA razvije in vzpostavi centralni sistem, nacionalne enotne vmesnike, varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter komunikacijsko infrastrukturo čim prej po začetku veljavnosti te uredbe in sprejetju ukrepov Komisije iz člena 33.

Razvoj zajema pripravo in izvajanje tehničnih specifikacij, preskušanje in splošno usklajevanje projektov.

2. Med fazo zasnove in razvoja se ustanovi Odbor za upravljanje programa z največ desetimi člani. Sestavlja ga osem članov, ki jih med svojimi člani izbere upravni odbor agencije eu-LISA, predsednik svetovalne skupine za SVI iz člena 62 in en član, ki ga imenuje Komisija. Člani, ki jih imenuje upravni odbor agencije eu-LISA, se izberejo med tistimi državami članicami, za katere so po pravu Unije zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi vseh obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja agencija eu-LISA, v celoti zavezujoči in ki bodo sodelovale v SVI. Odbor za upravljanje programa se bo srečeval enkrat mesečno. Zagotovi ustrezno upravljanje faze zasnove in razvoja SVI ter skladnost med osrednjimi in nacionalnimi projekti v zvezi s SVI. Odbor za upravljanje programa upravnemu odboru mesečno predloži pisna poročila o napredku projekta. Nima nobene pristojnosti za sprejemanje odločitev ali pooblastil za zastopanje članov upravnega odbora.

Upravni odbor določi poslovnik Odbora za upravljanje programa, ki vključuje zlasti pravila o:

(a) vodenju sej;

(b) krajih sej;

(d) sprejemu strokovnjakov na sejah;

(e) komunikacijskih načrtih, ki zagotavljajo popolno obveščenost držav članic, ki ne sodelujejo v upravnem odboru.

Seje vodi predsedujoča država članica, če so zanjo po pravu Unije zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi vseh obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja agencija eu-LISA, v celoti zavezujoči, ali, če ta zahteva ni izpolnjena, država članica, ki bo naslednja predsedovala in izpolnjuje navedeno zahtevo.

Vse potne stroške in stroške bivanja članov Odbora za upravljanje programa krije Agencija, pri čemer se člen 10 poslovnika agencije eu-LISA smiselno uporablja. Sekretariat Odbora za upravljanje programa zagotovi agencija eu-LISA.

Med fazo zasnove in razvoja svetovalno skupino za SVI iz člena 62 sestavljajo projektni vodje nacionalnih sistemov vstopa/izstopa. Do začetka delovanja SVI se srečuje vsaj enkrat mesečno. Po vsakem srečanju poroča Odboru za upravljanje programa. Zagotovi tehnično strokovno znanje za pomoč pri nalogah Odbora za upravljanje programa in spremlja pripravljenost držav članic.

3.Agencija eu-LISA je pristojna za operativno upravljanje centralnega sistema, varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter nacionalnih enotnih vmesnikov. V sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, v skladu z analizo stroškov in koristi. Agencija eu-LISA je odgovorna tudi za operativno upravljanje komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki ter za spletno storitev iz člena 12.

Operativno upravljanje SVI v skladu s to uredbo obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema 24 ur na dan in 7 dni v tednu, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja sistema, zlasti glede odzivnega časa, ki ga službe mejnih prehodov potrebujejo za iskanje po osrednji podatkovni zbirki, v skladu s tehničnimi specifikacijami.

4.Ne glede na člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije agencija eu-LISA za vse svoje osebje, ki dela s podatki iz SVI, uporablja ustrezna pravila glede poklicne molčečnosti ali drugih enakovrednih obvez zaupnosti. Obveza zaupnosti velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali dokončajo svoje dejavnosti.

Člen 35
Odgovornosti držav članic

1.Vsaka država članica je odgovorna za:

(a)povezovanje obstoječe nacionalne mejne infrastrukture in povezavo z nacionalnim enotnim vmesnikom;

(b)organizacijo, upravljanje, delovanje in vzdrževanje svoje obstoječe nacionalne mejne infrastrukture in njeno povezavo s SVI za namene člena 5 razen točk (j), (k) in (l);

(c) organizacijo centralnih točk dostopa in njihovo povezavo z nacionalnim enotnim vmesnikom za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(d)upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja pristojnih nacionalnih organov do SVI v skladu s to uredbo ter za vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in njegovih profilov.

2.Vsaka država članica imenuje nacionalni organ, ki pristojnim organom iz člena 8 zagotovi dostop do SVI. Vsaka država članica navedeni nacionalni organ poveže z nacionalnim enotnim vmesnikom. Vsaka država članica in Europol povežeta svoje zadevne točke dostopa iz členov 26 in 27 z nacionalnim enotnim vmesnikom.

3.Vsaka država članica uporablja avtomatizirane postopke za obdelavo podatkov.

4.Preden osebje organov, ki ima pravico dostopa do SVI, dobi dovoljenje za obdelavo podatkov, shranjenih v SVI, opravi ustrezno usposabljanje, zlasti o pravilih o varnosti in varstvu podatkov ter zadevnih temeljnih pravicah.

Člen 36
Odgovornost za uporabo podatkov

1.V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v SVI vsaka država članica imenuje organ, ki ima v skladu s členom 2(d) Direktive 95/46/ES vlogo upravljavca in nosi glavno odgovornost pri obdelavi podatkov, ki jo opravlja ta država članica. Vsaka država članica posreduje naziv tega organa Komisiji.

Vsaka država članica zagotavlja zakonito obdelavo podatkov v SVI, zlasti pa zagotavlja, da ima le ustrezno pooblaščeno osebje dostop do podatkov za izvajanje nalog. Odgovorna država članica zagotavlja zlasti, da:

(a)so podatki pridobljeni zakonito in ob popolnem upoštevanju človekovega dostojanstva državljana tretje države;

(b)so podatki v SVI vneseni zakonito;

(c)so podatki ob vnašanju v SVI natančni in posodobljeni.

2.Agencija eu-LISA zagotavlja, da se SVI upravlja v skladu s to uredbo in izvedbenimi akti iz člena 33. Agencija eu-LISA zlasti:

(a)sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti centralnega sistema in komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnim enotnim vmesnikom, ne glede na odgovornosti posamezne države članice;

(b)zagotavlja, da ima dostop do podatkov, obdelanih v SVI, le ustrezno pooblaščeno osebje.

3.Agencija eu-LISA obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo ter Evropskega nadzornika za varnost podatkov o ukrepih, ki jih sprejme v skladu z odstavkom 2 za začetek delovanja SVI.

Člen 37
Hramba podatkov v nacionalnih dokumentacijah in nacionalnih sistemih vstopa/izstopa

1.Država članica lahko v svojih nacionalnih dokumentacijah in nacionalnem SVI hrani alfanumerične podatke, ki jih je sama vnesla v SVI, v skladu z nameni SVI in ob popolnem spoštovanju prava Unije.

2.Podatki se v nacionalnih dokumentacijah ali nacionalnih sistemih vstopa/izstopa ne smejo hraniti dlje, kot se hranijo v SVI.

3.Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavkom 1, se šteje za zlorabo po zakonodaji posamezne države članice in pravu Unije.

4.Ta člen se ne razlaga, kot da zahteva kakršno koli tehnično prilagoditev SVI. Države članice lahko hranijo podatke v skladu s tem členom na svoje stroške, z lastnim tveganjem ter s svojimi tehničnimi sredstvi.

Člen 38
Pošiljanje podatkov tretjim državam, mednarodnim organizacijam in zasebnim subjektom

1.Podatki, shranjeni v sistemu vstopa/izstopa, se ne posredujejo ali dajo na voljo tretjim državam, mednarodnim organizacijam ali kateremu koli zasebnemu subjektu.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko podatki iz člena 14(1)(a), (b) in (c) ter člena 15(1) posredujejo ali dajo na voljo tretjim državam ali mednarodnim organizacijam iz Priloge v posameznih primerih, če je to potrebno zaradi dokazovanja istovetnosti državljanov tretjih držav, zaradi vračanja, le kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)Komisija je sprejela sklep o ustrezni ravni varstva osebnih podatkov v zadevni tretji državi v skladu s členom 25(6) Direktive 95/46/ES ali pa obstaja med Skupnostjo in zadevno tretjo državo veljaven sporazum o ponovnem sprejemu ali se uporablja člen 26(1)(d) Direktive 95/46/ES;

(b)tretja država ali mednarodna organizacija se strinja z uporabo podatkov le za namen, za katerega so bili dani na voljo;

(c)podatki se posredujejo ali dajo na voljo v skladu z ustreznimi določbami prava Unije, zlasti s sporazumi o ponovnem sprejemu, ter z nacionalnim pravom države članice, ki je podatke posredovala ali jih dala na voljo, vključno s pravnimi določbami v zvezi z varnostjo in varstvom podatkov;

(d)država članica, ki je vnesla podatke v SVI, je dala soglasje.

3.Posredovanje osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam na podlagi odstavka 2 ne posega v pravice prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do te zaščite, zlasti kar zadeva njihovo nevračanje.

4. Osebni podatki, ki jih država članica ali Europol pridobi iz centralnega sistema zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se ne smejo pošiljati ali dajati na voljo kateri koli tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Zadevna prepoved velja tudi, če se navedeni podatki naprej obdelujejo na nacionalni ravni ali če jih države članice skupaj obdelujejo v smislu člena 2(b) Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ.

Člen 39
Varnost podatkov

1.Odgovorna država članica zagotavlja varnost podatkov pred njihovim prenosom v nacionalni enotni vmesnik in med njim. Vsaka država članica zagotavlja varnost podatkov, ki jih pridobi iz SVI.

2.Vsaka država članica v zvezi s svojo nacionalno mejno infrastrukturo sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, načrtom neprekinjenega delovanja in sanacijskim načrtom po nesreči, za:

(a)fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja dejavnosti v skladu z nameni SVI;

(c)preprečiti nepooblaščeno branje, razmnoževanje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov;

(d)preprečiti nepooblaščeni vnos podatkov in nedovoljeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov;

(e)preprečitev nepooblaščene obdelave podatkov v SVI in kakršnega koli nepooblaščenega spreminjanja ali brisanja podatkov, ki so bili obdelani v SVI;

(f)zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do SVI, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa;

(g)zagotovitev, da vsi organi, ki imajo pravico dostopa do SVI, izdelajo profile, ki opisujejo funkcijo in odgovornosti oseb, ki so pooblaščene za vnos, spremembo, brisanje, uporabo in iskanje podatkov, ter njihov profil na zahtevo nemudoma dajo na voljo nacionalnim nadzornim organom iz člena 49 in nacionalnim nadzornim organom iz člena 52(2);

(h)zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki;

(i)zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, kateri podatki so bili obdelani v SVI ter kdo jih je obdeloval, kdaj in za kateri namen;

(j)preprečitev nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med njihovim prenosom v SVI ali iz njega ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja;

(k)spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo.

3.Kar zadeva delovanje SVI, agencija eu-LISA sprejme potrebne ukrepe, da doseže cilje iz odstavka 2, vključno s sprejetjem varnostnega načrta, načrta neprekinjenega delovanja in sanacijskega načrta po nesreči.

Člen 40
Odškodninska odgovornost

1.Katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov ali katerega koli dejanja, ki je v neskladju s to uredbo, je upravičena do nadomestila države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo. Država je v celoti ali delno oproščena odgovornosti, če dokaže, da za okoliščine, ki so povzročile škodo, ni odgovorna.

2.Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti države članice iz te uredbe povzroči škodo SVI, je država članica za takšno škodo odgovorna, razen če agencija eu-LISA ali druga država članica, ki sodeluje v SVI, nista sprejeli primernih ukrepov za preprečitev tovrstne škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

3.Zahtevke za odškodnino, naslovljene na neko državo članico zaradi škode iz odstavkov 1 in 2, urejajo določbe nacionalne zakonodaje obtožene države članice.

Člen 41
Vodenje evidenc

1.Agencija eu-LISA vodi evidentirane zapise vseh postopkov obdelave podatkov znotraj SVI. Navedene evidence kažejo namen dostopa iz člena 8, datum in čas, podatke, prenesene v skladu s členi od 14 do 17, podatke, uporabljene za poizvedbo v skladu s členi od 21 do 25, ter naziv organa, ki vnaša ali pridobiva podatke. Hkrati vsaka država članica vodi evidentirane zapise o osebah, ki so pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.

2.Za naloge iz člena 7 se vodi evidenca vsakega postopka obdelave podatkov v SVI in sistemu VIS v skladu s tem členom in členom 34 Uredbe (ES) št. 767/2008. Agencija eu-LISA zlasti zagotovi, da se vodijo ustrezne evidence zadevnih postopkov obdelave podatkov, kadar pristojni organi postopek obdelave podatkov v enem sistemu začnejo neposredno iz drugega sistema.

3.Takšne evidence se lahko uporabljajo zgolj za nadzor varstva podatkov v zvezi z dopustnostjo obdelave podatkov in zagotavljanje varnosti podatkov. Navedene evidence se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo po enem letu od izteka obdobja hrambe, ki je predpisano s členom 31, razen če niso potrebne za že začete nadzorne postopke.

Člen 42
Notranji nadzor

Države članice zagotovijo, da vsak organ s pravico dostopa do podatkov v SVI sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in po potrebi sodeluje z nadzornim organom.

Člen 43
Kazni

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za vsako uporabo podatkov, vnesenih v SVI v nasprotju s to uredbo, naložijo kazni, vključno z upravnimi in kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalnim pravom, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 44
Pravica do informacij

1.Odgovorna država članica brez poseganja v pravico do informacij iz člena 10 Direktive 95/46/ES državljane tretjih držav, katerih podatki so evidentirani v SVI, pisno obvesti o:

(a)obrazložitvi dejstva, da lahko države članice in Europol dostopajo do SVI za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pri čemer je obrazložitev podana v jasnem in preprostem jeziku;

(b)obveznosti odvzema prstnih odtisov za državljane tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti;

(c)obveznosti za vse državljane tretjih držav, ki se evidentirajo v SVI, da se zajame njihova podoba obraza;

(d)obveznosti zbiranja podatkov za proučitev pogojev za vstop;

(e)pravici oseb do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanje, pravici oseb do zahteve, da se popravijo napačni podatki, ki se nanašajo nanje, ali izbrišejo nezakonito obdelani podatki, ki se nanašajo nanje, pravici do obveščanja o postopkih za uveljavljanje teh pravic ter o kontaktnih podatkih nacionalnih nadzornih organov ali po potrebi Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki obravnavajo zahteve glede varstva osebnih podatkov.

2. Informacije iz odstavka 1 tega člena se zagotovijo ob odprtju individualne dokumentacije zadevne osebe v skladu s členom 14, 15 ali 16.

3. Skupno brošuro in spletno mesto, ki vsebujeta vsaj informacije iz odstavka 1 tega člena, pripravi in vzpostavi Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 61(2). Brošura in vsebina spletnega mesta sta jasni in enostavni ter na voljo v jezikovni različici, ki jo zadevna oseba razume ali za katerega se smiselno domneva, da jo razume.

Brošura in spletno mesto sta pripravljena tako, da ju lahko države članice dopolnijo z dodatnimi informacijami, značilnimi za posamezno državo članico. Navedene in za posamezno državo članico značilne informacije vsebujejo vsaj informacije o pravicah posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in možnostih pridobitve pomoči od nacionalnih nadzornih organov ter kontaktne podatke urada upravljavca in nacionalnih nadzornih organov.

Člen 45
Kampanja obveščanja javnosti

Komisija v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov hkrati z zagonom SVI začne kampanjo obveščanja javnosti, v kateri javnost seznani s cilji, shranjenimi podatki, organi, ki imajo dostop, in pravicami posameznikov.

Člen 46
Pravica do dostopa, popravka in izbrisa

1. Ne glede na člen 12 Direktive 95/46/ES ima vsak državljan tretje države pravico do pridobitve podatkov v SVI, ki se nanašajo nanj, in podatkov o državi članici, ki jih je vnesla v SVI.

2.Če je zahteva za popravek ali izbris vložena pri državi članici, ki ni odgovorna država članica, njeni organi, ki so prejeli zahtevo, v enem mesecu preverijo točnost podatkov in zakonitost obdelave podatkov v SVI, če je to preverjanje mogoče brez posvetovanja z odgovorno državo članico. V nasprotnem primeru država članica, ki ni odgovorna država članica, v 14 dneh vzpostavi stik z organi odgovorne države članice, ki v enem mesecu preveri točnost podatkov in zakonitost obdelave podatkov.

3.Če se izkaže, da so podatki, evidentirani v SVI, vsebinsko nepravilni ali da so bili evidentirani nezakonito, odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, v skladu s členom 32 popravi ali izbriše podatke. Odgovorna država ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, zadevno osebo nemudoma pisno obvesti o popravku ali izbrisu podatkov, ki se nanašajo nanjo.

Če se izkaže, da so podatki v zvezi z vizumom, evidentirani v SVI, dejansko nepravilni ali da so bili evidentirani nezakonito, odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, najprej preveri točnost teh podatkov v sistemu VIS in jih po potrebi popravi v SVI. Če so podatki v sistemu VIS enaki kot v SVI, odgovorna država članica ali država članica, ki je prejela zahtevo, v 14 dneh stopi v stik z organi države članice, odgovorne za vnos teh podatkov v sistem VIS. Država članica, odgovorna za vnos podatkov v sistem VIS, v enem mesecu preveri točnost podatkov v zvezi z vizumom in zakonitost njihove obdelave v SVI ter o tem obvesti odgovorno državo članico ali državo članico, ki je prejela zahtevo, ki po potrebi te podatke nemudoma spremeni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama oseb iz člena 11(2).

4.Če se odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, ne strinja, da so podatki, evidentirani v SVI, dejansko nepravilni ali da so evidentirani nezakonito, navedena država članica sprejme upravno odločbo, v kateri zadevni osebi nemudoma pisno pojasni razloge za nestrinjanje s popravkom ali izbrisom podatkov, ki se nanašajo na zadevno osebo.

5.Odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, zadevni osebi omogoči dostop do informacij, ki ji lahko pomagajo pri sprejemanju nadaljnjih odločitev, če se ne strinja z obrazložitvijo odločbe v skladu z odstavkom 5. To obvestilo vključuje informacije o tem, kako vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih zadevne države članice, ter o vsakršni pomoči, vključno s pomočjo nadzornih organov, ki je na voljo v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki zadevne države članice.

6. Vsaka zahteva, podana v skladu z odstavkoma 1 in 2, vsebuje potrebne informacije za ugotavljanje istovetnosti zadevne osebe, med drugim tudi prstne odtise. Navedene informacije se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic iz odstavkov 1 in 2 in se takoj po uporabi izbrišejo.

7. Kadar koli oseba v skladu z odstavkom 2 zaprosi za podatke, ki se nanašajo nanjo, pristojni organ vodi pisno evidenco o takem zaprosilu, načinu, kako je bilo podano, in o tem, kateri organ ga je podal, ter to evidenco nemudoma da na voljo nacionalnim nadzornim organom.

Člen 47
Sodelovanje na področju zagotavljanja pravic do varstva podatkov

1.Pristojni organi držav članic s svojim dejavnim sodelovanjem prispevajo k uveljavitvi pravic iz člena 46(3), (4) in (5).

2.V vsaki državi članici nadzorni organ na zahtevo pomaga in svetuje zadevni osebi pri izvajanju njenih pravic do popravka ali izbrisa podatkov, ki se nanašajo nanjo, v skladu s členom 28(4) Direktive 95/46/ES.

Nadzorni organ odgovorne države članice, ki je posredoval podatke, in nadzorni organi držav članic, pri katerih je bila vložena zahteva, sodelujejo pri doseganju teh ciljev.

Člen 48
Pravna sredstva

1.V vsaki državi članici ima vsakdo, ki mu je ta država članica kršila pravico dostopa do podatkov ali pravico do njihovega popravka ali izbrisa iz člena 46, pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države članice.

2.Ves čas postopka je na voljo pomoč nadzornih organov.

Člen 49
Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ

1.Vsaka država članica zagotovi, da nacionalni nadzorni organ ali organi, imenovani v skladu s členom 28(1) Direktive 95/46/ES, spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov iz členov od 13 do 19, ki jo opravlja zadevna država članica, vključno s prenosom podatkov v SVI in iz njega.

2.Nadzorni organ zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvaja revizija postopkov obdelave podatkov v nacionalnem sistemu v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi.

3.Države članice svojim nadzornim organom zagotovijo zadostna sredstva za izpolnjevanje poverjenih nalog iz te uredbe.

4.V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v SVI vsaka država članica imenuje organ, ki ima v skladu s členom 2(d) Direktive 95/46/ES vlogo upravljavca in nosi glavno odgovornost pri obdelavi podatkov, ki jo opravlja ta država članica. Vsaka država članica posreduje naziv tega organa Komisiji.

5.Vsaka država članica nadzornim organom zagotovi vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s členi 35, 36(1) in 39. Omogoči jim tudi dostop do svojih evidenc iz člena 30 in jim kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore, povezane s SVI.

Člen 50
Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1.Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se dejavnosti agencije eu-LISA v zvezi s SVI, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov, izvajajo v skladu s to uredbo.

2.Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvede revizija dejavnosti Agencije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o navedeni reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, agenciji eu-LISA, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Agencija eu-LISA ima možnost, da pred sprejetjem poročila poda pripombe.

3.Agencija eu-LISA Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotavlja zahtevane podatke, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in evidenc iz člena 41 in mu kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore.

Člen 51
Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi
in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov dejavno sodelujejo v okviru svojih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad SVI in nacionalnimi sistemi.

2.Izmenjujejo si ustrezne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, proučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, ocenjujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic oseb, na katere se nanašajo osebni podatki, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, če je to potrebno.

3.Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestanejo najmanj dvakrat letno. Stroške teh sestankov nosi Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Poslovnik se sprejme na prvem sestanku. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode.

4.Vsaki dve leti se Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in agenciji eu-LISA pošlje skupno poročilo o dejavnostih. Navedeno poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravi nadzorni organ te države članice.

Člen 52
Varstvo osebnih podatkov za dostop zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

1. Vsaka država članica zagotovi, da se določbe, ki so bile sprejete po nacionalnem pravu za izvajanje Okvirnega Sklepa 2008/977/PNZ, uporabljajo tudi za dostop nacionalnih organov do SVI v skladu s členom 1(2) te uredbe.

2. Nacionalni nadzorni organi, imenovani v skladu z Okvirnim sklepom 2008/977/PNZ, nadzorujejo zakonitost dostopa držav članic do osebnih podatkov za namene iz člena 1(2) te uredbe, vključno z njihovim prenosom v SVI in iz njega.

3. Obdelava osebnih podatkov, ki jo opravlja Europol, poteka v skladu s Sklepom 2009/371/PNZ, nadzoruje pa jo neodvisni zunanji nadzornik za varstvo podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo opravlja Europol v skladu s to uredbo, veljajo členi 30, 31 in 32 navedenega sklepa. Neodvisni zunanji nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da pravice državljana tretje države niso kršene.

4. Osebni podatki, do katerih se je dostopalo v SVI za namene iz člena 1(2), se obdelujejo le zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja posameznega primera, za katerega sta država članica ali Europol zaprosila za podatke.

5. Centralni sistem, imenovani organi, centralne točke dostopa in Europol hranijo evidentirane zapise o iskanju, s čimer nacionalnim organom za varstvo podatkov in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogočijo, da spremljajo skladnost obdelave podatkov z določbami Unije o varstvu podatkov. Razen takega namena se osebni podatki in evidentirani zapisi o iskanju po enem mesecu izbrišejo iz vseh nacionalnih podatkovnih zbirk in podatkovnih zbirk Europola, razen če navedeni podatki in evidence niso potrebni zaradi posebne kazenske preiskave, ki takrat poteka in zaradi katere sta država članica ali Europol zahtevala podatke.

Člen 53

Zapisovanje in dokumentiranje

1.Posamezna država članica in Europol zagotovita, da so vsi postopki obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za dostop do SVI za namene iz člena 1(2), zapisani ali dokumentirani zaradi preverjanja dopustnosti zahteve in nadzora zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varnosti podatkov, pa tudi zaradi zagotovitve samonadzora.

2.Zapisi ali dokumentacija vsebujejo:

(a)natančen namen zahteve za dostop do podatkov v SVI, vključno z zadevnim terorističnim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem, in – v primeru Europola – natančen namen zahteve za dostop;

(b)utemeljene razloge proti izvedbi primerjav z drugimi državami članicami po Sklepu 2008/615/PNZ, v skladu s členom 29(2)(b) te uredbe;

(c)sklic na nacionalno podatkovno zbirko;

(d)datum in točno uro, ko je nacionalna dostopna točka vložila zahtevo za dostop do centralnega sistema;

(f)uporabo nujnega postopka iz člena 28(2), kadar je primerno, in odločitev, sprejeto glede naknadnega preverjanja;

(g)podatke, uporabljene za primerjavo;

(h)v skladu z nacionalnimi pravili ali Sklepom 2009/371/PNZ identifikacijsko oznako uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje ali pošiljanje.

3.Zapisi in dokumentacija se lahko uporabljajo zgolj za nadzor nad zakonitostjo obdelave podatkov ter zagotovitev neoporečnosti in varnosti podatkov. Le zapisi, ki vsebujejo neosebne podatke, se lahko uporabljajo za spremljanje in oceno iz člena 64. Zaradi opravljanja svojih dolžnosti imajo na lastno zahtevo do navedenih zapisov dostop pristojni nacionalni nadzorni organi, odgovorni za preverjanje dopustnosti zahteve in nadzor zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varnosti podatkov.

POGLAVJE VIII

Spremembe drugih instrumentov Unije

Člen 54
Sprememba Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma

V členu 20 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Odstavek 1 ne vpliva na pravico vsake pogodbenice, da v izjemnih okoliščinah na svojem ozemlju tujcu dovoli bivanje, daljše od 90 dni.“

Člen 55
Spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008 o vizumskem informacijskem sistemu

Uredba (EU) št. 767/2008 se spremeni:

(1) v členu 13 se doda naslednji odstavek:

„3. Če se izdani vizum razveljavi ali prekliče, organ, ki je pristojen za izdajo vizumov in ki je sprejel odločitev, podatke iz člena 17(1) [Uredbe št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj]* nemudoma pridobi iz sistema VIS in jih uvozi v sistem vstopa/izstopa (SVI).“;

___________

* Uredba št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (UL ...) [polni naslov + sklic na UL].

___________

(2) v členu 14 se doda naslednji odstavek:

„3. Organ, ki je pristojen za izdajo vizumov in ki je sprejel odločitev o podaljšanju veljavnost in/ali trajanje bivanja na podlagi izdanega vizuma, podatke iz odstavka 1 člena 17 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] nemudoma pridobi iz sistema VIS in jih uvozi v SVI.“;

(3) člen 15 se spremeni:

(a) točki (b) in (c) odstavka 2 se nadomestita z naslednjim:

„(b) priimek, ime ali imena; datum rojstva, državljanstvo; spol;

(c) vrsta in številka potne listine; tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine in datum izteka veljavnosti potne listine;“;

(b) dodata se naslednja odstavka:

„4. Zaradi vpogleda v SVI zaradi obravnave vlog za izdajo vizuma in odločanju o njih v skladu s členom 22 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, pravico do iskanja v SVI neposredno iz sistema VIS z enim ali več podatki iz navedenega člena.

5. Kadar se pri iskanju po podatkih iz odstavka 2 izkaže, da sistem VIS še ne vsebuje podatkov o državljanu tretje države, ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti državljana tretje države, imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, dostop do podatkov za ugotavljanje istovetnosti v skladu s členom 20.“;

(4) v poglavju III se doda nov člen 17a:

„Člen 17a

Interoperabilnost s SVI

1. Od začetka delovanja SVI iz člena 60(1) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] se zaradi večje učinkovitosti in hitrejših mejnih kontrol vzpostavi interoperabilnost med SVI in sistemom VIS. Agencija eu-LISA v ta namen vzpostavi varen komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS, da se omogoči interoperabilnost med SVI in sistemom VIS. Neposreden vpogled iz enega sistema v drugega je mogoč le, če tako določata ta uredba in Uredba (ES) št. 767/2008.

2. Zahteva glede interoperbilnosti organom, ki so pristojni za izdajo vizumov in uporabljajo sistem VIS, iz tega sistema omogoči vpogled v SVI zaradi:

(a)vpogleda v SVI pri obravnavi vlog za izdajo vizuma in odločanju o njih v skladu s členom 22 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] in členom 15(4) te uredbe;

(b)pridobivanja podatkov neposredno iz sistema VIS in uvoza teh podatkov v SVI v primeru razveljavitve, preklica ali podaljšanja vizuma v skladu s členom 17 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] ter členoma 13 in 14 te uredbe.

3. Zahteva glede interoperbilnosti mejnim organom, ki uporabljajo SVI, iz tega sistema omogoči vpogled v sistem VIS zaradi:

(a)pridobivanja podatkov neposredno iz sistema VIS in uvoza teh podatkov v SVI v primeru odprtja ali posodobitve individualne dokumentacije imetnika vizuma v SVI v skladu s členi 13, 14 in 16 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] ter členom 18a te uredbe;

(b)pridobivanja in uvoza podatkov v zvezi z vizumi neposredno iz sistema VIS v primeru razveljavitve, preklica ali podaljšanja vizuma v skladu s členom 17 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] ter členoma 13 in 14 te uredbe;

(c)preverjanja verodostojnosti in veljavnosti vizuma in/ali izpolnjevanja pogojev za vstop na ozemlje držav članic v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/399, kot je navedeno v členu 18(2) te uredbe;

(d)preverjanja na zunanjih mejah, ali so državljani tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti in za katere v SVI še ni bila evidentirana individualna dokumentacija, že evidentirani v sistemu VIS v skladu s členom 21 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] in členom 19a te uredbe;

(e)če istovetnosti imetnika vizuma ni mogoče preveriti v SVI, preverjanja istovetnosti imetnika vizuma na zunanjih mejah s prstnimi odtisi v sistemu VIS v skladu s členom 21(2) in členom 21(4) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] ter členom 18(6) te uredbe.

4. Komisija v skladu s členom 33 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev in zasnovo interoperabilnosti na visoki ravni v skladu s členom 34 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)]. Organ za upravljanje zaradi vzpostavitve interoperabilnosti s SVI zagotovi potreben razvoj in/ali prilagoditve centralnega vizumskega informacijskega sistema, nacionalnega vmesnika v posamezni državi članici ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom in nacionalnimi vmesniki. Nacionalne infrastrukture razvijejo in/ali prilagodijo države članice.“;

(5) člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18 Dostop do podatkov za preverjanje na prehodih zunanjih meja

1. Organi, ki so pristojni za kontrolo na zunanjih mejah v skladu z Uredbo (EU) 2016/399, imajo izključno zaradi preverjanja istovetnosti imetnikov vizumov, verodostojnosti, časovne in ozemeljske veljavnosti ter statusa vizuma in/ali izpolnitve pogojev za vstop na ozemlje držav članic v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/399 dostop do iskanja z naslednjimi podatki:

(a)priimek, ime ali imena; datum rojstva, državljanstvo; spol; vrsta in številka potne listine; tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine in datum izteka veljavnosti potne listine;

(b)številka enotne vizumske nalepke.

2. Kadar se v SVI začne iskanje v skladu s členom 21(2) ali členom 21(4) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] izključno za namene iz odstavka 1, lahko pristojni mejni organ začne iskanje v sistemu VIS neposredno iz SVI, pri čemer uporabi podatke iz odstavka 1(a).

3. Če se pri iskanju po podatkih, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da so v sistemu VIS shranjeni podatki o enem izdanem ali podaljšanem vizumu ali več takih vizumih, katerih obdobje veljavnosti še ni poteklo in so ozemeljsko veljavni za mejni prehod, ima pristojni organ mejne kontrole izključno za namene iz odstavka 1 pravico do vpogleda v naslednje podatke zadevne prosilčeve dokumentacije in v vse z njo povezane dokumentacije v skladu s členom 8(4):

(a)informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno z vloge, iz člena 9(2) in (4);

(b)fotografije;

(c)vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšanja, iz členov 10, 13 in 14.

Poleg tega pristojni organ mejne kontrole za imetnike vizuma, za katere nekaterih podatkov ni treba zagotoviti iz pravnih razlogov ali pa jih dejansko ni mogoče zagotoviti, prejme obvestilo o posebnih podatkovnih poljih, v katere se vnese ‚ni relevantno‘.

4. Če se pri iskanju po podatkih, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da so podatki o osebi že v sistemu VIS, vendar evidentirani vizumi niso veljavni, ima pristojni organ izključno za namene iz odstavka 1 pravico do vpogleda v naslednje podatke prosilčeve dokumentacije in v vse z njo povezane dokumentacije v skladu s členom 8(4):

(a)informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno z vloge, iz člena 9(2) in (4);

(b)fotografije;

(c)vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšanja, iz členov 10, 13 in 14.

5. Pristojni mejni organ poleg vpogleda na podlagi odstavka 1 preveri istovetnost osebe v sistemu VIS, če se pri iskanju po podatkih iz odstavka 1 izkaže, da so podatki o osebi evidentirani v sistemu VIS, in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)(a) istovetnosti osebe ni mogoče preveriti v SVI v skladu s členom 21(2) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)], kadar:

(i) imetnik vizuma še ni evidentiran v SVI;

(ii) tehnologija za uporabo podobe obraza, posnete v živo, na mejnem prehodu ni na voljo, zato istovetnosti imetnika vizuma ni mogoče preveriti v SVI;

(iii) so prisotni pomisleki glede istovetnosti imetnika vizuma;

(iv) istovetnosti imetnika vizuma ni mogoče preveriti v SVI iz katerih koli drugih razlogov;

(b)istovetnost osebe se lahko preveri v SVI, vendar namerava navedena oseba prvič po oblikovanju individualne dokumentacije prečkati zunanje meje države članice, za katero se uporablja ta uredba.

Mejni organi preverijo prstne odtise imetnika vizuma glede na prstne odtise, evidentirane v sistemu VIS. Za imetnike vizumov, katerih prstnih odtisov ni mogoče uporabiti, se iskanje iz odstavka 1 izvede le z alfanumeričnimi podatki iz odstavka 1 tega člena.

6. Pristojni organ lahko zaradi preverjanja prstnih odtisov v sistemu VIS v skladu z odstavkom 5 začne iskanje v sistemu VIS iz SVI

7. Kadar preverjanje imetnika vizuma ali vizuma ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti imetnika vizuma, verodostojnosti vizuma in/ali potne listine, ima ustrezno pooblaščeno osebje teh pristojnih organov dostop do podatkov v skladu s členom 20(1) in (2).“;

(6) vstavi se naslednji člen 18a:

„Člen 18a

Pridobivanje podatkov iz sistema VIS zaradi oblikovanja ali posodobitve individualne dokumentacije imetnika vizuma v SVI

1. Pristojni mejni organ ima izključno zaradi oblikovanja ali posodobitve individualne dokumentacije imetnika vizuma v SVI v skladu s členi 13(2), 14 in 16 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] pravico, da iz sistema VIS pridobi podatke, shranjene v sistemu VIS in navedene v členu 14(1)(d), (e) in (g) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)], ter jih uvozi v SVI.“

(7) Vstavi se naslednji člen 19 a:

„Člen 19a

Uporaba sistema VIS pred oblikovanjem individualne dokumentacije državljanov tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti v skladu s členom 10 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)], v SVI

1. Organi, pristojni za kontrolo na zunanjih mejah v skladu z Uredbo (EU) 2016/399, zaradi preverjanja, ali je oseba že evidentirana v sistemu VIS, uporabijo sistem VIS:

(a)pred oblikovanjem individualne dokumentacije državljanov tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti v skladu s členom 15 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)], v SVI;

(b)pri državljanih tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti in katerih individualno dokumentacijo v SVI je oblikovala država članica, v kateri se ta uredba ne uporablja, kadar namerava zadevna oseba prvič po oblikovanju individualne dokumentacije prečkati zunanje meje države članice, v kateri se uporablja ta uredba.

2. Kadar se uporablja člen 21(4) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] in se pri iskanju iz člena 25 navedene uredbe izkaže, da SVI še ne vsebuje podatkov o zadevni osebi, ali kadar se uporablja člen 21(5) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)], ima pristojni mejni organ za namene odstavka 1 pravico do iskanja z naslednjimi podatki: priimek, ime ali imena; datum rojstva, državljanstvo; spol; vrsta in številka potne listine; tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine in datum izteka veljavnosti potne listine.

3. Po iskanju v SVI v skladu s členom 21(4) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] ali kadar se uporablja člen 21(5) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)], lahko pristojni mejni organ izključno za namene iz odstavka 1 začne iskanje v sistemu VIS neposredno iz SVI, pri čemer uporabi alfanumerične podatke iz odstavka 2.

4. Če se pri iskanju po podatkih, ki so navedeni v odstavku 2, izkaže, da so podatki o osebi že v sistemu VIS, ima pristojni mejni organ izključno za namene iz odstavka 1 pravico do vpogleda v naslednje podatke prosilčeve dokumentacije in v vse z njo povezane dokumentacije v skladu s členom 8(4):

(a)informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno z vloge, iz člena 9(2) in (4);

(b)fotografije;

(c)vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšanja, iz členov 10, 13 in 14.

5. Če se poleg tega pri iskanju po podatkih, ki so navedeni v odstavku 2, izkaže, da so podatki o osebi že v sistemu VIS, pristojni mejni organ preveri prstne odtise osebe glede na prstne odtise, evidentirane v sistemu VIS. Pristojni organ mejne kontrole lahko tako preverjanje izvede iz SVI. Za osebe, katerih prstnih odtisov ni mogoče uporabiti, se iskanje izvede le z alfanumeričnimi podatki iz odstavka 2 tega člena.

6. Kadar preverjanje iz odstavka 2 in/ali 5 ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti osebe ali verodostojnosti potne listine, ima ustrezno pooblaščeno osebje teh pristojnih organov dostop do podatkov v skladu s členom 20(1) in (2). Pristojni mejni organ lahko iz SVI začne preverjanje istovetnosti iz člena 20 te uredbe.“

(8) V členu 20 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Organi, ki so na ozemlju držav članic ali na zunanjih mejnih prehodih pristojni za preverjanje v skladu z Uredbo (EU) 2016/399, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, krajše bivanje in prebivanje na ozemlju držav članic, imajo dostop do iskanja informacij po prstnih odtisih navedene osebe, kar pa je namenjeno izključno preverjanju istovetnosti osebe, ki je bila morda že evidentirana v sistemu VIS ali za katero je mogoče, da ne izpolnjuje ali da ne izpolnjuje več pogojev za vstop, krajše bivanje ali prebivanje na ozemlju držav članic.“;

(9) v členu 26 se vstavi naslednji odstavek:

„3a. Organ za upravljanje je [šest mesecev po začetku veljavnosti Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] odgovoren za naloge iz odstavka 3 tega člena.“

(10) V členu 34 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica in organ za upravljanje vodita evidence o vseh postopkih obdelave podatkov v okviru sistema VIS. Te evidence kažejo namen dostopa iz člena 6(1) in členov od 15 do 22, datum in uro, vrsto prenesenih podatkov iz členov od 9 do 14, vrsto uporabljenih podatkov pri poizvedovanju iz členov 15(2), 17, 18(1), 18 (5), 19(1), 19a(2), 19a(5), 20(1), 21(1) in 22(1) ter naziv pristojnega organa, ki vnaša ali pridobiva podatke. Hkrati vsaka država članica vodi evidentirane zapise o osebah, ki so pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.

1a. Za naloge iz člena 17a se vodi evidenca vsakega postopka obdelave podatkov v SVI in sistemu VIS v skladu s tem členom in členom 41 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)].“

Člen 56
Spremembe Uredbe (EU) št. 1077/2011

Uredba (EU) št. 1077/2011 se spremeni:

(1) v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Agencija je odgovorna za operativno upravljanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS), sistema Eurodac in sistema vstopa/izstopa (SVI).“;

(2) za členom 5 se doda novi člen 5a:

„Člen 5 a

Naloge v zvezi s SVI

V zvezi s SVI Agencija opravlja:

(a) naloge, ki so ji podeljene z Uredbo (EU) št. XXX/20XX Evropskega parlamenta in Sveta z dne X. X. X o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(b) naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi SVI. “;

(3) člen 7 se spremeni:

(a) odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5. Naloge v zvezi z operativnim upravljanjem komunikacijske infrastrukture se lahko prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002. V takem primeru bodo za ponudnike omrežja veljali varnostni ukrepi iz odstavka 4, ti ponudniki pa nikakor ne bodo imeli dostopa do operativnih podatkov sistemov SIS II, VIS ali Eurodac ali SVI ali do izmenjave podatkov SIRENE, povezane s sistemom SIS II.

6. Upravljanje ključev za šifriranje je ne glede na veljavne pogodbe o mrežah sistemov SIS II, VIS in Eurodac ter SVI še naprej v pristojnosti Agencije in se ne sme prenesti na kateri koli zunanji zasebni subjekt. “;

(4) v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje sistemov SIS II, VIS in Eurodac ter SVI in drugih obsežnih informacijskih sistemov.“;

(5) v členu 12 se odstavek 1 spremeni:

(a) za točko (s) se doda nova točka (sa):

„(sa) sprejme poročila o razvoju SVI v skladu s členom 64(2) Uredbe (EU) št. XX/XX z dne XXX;“;

(a) točka (t) se nadomesti z naslednjim:

„(t) sprejme poročila o tehničnem delovanju sistema SIS I v skladu s členom 50(4) Uredbe (ES) št. 1987/2006 oziroma členom 66(4) Sklepa 2007/533/PNZ, sistema VIS v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 17(3) Sklepa 2008/633/PNZ ter SVI v skladu s členom 64(4) Uredbe (EU) št. XX/XX z dne XXX.“;

(b) točka (v) se nadomesti z naslednjim:

„(v) v skladu s členom 45(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008, členom 31(2) Uredbe (EU) št. 603/2013 in členom 50(2) Uredbe (EU) št. XX/XX z dne XXX poda pripombe na poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o revizijah ter zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje po teh revizijah;“;

(b) za točko (x) se doda nova točka (xa):

„(xa) v skladu s členom 57 Uredbe (EU) št. XXXX/XX objavi statistične podatke v zvezi s SVI;“;

„(za) zagotovi, da se vsako leto objavi seznam pristojnih organov v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. XXXX/XX;“;

(6) v členu 15 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Europol in Eurojust se lahko udeležujeta sestankov upravnega odbora kot opazovalca, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede sistema SIS II v povezavi z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ. Europol se prav tako lahko udeležuje sestankov upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede sistema VIS v povezavi z uporabo Sklepa 2008/633/PNZ, vprašanje glede sistema Eurodac v povezavi z uporabo Uredbe (EU) št. 603/2013 ali vprašanje glede SVI v povezavi z uporabo Uredbe (EU) št. XX/XX z dne XXX.“;

(7) v členu 17(5)

se točka (g) nadomesti z naslednjim:

„(g) ne glede na člen 17 Kadrovskih predpisov določi zahteve glede zaupnosti za skladnost s členom 17 Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 17 Sklepa 2007/533/PNZ, členom 26(9) Uredbe (ES) št. 767/2008, členom 4(4) Uredbe (EU) št. 603/2013 in členom 34(4) [Uredbe (EU) št. XX/XX z dne XXX];“;

(8) člen 19 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Upravnemu odboru s strokovnimi nasveti, povezanimi z obsežnim informacijskim sistemom, in zlasti s pripravo letnega delovnega programa, pomagajo naslednje svetovalne skupine:

(a) svetovalna skupina za sistem SIS II;

(b) svetovalna skupina za sistem VIS;

(d) svetovalna skupina za SVI.“;

(b) odstavek (3) se nadomesti z naslednjim:

„Europol in Eurojust lahko imenujeta vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za sistem SIS II. Europol lahko imenuje svojega predstavnika v svetovalnih skupinah za sistema VIS in Eurodac ter SVI.“

Člen 57
Uporaba podatkov za pripravo poročil in statistične namene

1.Brez možnosti ugotavljanja istovetnosti posameznikov ima ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije, agencije eu-LISA in agencije Frontex, izključno za pripravo poročil in statistične namene, dostop do naslednjih podatkov:

(a)informacij o statusu;

(b)o državljanstvu, spolu in datumu rojstva državljana tretje države;

(c)o datumu in vstopnem mejnem prehodu države članice ter datumu in izstopnem mejnem prehodu države članice;

(d)o vrsti potne listine in tričrkovni oznaki države izdajateljice;

(e)o številu oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, iz člena 11, državljanstvih in vstopnem mejnem prehodu;

(f)podatkov, vnesenih v zvezi s preklicanimi ali podaljšanimi dovoljenji za bivanje;

(g)o tričrkovni oznaki države članice, ki je izdala vizum za kratkoročno bivanje {ali popotniški vizum}, če je primerno;

(h)o številu oseb, izvzetih iz obveznosti odvzema prstnih odtisov na podlagi člena 15(2) in (3);

(i) o številu državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop, državljanstvih oseb, ki jim je bil zavrnjen vstop, ter vrsti meje (kopenska, zračna ali morska) in mejnem prehodu, na katerem je bil zavrnjen vstop.

2.Agencija eu-LISA za namen iz odstavka 1 vzpostavi, izvaja in gosti centralni repozitorij na svojih tehničnih straneh, ki vsebuje podatke iz odstavka 1 in ne omogoča ugotavljanja istovetnosti posameznikov ter organom iz odstavka 1 omogoča, da pridobijo prilagodljiva poročila in statistiko o vstopih in izstopih, zavrnitvah vstopa in prekoračitvi obdobja dovoljenega bivanja državljanov tretjih držav, da se izboljša ocena tveganja prekoračitve trajanja dovoljenega bivanja, okrepi učinkovitosti mejnih kontrol, konzulatom pomaga pri obdelavi vlog za izdajo vizuma in podpre oblikovanje migracijske politike Unije na podlagi dokazov. Repozitorij vsebuje tudi dnevno statistiko o podatkih iz odstavka 4. Dostop do centralnega repozitorija se dovoli z varnim dostopom prek omrežja S-TESTA z nadzorom dostopa in posebnimi uporabniškimi profili, namenjenimi le poročanju in statistiki.

Podrobna pravila o delovanju centralnega repozitorija ter pravila o varstvu podatkov in varnosti, ki se uporabljajo za repozitorij, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 61(2).

3. Postopki, ki jih je agencija eu-LISA vzpostavila za spremljanje razvoja in delovanja SVI iz člena 64(1), vključujejo možnost redne priprave statistike za zagotavljanje navedenega spremljanja.

4.Agencija eu-LISA vsako četrtletje objavi statistiko o SVI, iz katere so razvidni zlasti število, državljanstvo in vstopni mejni prehod državljanov tretjih držav, ki so prekoračili obdobje dovoljenega bivanja, državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop, vključno z razlogi za zavrnitev, in državljanov tretjih držav, katerih bivanje je bilo preklicano ali podaljšano, ter število državljanov tretjih držav, izvzetih iz obveznosti odvzema prstnih odtisov.

5.Konec vsakega leta se statistični podatki zberejo v obliki zbirke četrtletnih statističnih prikazov za zadevno leto. Statistika vsebuje razčlenitev podatkov za vsako državo članico.

6. Agencija eu-LISA Komisiji na zahtevo predloži statistiko o posebnih vidikih v zvezi z izvajanjem te uredbe in statistiko v skladu z odstavkom 3.

Člen 58
Stroški

1. Stroški, ki nastanejo z ustanovitvijo in delovanjem centralnega sistema, komunikacijske infrastrukture in nacionalnega enotnega vmesnika, bremenijo splošni proračun Unije.

2.Stroški, ki nastanejo s povezovanjem obstoječe nacionalne mejne infrastrukture in povezavo z nacionalnim enotnim vmesnikom ter upravljanjem nacionalnega enotnega vmesnika, bremenijo splošni proračun Unije.

Izključeni so naslednji stroški:

(a)pisarna države članice za projektno vodenje (srečanja, misije, uradi);

(b)upravljanje nacionalnih sistemov (prostor, izvajanje, električna energija, hlajenje);

(c)delovanje nacionalnih sistemov (upravljavci in pogodbe za izvajanje podpornih storitev);

(d)prilagoditev obstoječih sistemov mejne kontrole in nadzora za nacionalne sisteme vstopa/izstopa;

(e)projektno vodenje nacionalnih sistemov vstopa/izstopa;

(f)zasnova, razvoj, izvajanje, delovanje in vzdrževanje nacionalnih komunikacijskih omrežij;

(g)avtomatski sistemi mejne kontrole, samopostrežni sistemi in elektronski izhodi.

3.Stroške centralnih točk dostopa ter stroške njihove priključitve na nacionalni enotni vmesnik nosijo posamezne države članice.

4. Vsaka država članica in Europol na svoje stroške vzpostavi in vzdržuje tehnično infrastrukturo, potrebno za izvajanje člena 5(2), ter krije stroške, ki izhajajo iz dostopa do SVI v ta namen.

Člen 59
Uradna obvestila

1.Države članice Komisijo uradno obvestijo o organu, ki ima vlogo upravljavca iz člena 49.

2.Države članice agencijo eu-LISA uradno obvestijo o pristojnih organih iz člena 8, ki imajo pravico do vnosa, spremembe, izbrisa, uporabe ali iskanja podatkov.

3. Države članice Komisijo uradno obvestijo o svojih imenovanih organih in centralnih točkah dostopa iz člena 26 ter jo nemudoma obvestijo o morebitnih spremembah.

4.Europol Komisijo uradno obvesti o svojem imenovanem organu in svoji centralni točki dostopa iz člena 27 ter jo nemudoma obvesti o morebitnih spremembah.

5.Agencija eu-LISA Komisijo uradno obvesti o uspešnem dokončanju preskusa iz člena 60(1)(b).

6.Komisija te podatke v skladu z odstavkom 1 da na voljo državam članicam in javnosti prek javnega spletnega mesta, ki se stalno posodablja.

Člen 60
Začetek delovanja

1.Komisija določi datum začetka delovanja SVI, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)sprejeti so ukrepi iz člena 33;

(b)agencija eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa SVI, ki ga izvede skupaj z državami članicami, in

(c)države članice potrdijo tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in prenos podatkov iz členov od 14 do 18 v sistem vstopa/izstopa ter o njih uradno obvestijo Komisijo;

(d)države članice so končale uradno obveščanje Komisije iz člena 59(1) in (3).

2.Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatih preskusa, opravljenega v skladu z odstavkom 1(b).

3.Sklep Komisije iz odstavka 1 se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

4. Države članice začnejo uporabljati SVI od datuma, ki ga Komisija določi v skladu z odstavkom 1.

Člen 61
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 62
Svetovalna skupina

Agencija eu-LISA ustanovi svetovalno skupino, ki ji zagotavlja strokovno znanje in izkušnje v zvezi s SVI, zlasti v okviru priprave njenega letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih.

Člen 63
Usposabljanje

Agencija eu-LISA izvaja naloge, povezane z zagotavljanjem usposabljanja o tehnični uporabi SVI.

Člen 64
Spremljanje in ocenjevanje

1.Agencija eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja SVI ob upoštevanju ciljev v zvezi z načrtovanjem in stroški ter spremljanje delovanja SVI ob upoštevanju ciljev v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.Agencija eu-LISA [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe – OPOCE, prosimo navedite z dejanskim datumom] in nato vsakih šest mesecev med razvojno fazo SVI Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri razvoju centralnega sistema, enotnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in enotnimi vmesniki. Po končanem razvoju Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno pojasni, kako so bili izpolnjeni zlasti cilji, povezani z načrtovanjem in stroški, ter utemelji morebitna odstopanja.

3.Agencija eu-LISA ima zaradi tehničnega vzdrževanja dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v SVI.

4.Agencija eu-LISA dve leti po začetku delovanja SVI in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju sistema vstopa/izstopa, vključno z njegovo varnostjo.

5.Komisija tri leta po začetku delovanja SVI in vsaka naslednja štiri leta po tem pripravi splošno oceno delovanja SVI. Splošna ocena obsega pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje, učinek na temeljne pravice in oceno nadaljnje veljavnosti temeljnih načel ter pregled uporabe te uredbe, varnosti sistema vstopa/izstopa in morebitnih posledic za prihodnje delovanje, v njej pa so podana tudi morebitna potrebna priporočila. Komisija ocenjevalno poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.Države članice in Europol agenciji eu-LISA in Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 4 in 5 na podlagi količinskih kazalnikov, ki jih vnaprej določita Komisija in/ali agencija eu-LISA. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

7.Agencija eu-LISA Komisiji zagotovi podatke, potrebne za pripravo celostne ocene iz odstavka 5.

8. V skladu s predpisi nacionalnega prava o objavi občutljivih informacij vse države članice in Europol zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pripravijo letna poročila o učinkovitosti dostopa do podatkov iz SVI, ki morajo zajemati informacije in statistične podatke o:

(a) natančnem namenu vpogleda (za ugotavljanje istovetnosti ali za evidence o vstopu/izstopu), vključno z vrsto terorističnega dejanja ali hudega kaznivega dejanja;

(b) utemeljenih razlogih za utemeljen sum, da je osumljenec, storilec ali žrtev zajet v tej uredbi;

(c) utemeljenih razlogih proti vpogledu v sisteme za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic na podlagi Sklepa 2008/615/PNZ, v skladu s členom 29(2)(b);

(d) številu zahtev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(e) številu in vrsti zadev, ki so vodile do uspešne ugotovitve istovetnosti;

(f) potrebi in uporabi izjemno nujnih primerov, vključno s tistimi primeri, pri katerih se po naknadnem preverjanju, ki ga je opravila centralna točka dostopa, ta nujnost ni sprejela.

Poročila držav članic in Europola se pošljejo Komisiji do 30. junija naslednjega leta.

Člen 65
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (kodificirano besedilo), UL L 77, 23.3.2016, str. 1.

(2) COM(2013) 95 final, COM(2013) 97 final in COM(2013) 96 final.

(3) Technical Study on Smart Borders (Tehnična študija o pametnih mejah), Evropska komisija, GD HOME, 2014. http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and-visas/smart-borders/index_en.htm.

(4) Final Report of the Smart Borders Pilot Project (Končno poročilo o pilotnem projektu za pametne meje), agencija eu-LISA, december 2015. http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and-visas/smart-borders/index_en.htm.

(5) http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-is-new/public-consultation/2015/consulting_0030_en.htm.

(6) SWD(2013) 47 final in SWD(2013) 50 final.

(7) COM(2015) 240 final.

(8)

Če se določi popotniški vizum v skladu s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o popotniškem vizumu ter spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 562/2006 in (ES) št. 767/2008 (COM(2014) 163 final), ki ga je predložila Komisija.

(9) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS.

(10) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice.

(11) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 767/2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS).

(12) SEC(2008) 153.

(13) SWD(2013) 47.

(14) Sodba Sodišča z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12, Digital Rights Ireland Ltd in drugi, EU:C:2014:238, točka 51.

(15) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(16) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(17) UL L 160, 18.6.2011, str. 19.

(18) UL C , , str. .

(19) UL C , , str. .

(20) COM(2008) 69 final.

(21) Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5).

(22) Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(23) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(24) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o Evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(25) Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009. str. 37).

(26) Sklep 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).

(27) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(28) Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(29) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(30) Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).

(31) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(32) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(33) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(34)

Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(35) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(36) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(37) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(38) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(39)

Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(40) Sklep Sveta 2008/149/PNZ z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 53, 27.2.2008, str. 50).

(41) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(42)

Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19). .

(43) Sklep Sveta 2011/349/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi zlasti s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 1).

(44) Odločba Komisije 2008/602/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi fizične arhitekture in zahtev nacionalnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in nacionalnimi vmesniki za razvojno fazo (UL L 194, 23.7.2008, str. 3).

(45) Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.4.2016

COM(2016) 194 final

PRILOGI

Predlogu

Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

{SWD(2016) 114 final}
{SWD(2016) 115 final}
{SWD(2016) 116 final}

PRILOGA I
Seznam mednarodnih organizacij iz člena 38(2)

1. Organizacije ZN (kot je UNHCR);

2. Mednarodna organizacija za migracije (IOM);

3. Mednarodni odbor Rdečega križa.

PRILOGA II

Ocena finančnih posledic

zakonodajnega predloga

Uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema vstopa/izstopa

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Sistem upravljanja in nadzora

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih strani pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Popravljen in dopolnjen predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice in Uredbe (ES) št. 767/2008 o vizumskem informacijskem sistemu.

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 1

Področje: Področje notranjih zadev (naslov 18)

1.3.Vrsta predloga/pobude

⌧ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 2 .

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječi ukrep, preusmerjen v novega.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

– Upravljanje meja – reševanje življenj in varovanje zunanjih meja

Učinkovitejše upravljanje meja EU pomeni tudi boljše izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo informacijski sistemi in tehnologije. Pobuda o „pametnih mejah“ bo povečala učinkovitost mejnih prehodov, s čimer bo poenostavila prehod za veliko večino potnikov iz tretjih držav, ki potujejo v dobri veri, hkrati pa okrepila boj proti nedovoljenim migracijam z vzpostavitvijo evidence vseh čezmejnih premikov državljanov tretjih držav, in sicer ob polnem upoštevanju sorazmernosti.

– Boljša izmenjava informacij

Skupni visoki standardi upravljanja meja, ki popolnoma spoštujejo načela pravne države in temeljne pravice, so bistveni za preprečevanje čezmejnega kriminala in terorizma.

Predlog je del nenehnega razvoja strategije integriranega upravljanja meja Evropske unije.

1.4.2.Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št. 2

Podpora integriranega upravljanja meja, vključno s spodbujanjem nadaljnje harmonizacije ukrepov za upravljanje meja v skladu s skupnimi standardi Unije in z izmenjavo informacij med državami članicami ter med državami članicami in agencijo Frontex, da se po eni strani zagotovi enotna in visoka raven nadzora in varovanja zunanjih meja, med drugim z bojem proti nezakonitemu priseljevanju, po drugi strani pa nemoteno prehajanje zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom, pri tem pa se skladno z obveznostmi držav članic glede človekovih pravic, vključno z načelom nevračanja, zagotavlja dostop do mednarodne zaščite za tiste, ki jo potrebujejo.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Poglavje Varnost in varstvo svoboščin: Notranja varnost

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Splošni cilji politike so:

(1) Izboljšanje upravljanja zunanjih meja.

(2) Zmanjšanje nedovoljenih migracij z reševanjem pojava prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja.

(3) Prispevanje k boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter zagotavljanje visoke stopnje notranje varnosti.

Izboljšano upravljanje meja se lahko meri z njegovo uspešnostjo in učinkovitostjo. Upravljanje meja je uspešno, če zakonitim potnikom poenostavi prehajanje meja, potnikom, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop, pa preprečuje vstop na schengensko območje ali zagotovi njihovo prijetje ob izstopu. Upravljanje meja je učinkovito, kadar zaradi povečanja števila prehodov meja ni treba podobno povečati števila mejnih policistov.

Izpolnitev drugega cilja je odvisna od prvega, predpogoj pa je, da zadevni organi na schengenskem območju uporabljajo sistem vstopa/izstopa. SVI bo prispeval k izvajanju politike EU o vračanju nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.

Z izvajanjem SVI se bo zagotovilo uspešnejše ugotavljanje istovetnosti državljanov tretjih držav in omogočilo odkrivanje oseb, ki uporabljajo več identitet. To bo nekoliko pripomoglo k tretjemu cilju politike. Vendar je ta cilj mogoče popolnoma uresničiti le, če imajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj dostop do sistema vstopa/izstopa.

Razvila se ne bo nobena nova politika na novih področjih. Predlog je del nenehnega razvoja strategije integriranega upravljanja meja Evropske unije.

Specifični cilji politike:

Glavni cilji politike sistema vstopa/izstopa in sprememb Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah) so:

(1) povečanje učinkovitosti mejnih kontrol s spremljanjem dovoljenj za bivanje ob vstopu in izstopu;

(2) ugotavljanje istovetnosti in odkrivanje oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja (tudi znotraj ozemlja), in omogočanje nacionalnim organom držav članic, da sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno z ukrepi za izboljšanje možnosti za njihovo vrnitev;

(3) sprostitev sredstev za mejni nadzor, ki so se uporabljala za izvajanje kontrol, ki se lahko avtomatizirajo, in omogočanje večjega poudarka na oceni potnika;

(4) poenostavljeno prehajanje zunanjih meja EU za državljane tretjih držav prek samopostrežnih sistemov in polavtomatiziranih ali avtomatiziranih sistemov ob ohranjanju sedanje ravni varnosti;

(5) omogočanje dostopa konzulatom do informacij o zakoniti rabi predhodno izdanih vizumov;

(6) obveščanje državljanov tretjih držav o trajanju njihovega dovoljenega bivanja;

(7) izboljšanje ocene tveganja prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja;

(8) podpiranje oblikovanja migracijske politike EU na podlagi dokazov;

(9) boj proti zlorabi identitete;

(10) prispevanje k boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Med razvojem

Agencija eu-LISA bo po odobritvi osnutka predloga in sprejetju tehničnih specifikacij razvila sistem vstopa/izstopa (SVI) skupaj z nacionalnim enotnim vmesnikom (ki bo olajšal povezovanje nacionalne infrastrukture držav članic s SVI).

Agencija eu-LISA bo tudi usklajevala povezovanje nacionalnih enotnih vmesnikov na nacionalni ravni, ki ga bodo izvedle države članice. Za razvojno fazo in obveznosti poročanja Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji je opredeljeno podrobno splošno upravljanje.

Specifični cilj: pripravljenost za delovanje do konca leta 2019 3 .

Kazalnik: Da bo lahko agencija eu-LISA začela delovati, je objavila, da se je uspešno končal celoviti preskus SVI, ki ga izvede skupaj z državami članicami.

Z začetkom delovanja sistema:

agencija eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni sistemi za spremljanje delovanja sistema vstopa/izstopa v skladu s cilji. Dve leti po začetku delovanja sistema in nato vsaki dve leti bi morala Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo o tehničnem delovanju sistema, vključno z njegovo varnostjo. Poleg tega Komisija dve leti po začetku delovanja sistema vstopa/izstopa in nato vsaka štiri leta pripravi splošno oceno njegovega delovanja. Splošna ocena obsega pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje, učinek na temeljne pravice in oceno nadaljnje veljavnosti temeljnih načel ter pregled uporabe te uredbe, varnosti sistema vstopa/izstopa in morebitnih posledic za prihodnje delovanje, v njej pa so podana tudi morebitna potrebna priporočila. Komisija ocenjevalno poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Posebnega pomena pri tem ocenjevanju naj bi bili kazalniki glede števila oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, in podatki o času prehoda meje, pri čemer bi informacije o tem pridobili tudi iz izkušenj s sistemom VIS ter iz poglobljene analize učinka, ki ga ima odobritev dostopa za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Komisija bi morala poročila o oceni predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu.

Specifični cilj: povečanje učinkovitosti mejnih kontrol s spremljanjem dovoljenj za bivanje ob vstopu in izstopu ter izboljšanje ocene tveganja za prekoračitev obdobja dovoljenega bivanja.

Kazalnik: čas obdelave na mejnih prehodih; vsi državljani tretjih držav so obveščeni o obdobju dovoljenega bivanja. Čas obdelave na mejnih prehodih se meri kot čas med začetkom branja podatkov na potni listini, ki se evidentira v SVI, in trenutkom evidentiranja dovoljenja za vstop. Trajanja se evidentirajo stalno in samodejno, na zahtevo pa se lahko pripravi statistika. Narejena bo primerjava z osnovnim scenarijem, pripravljenim pred začetkom delovanja.

Kazalnik glede obveščenosti državljanov tretjih držav o obdobju dovoljenega bivanja se lahko oceni letno s proučevanjem vzpostavljenih postopkov in naprav. Primerjali se bosta zaporedni leti.

Specifični cilj: ugotavljanje istovetnosti in odkrivanje oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja (tudi znotraj ozemlja) in omogočanje nacionalnim organom držav članic, da sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno z ukrepi za izboljšanje možnosti za njihovo vrnitev.

Kazalnik: število oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja in katerih istovetnost je bila ugotovljena, in sicer po kategorijah (vizumska obveznost/izvzetje iz vizumske obveznosti), po vrsti meje (kopenska/morska/zračna), po državah članicah, po državi izvora/državljanstvu. Število opozoril, na podlagi katerih so prijete osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja. Število oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja in katerih istovetnost je bila ugotovljena, se pridobi z analizo podatkov o prekoračitvi obdobij bivanja, kakor so evidentirani v SVI. Statistika se lahko pripravi kadar koli, vendar bi se zaradi ocenjevanja pripravljala letno. Trend se lahko analizira v več zaporednih letih.
Število opozoril, na podlagi katerih so prijete osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, se pridobi iz zbranih podatkov držav članic. S SVI se lahko kot prvi kazalnik zagotovi število zahtev za biometrično preverjanje in ugotavljanje istovetnosti, ki jih vložijo službe za priseljevanje, saj se lahko te razlikujejo od zahtev, vloženih za druge namene. Trend se lahko analizira v več zaporednih letih.

Specifični cilj: poenostavljeno prehajanje zunanjih meja EU za državljane tretjih držav prek polavtomatiziranega ali avtomatiziranega sistema.

Kazalnik: povprečni čas, ki ga državljani tretjih držav na zunanjih mejah EU potrebujejo za prehod meje ob uporabi polavtomatiziranih ali avtomatiziranih sistemov in pospeševalcev postopka, ki se izvajajo na zadevnih mejnih prehodih.

Specifični cilj: podpiranje oblikovanja migracijske politike EU na podlagi dokazov.

Kazalnik: na voljo je statistika o prehajanju meja in prekoračitvi obdobja dovoljenega bivanja, in sicer se z njo zagotovi razčlenitev glede na državljanstvo in druge značilnosti (npr. starost in spol potnika ter mejni prehod). Statistika se lahko pripravi na zahtevo, vendar se zaradi ocenjevanja uporablja letna statistika. Primerjali se bosta zaporedni leti.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratko- ali dolgoročno

(1) Postopki na mejnih prehodih za državljane tretjih držav morajo biti bolj avtomatizirani, da bo mogoče reševati 57-odstotno povečanje potovalnega toka do leta 2025.

(2) Nadzor obdobja dovoljenega bivanja državljanov tretjih držav mora biti zanesljiv, hiter, enostaven za obdelavo in sistematičen.

(3) S postopkom mejne kontrole morata biti prijava in ugotavljanje istovetnosti državljanov tretjih držav sistematična, enostavna in zanesljiva; z njim se zberejo zanesljive informacije o nezakonitem priseljevanju in pomaga pri vračanju.

(4) Boj proti mednarodni kriminaliteti, terorizmu in drugim grožnjam varnosti je okrepljen.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Nobena država članica se z nezakonitim priseljevanjem ne more spoprijeti sama. Oseba lahko na schengensko območje vstopi prek mejnega prehoda v državi članici, kjer se uporablja nacionalni register podatkov o vstopu/izstopu, izstopi pa lahko prek mejnega prehoda v državi, ki takega sistema ne uporablja. Države članice zato ne morejo same spremljati skladnosti s pravili EU o obdobju dovoljenega bivanja. Državljani tretjih držav, ki vstopijo na schengensko območje, lahko po njem prosto potujejo. Na območju brez notranjih meja bi bilo treba proti nezakonitemu priseljevanju ukrepati skupaj. Ob upoštevanju navedenega je EU glede sprejemanja ustreznih ukrepov v boljšem položaju kot države članice.

V evropski agendi o migracijah je „upravljanje meja“ opredeljeno kot eden od „štir[ih] stebr[ov] boljšega upravljanja migracijskih tokov“. Varovanje zunanjih meja in njihovo učinkovitejše upravljanje pomeni tudi boljše izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo informacijski sistemi in tehnologije. Uporaba treh obstoječih obsežnih informacijskih sistemov EU (SIS, VIS in Eurodac) koristi upravljanju meja. Z izvajanjem sistema vstopa/izstopa se bo začela nova faza za povečanje učinkovitosti mejnih prehodov, s čimer se bo poenostavil prehod za veliko večino potnikov iz tretjih držav, ki potujejo v dobri veri, hkrati pa okrepil boj proti nedovoljenim migracijam z vzpostavitvijo evidence vseh čezmejnih premikov državljanov tretjih držav, in sicer ob polnem upoštevanju sorazmernosti.

Z izvajanjem sistema vstopa/izstopa v vsej EU se bodo med drugim avtomatizirale nekatere naloge in dejavnosti, povezane z mejnimi kontrolami. S to avtomatizacijo se bo zagotovil enoten in sistematičen nadzor nad obdobji dovoljenega bivanja državljanov tretjih držav.

Uporaba SVI skupaj z novimi možnostmi za uporabo samopostrežnih sistemov in avtomatskih ali polavtomatskih rešitev za nadzor meje bo olajšala delo mejnih policistov in jim pomagala pri sprejemanju napovedanega povečanja števila prehodov mej. Z vidika potnika bo to pomenilo poenostavljen prehod meje, saj se bo čakalna doba skrajšala, mejne kontrole pa bodo hitrejše.

Čeprav lahko države članice v skladu z nacionalno zakonodajo v zvezi z varnostjo ohranijo svoje nacionalne sisteme, bi evropski sistem vstopa/izstopa organom držav članic omogočil dostop do podatkov o državljanih tretjih držav, ki so zunanjo mejo EU prečkali v eni državi, izstopili pa iz druge schengenske države.

Z boljšimi informacijami o čezmejnih premikih državljanov tretjih držav na ravni EU bi se zagotovila dejanska podlaga za razvoj in prilagoditev migracijske politike EU, vključno z njeno vizumsko politiko. Določile bi se lahko prednostne naloge sporazumov o ponovnem sprejemu in o poenostavitvi vizumskih postopkov s tretjimi državami. To bi pripomoglo k skupnemu dogovoru o vprašanjih in prednostnih nalogah v zvezi s priseljevanjem, ki se obravnavajo v političnih dialogih z državami izvora in tranzita.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Izkušnje pri razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) in vizumskega informacijskega sistema (VIS) so pokazale naslednje:

(1) Da bi se preprečile prekoračitve stroškov in zamude, ki so posledica spreminjajočih se zahtev, bi se lahko novi informacijski sistemi za področje svobode, varnosti in pravosodja, zlasti če vsebujejo informacijski sistem velikega obsega, razvijali šele po dokončnem sprejetju pravnih aktov, ki opredeljujejo njihov namen, področje uporabe, naloge in tehnične podrobnosti.

(2) Za sistema SIS II in VIS bi se lahko finančni razvoj držav članic na nacionalni ravni sofinanciral v okviru Sklada za zunanje meje, vendar to ni bilo obvezno. Zato ni bil mogoč pregled stopnje napredka v državah članicah, ki v večletnem načrtovanju programov niso predvidele zadevnih dejavnosti ali pa so bile pri načrtovanju premalo natančne. Podan je bil predlog, da Komisija povrne vse stroške povezovanja, ki jih imajo države članice, da bo lahko spremljala napredek teh dejavnosti.

(3) Da bi se spodbudilo splošno usklajevanje izvajanja, bo agencija eu-LISA poleg centralnega sistema razvila tudi skupni nacionalni enotni vmesnik, s katerim bodo vse države članice povezale svojo obstoječo nacionalno informacijsko mejno infrastrukturo.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Ta predlog bi bilo treba obravnavati kot del nadaljnjega razvoja strategije integriranega upravljanja meja Evropske unije in zlasti Sporočila o pametnih mejah 4 ter v povezavi s predlogom uredbe ISF – področje meje in vizumi 5 , kot del večletnega finančnega okvira in uredbe o vzpostavitvi agencije eu-LISA 6 . Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, priložena predlogu Komisije za Agencijo 7 , zajema stroške za obstoječe informacijske sisteme: EURODAC, SIS II in VIS, ne pa za prihodnje sisteme upravljanja meja, ki Agenciji še niso zaupani prek pravnega okvira. Zato je v členu 5 uredbe ISF – področje meje in vizumi – za razvoj informacijskih sistemov na podlagi obstoječih in/ali novih informacijskih sistemov za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja predvidenih 791 milijonov EUR. Vzpostavitev območja prostega gibanja oseb, v katerem lahko osebe prehajajo notranje meje brez mejnih kontrol in v katerem so zunanje meje pod nadzorom ali pa se usklajeno upravljajo na ravni EU, je v okviru Komisije v pristojnosti Generalnega direktorata za notranje zadeve. Sistem ima naslednje sinergije z vizumskim informacijskim sistemom:

(a) za imetnike vizumov se bo sistem za ujemanje biometričnih podatkov uporabljal tudi ob vstopu/izstopu;

(b) sistem vstopa/izstopa bo dopolnjeval sistem VIS 8 . Sistem VIS vsebuje samo vloge za izdajo vizuma in izdane vizume, medtem ko bo SVI za imetnike vizumov shranjeval tudi konkretne podatke o vstopu in izstopu, povezane z izdanimi vizumi.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

⌧ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–Pripravljalno obdobje 2016

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2017 in 2019,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti leta 2020.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 9

⌧ Neposredno upravljanje – Komisija

–⌧ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

⌧ Deljeno upravljanje z državami članicami.

⌧ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–⌧ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Uredba ISF – področje meje in vizumi – je finančni instrument, v katerega je vključen proračun za izvajanje svežnja ukrepov o pametnih mejah.

V členu 5 je določeno, da je za izvajanje programa za vzpostavitev informacijskih sistemov za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja pod pogoji, določenimi v členu 15, namenjenih 791 milijonov EUR.

Kar zadeva metode izvajanja, uredba ISF – področje meje in vizumi – določa:

V zadnjem odstavku člena 5(4) je določeno, da se „metoda oziroma metode izvajanja proračuna za program o razvoju informacijskih sistemov na podlagi obstoječih in/ali novih informacijskih sistemov [...] določijo v ustreznih zakonodajnih aktih Unije, če bodo ti sprejeti“.

Člen 15 določa: „Program razvoja informacijskih sistemov na podlagi obstoječih in/ali novih informacijskih sistemov se izvaja, če bodo sprejeti zakonodajni akti Unije, ki bodo določali te informacijske sisteme in njihovo komunikacijsko infrastrukturo, zlasti s ciljem izboljšati upravljanje ter nadzor potovalnih tokov na zunanjih mejah z okrepitvijo kontrol in hkratno pospešitvijo prehajanja meja za redne potnike. Če je to ustrezno, se prizadeva najti sinergije z obstoječimi informacijskimi sistemi, da bi se izognili dvakratnim stroškom.

Razčlenitev zneska iz točke (b) člena 5(5) se navede v ustreznih zakonodajnih aktih Unije ali, po sprejetju navedenih zakonodajnih aktov, z delegiranim aktom v skladu s členom 17.“

Zakonodajalec se je očitno odločil, da metoda izvajanja proračuna za pametne meje ni opredeljena v uredbi ISF – področje meje in vizumi –, ampak jo bo treba določiti „v ustreznih zakonodajnih aktih Unije“, tj. uredbah o SVI in o programu registriranih potnikov. Kar zadeva razčlenitev zneska v višini 791 milijonov EUR, je zakonodajalec sledil enakemu načinu (se vključi v „ustrezne zakonodajne akte Unije“), vendar je pustil odprto možnost, da se ta razčlenitev določi z delegiranim aktom po sprejetju uredb o pametnih mejah. To pomeni, da je treba metodo izvajanja opredeliti v zadevnih zakonodajnih aktih Unije, razčlenitev stroškov pa se lahko opredeli pozneje z delegiranim aktom, kar bi v primeru prilagoditve te razčlenitve omogočilo določeno prožnost.

Metode izvajanja, predvidene v predlogu, so:

(1) Posredno upravljanje: V obdobju 2017–2019 bo SVI razvijala agencija eu-LISA. S tem bo zajet razvojni del vseh področij projekta, tj. centralnega sistema, nacionalnega enotnega vmesnika in komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnim enotnim vmesnikom. Agencija eu-LISA bo med obdobjem delovanja, ki se bo začelo leta 2020, izvajala vse operativne dejavnosti, povezane z vzdrževanjem centralnega sistema in komunikacijske infrastrukture.

Predvideno je, da se bo od leta 2017 iz Sklada ISF v proračunsko vrstico agencije eu-LISA za te dejavnosti preneslo skupno 288 milijonov EUR.

(2) Neposredno upravljanje: Komisija bo med razvojno fazo (2017–2019) porabila skupno 120 milijonov EUR za upravljanje nepovratnih sredstev, ki jih bodo države članice prejele za povezovanje nacionalnih enotnih vmesnikov.

(3) Deljeno upravljanje: Komisija bo med razvojno fazo (2017–2019) porabila skupno 52,7 milijona EUR za stroške, povezane z operacijami v državah članicah. Za obdobje delovanja, ki se bo začelo leta 2020, je bilo rezerviranih 19,7 milijona EUR za zagotovitev potrebnega osebja za 24-urno izmensko delo v državah članicah. Zaradi tega bo treba popraviti in dopolniti nacionalne programe na podlagi uredbe ISF – meje in vizumi–, da se bodo vključili novi specifični ukrepi. Dodatni specifični ukrepi se bodo vključili z delegiranim aktom po sprejetju uredbe o pametnih mejah.

Preostanek proračuna proračunske vrstice za pametne meje (791 milijonov EUR prvotno dodeljenih sredstev minus proračun za pametne meje v višini 480 milijonov EUR = 311 milijonov EUR) se bo porabil v skladu z opredelitvijo v členu 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 (ISF-B).

Bloki	Razvojna faza (2017–2019)	Operativna faza (2020)	Način upravljanja	Izvajalec
Omrežje	X	X	Posredno	Agencija eu-LISA
Razvoj in vzdrževanje centralnega sistema	X	X	Posredno	Agencija eu-LISA
Razvoj nacionalnega enotnega vmesnika	X		Posredno	Agencija eu-LISA
Povezovanje nacionalnega enotnega vmesnika in povezano upravljanje med razvojem	X	X	Neposredno/deljeno	COM
Vzdrževanje nacionalnih sistemov		X	Deljeno	COM

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Pravila o spremljanju in ocenjevanju sistema vstopa/izstopa (SVI) so v členu 64 predloga:

1. Agencija eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja SVI glede na cilje v zvezi z načrtovanjem in stroški ter spremljanje delovanja SVI glede na cilje v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2. Agencija eu-LISA šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsakih šest mesecev med razvojno fazo SVI Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri razvoju centralnega sistema, enotnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in enotnimi vmesniki. Po končanem razvoju Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno pojasni, kako so bili izpolnjeni zlasti cilji, povezani z načrtovanjem in stroški, ter utemelji morebitna odstopanja.

3. Agencija eu-LISA ima zaradi tehničnega vzdrževanja dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v SVI.

4. Agencija eu-LISA dve leti po začetku delovanja SVI in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju sistema vstopa/izstopa, vključno z njegovo varnostjo.

5. Komisija tri leta po začetku delovanja SVI in vsaka naslednja štiri leta po tem pripravi splošno oceno delovanja SVI. Splošna ocena obsega pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje, učinek na temeljne pravice in oceno nadaljnje veljavnosti temeljnih načel ter pregled uporabe te uredbe, varnosti sistema vstopa/izstopa in morebitnih posledic za prihodnje delovanje, v njej pa so podana tudi morebitna potrebna priporočila. Komisija ocenjevalno poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6. Države članice in Europol agenciji eu-LISA in Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 4 in 5 na podlagi količinskih kazalnikov, ki jih vnaprej določita Komisija in/ali agencija eu-LISA. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

7. Agencija eu-LISA Komisiji zagotovi podatke, potrebne za pripravo celostne ocene iz odstavka 5.

– natančnem namenu vpogleda (za ugotavljanje istovetnosti ali za evidence o vstopu/izstopu), vključno z vrsto terorističnega dejanja ali hudega kaznivega dejanja,

– razumnih razlogih za utemeljen sum, da je osumljenec, storilec ali žrtev zajet v tej uredbi,

– utemeljenih razlogih proti vpogledu v sisteme za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic na podlagi Sklepa 2008/615/PNZ, v skladu s členom 29b(2)(b),

– številu zahtev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj,

– številu in vrsti zadev, ki so vodile do uspešne ugotovitve istovetnosti, ter

– potrebi in uporabi izjemno nujnih primerov, vključno s tistimi primeri, pri katerih se po naknadnem preverjanju, ki ga je opravila centralna točka dostopa, ta nujnost ni sprejela.

Poročila držav članic in Europola se pošljejo Komisiji do 30. junija naslednjega leta.

2.2.Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.Opredeljena tveganja

(1) Težave s tehničnim razvojem sistema

Države članice imajo tehnično različne nacionalne informacijske sisteme. Poleg tega se lahko postopki mejne kontrole razlikujejo glede na lokalne okoliščine (prostorske zmogljivosti na mejnem prehodu, potovalne tokove itd.). SVI je treba vključiti v nacionalno strukturo informacijske tehnologije in nacionalne postopke mejne kontrole. Poleg tega je treba povezovanje nacionalnih enotnih vmesnikov v celoti uskladiti s centralnimi zahtevami. Na tem področju sta bili ugotovljeni dve glavni tveganji:

(a) tveganje, da bi se tehnični in pravni vidiki SVI v državah članicah zaradi nezadostne usklajenosti med centralno ravnjo in nacionalnimi ravnmi izvajali različno. Predvideni koncept nacionalnega enotnega vmesnika bi moral to tveganje zmanjšati;

(b) tveganje, da se bo ta prihodnji sistem uporabljal nedosledno, odvisno od tega, kako bodo države članice SVI vključile v sedanje postopke mejne kontrole.

(2) Težave s pravočasnim razvojem

Glede na izkušnje, pridobljene med razvojem sistemov VIS in SIS II, je mogoče pričakovati, da bo ključni dejavnik za uspešno vzpostavitev SVI pravočasni razvoj sistema, za katerega je pristojen zunanji izvajalec. Kot center odličnosti na področju razvoja in upravljanja obsežnih informacijskih sistemov, bo agencija eu-LISA pristojna tudi za dodeljevanje pogodb in njihovo upravljanje, zlasti za sklepanje pogodb s podizvajalci za razvoj sistema. V zvezi z uporabo zunanjega izvajalca za to razvojno delo obstaja več tveganj:

(a) zlasti tveganje, da izvajalec projektu ne bo namenil zadostnih sredstev ali da ne bo zasnoval in razvil najsodobnejšega sistema;

(b) tveganje, da izvajalec pri upravljanju obsežnih informacijskih sistemov ne bo v celoti upošteval upravnih tehnik in metod kot načina za znižanje stroškov;

(c) nazadnje, ni mogoče v celoti izključiti tveganja, da se bo izvajalec iz razlogov, ki niso povezani s tem projektom, znašel v finančnih težavah.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Agencija naj bi bila center odličnosti na področju razvoja in upravljanja obsežnih informacijskih sistemov. Izvaja dejavnosti, povezane z razvojem in delovanjem centralnega dela sistema, vključno z enotnimi vmesniki v državah članicah in omrežji. Tako se bo mogoče izogniti večini pomanjkljivosti, s katerimi se je Komisija srečevala pri razvoju sistemov SIS II in VIS.

Med razvojno fazo (2017–2019) bo vse razvojne dejavnosti izvajala agencija eu-LISA. S tem bo zajet razvojni del vseh področij projekta, to je centralnega sistema, nacionalnega enotnega vmesnika, omrežij in poslovnih prostorov v državah članicah. Stroške povezovanja nacionalnih enotnih vmesnikov in stroške, povezane z upravljanjem sistemov v državah članicah med razvojem, bo Komisija upravljala z nepovratnimi sredstvi.

Med operativno fazo, ki se bo začela leta 2020, bo agencija eu-LISA odgovorna za tehnično in finančno upravljanje centralnega sistema, zlasti za dodeljevanje in upravljanje pogodb, Komisija pa bo upravljala nepovratna sredstva, ki jih bodo države članice prek sklada ISF za meje prejele za stroške vzdrževanja nacionalnih sistemov (nacionalni programi).

Da bi se preprečile zamude na nacionalni ravni, bo pred začetkom razvoja predvideno učinkovito upravljanje med vsemi deležniki. Komisija je v osnutku uredbe predlagala, naj svetovalna skupina, v kateri so nacionalni strokovnjaki iz držav članic, zagotavlja Agenciji strokovno znanje v zvezi s SVI.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Ni relevantno.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Predvideni ukrepi za boj proti goljufijam so določeni v členu 35 Uredbe (EU) št. 1077/2011, ki določajo naslednje:

1. Za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.

2. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o internih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in nemudoma izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene na Agenciji.

3. Odločitve o financiranju ter iz njih izhajajoči sporazumi in instrumenti za njihovo izvajanje izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi na kraju samem izvajata nadzor nad prejemniki sredstev Agencije in zastopniki, ki so odgovorni za njihovo dodelitev.

V skladu s to določbo je bil 28. junija 2012 sprejet sklep upravnega odbora Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice v zvezi s pogoji za notranje preiskave glede preprečevanja goljufij, korupcije in vseh nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo interesom Unije.

Uporabljala se bo strategija GD HOME za preprečevanje in odkrivanje goljufij.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo	dif./nedif. 10 .	držav Efte 11	držav kandidatk 12	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
		dif.	NE	NE	DA	NE
3	18.020101 – Podpora upravljanju meja in skupni vizumski politiki za olajšanje zakonitega potovanja	dif.	NE	NE	DA	NE
3	18.020103 – Vzpostavitev novih informacijskih sistemov za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja Unije	dif.	NE	NE	DA	NE
3	18.0207 – Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)	dif.	NE	NE	DA	NE

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

[Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Varnost in državljanstvo

GD: HOME

Leto
2017

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Leto
2021

SKUPAJ

• Odobritve za poslovanje

18.02.01.03 (Pametne meje)

obveznosti

(1)

40,000

40,000

40,000

120,000

plačila

(2)

28,000

28,000

28,000

36,000

120,000

18.020101 (Meje in vizumi)

obveznosti

16,236

16,236

20,196

19,710

72,378

plačila

11,365

11,365

14,137

13,797

21,713

72,378

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 13

Številka proračunske vrstice

(3)

Odobritve za
GD HOME SKUPAJ

obveznosti

= 1 + 1a + 3

56,236

56,236

60,196

19,710

192,378

plačila

= 2 + 2a

+ 3

39,365

39,365

42,137

49,797

21,713

192,378

Agencija eu-LISA			Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	SKUPAJ
Naslov 1:	obveznosti	(1)	1,876	1,876	1,876	4,221		9,849
	plačila	(2)	1,876	1,876	1,876	4,221		9,849
Naslov 2:	obveznosti	(1a)
	plačila	(2a)
Naslov 3:	obveznosti	(3a)	54,569	57,513	144,326	21,606		278,014
	plačila	(3b)	38,199	40,259	101,028	15,124	83,404	278,014
Odobritve za agencijo eu-LISA SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	56,445	59,389	146,202	25,827		287,863
	plačila	= 2 + 2a + 3b	40,074	42,135	102,904	19,345		287,863

Razdelek večletnega finančnega
okvira

5

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2017	Leto 2018		Leto 2019	Leto 2020		Vpišite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
GD HOME
• Človeški viri Številka proračunske vrstice 18.01		0,402		0,402	0,402		0		1,206

• Drugi upravni odhodki
GD HOME SKUPAJ	odobritve	0,402		0,402	0,402		0		1,206

Odobritve iz
RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,402

0,402

0,402

0

1,206

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto N 14	Leto N + 1	Leto N + 2	Leto N + 3	Vpišite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	112,653	115,597	206,517	45,474		480,242
	plačila	112,653	115,597	206,517	45,474		480,242

3.2.1.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.1.1.Ocenjene posledice za odobritve za agencijo eu-LISA

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije eu-LISA ⇩			Leto 2017		Leto 2018		Leto 2019		Leto 2020		Vpišite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)						SKUPAJ
	REALIZACIJE
	vrsta 15	povprečni stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število realizacij skupaj	stroški realizacij skupaj
SPECIFIČNI CILJ št. 1 16 Razvoj centralnega sistema
– realizacija	izvajalec			32,650		52,650		55,118		0								140,418
– realizacija	programska oprema			8,051		0		46,560		3,555								58,166
– realizacija	strojna oprema			4,754		0		22,853		0								27,607
– realizacija	uprava			50		50		1,682		0								1,782
– realizacija	drugo (poslovni prostor)			219		0		0		0								0,219
Seštevek za specifični cilj št. 1				45,724		52,700		126,213		3,555								228,192
SPECIFIČNI CILJ št. 2 Vzdrževanja centralnega sistema
– realizacija	izvajalec			0		0		1,734		1,748								3,482
– realizacija	programska oprema			1,343		1,343		9,102		9,939								21,726
– realizacija	strojna oprema			569		569		2,925		3,586								7,648
– realizacija	uprava			0		0		0		50								50
– realizacija	drugo (poslovni prostor)			0		90		90		90								271
Seštevek za specifični cilj št. 2				1,912		2,002		13,851		15,413								33,178
SPECIFIČNI CILJ št. 3 Omrežje				6,118		1,995		2,520		2,310								12,944
SPECIFIČNI CILJ št. 4 Srečanja/usposabljanje				816		816		1,741		327								3,700
STROŠKI agencija eu-LISA SKUPAJ				54,570		57,513		144,325		21,605								278,013

3.2.1.2.Ocenjene posledice za odobritve za GD HOME

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

GD HOME

Leto
2017

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Vpišite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 17

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 18

Razvoj v državah članicah

– realizacija

nepovratna sredstva za države članice za povezovanje nacionalnih enotnih vmesnikov

40,000

120,000

– realizacija

podpora državam članicam pri upravljanju sistema

16,236

20,196

52,668

Seštevek za specifični cilj št. 1

56,236

60,196

172,668

SPECIFIČNI CILJ št. 2

Vzdrževanje nacionalnih sistemov

– realizacija

uprava

19,710

Seštevek za specifični cilj št. 2

19,710

STROŠKI GD HOME SKUPAJ

56,236

60,196

19,710

192,378

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire agencije eu-LISA

3.2.2.1.Povzetek

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2017

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Vpišite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

Uradniki (razredi AD)

Uradniki (razredi AST)

Pogodbeno zaposleno osebje

Začasni uslužbenci

1,876

1,876

1,876

4,221

9,849

Napoteni nacionalni strokovnjaki

SKUPAJ

1,876

1,876

1,876

4,221

9,849

Zaposlovanje je načrtovano za januar 2017. Vse osebje mora biti na voljo od začetka leta 2017, da se lahko pravočasno začne triletno razvojno obdobje in zagotovi začetek delovanja SVI leta 2020. Sredstva bodo namenjena upravljanju projekta in pogodb ter razvoju in preskušanju sistema. Več podrobnosti o tem je v Prilogi.

Delovna mesta	2017	2018	2019	2020
Izhodišče – Sporočilo 19	115	113	113	113
Dodatna delovna mesta	14	14	14	14 *
Skupaj	129	127	127	127

* V kadrovskemu načrtu agencije eu-LISA je dodanih 14 delovnih mest za namene razvoja sistema. Število delovnih mest za leto 2020 in naslednja leta bo ponovno ocenjeno med pripravo predloga proračuna EU za leto 2020, pri čemer se bodo upoštevale posebne potrebe za delovanje sistema 24 ur na dan, 7 dni na teden.

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2017 20

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Vpišite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira

Človeški viri GD HOME

0,402

0,402

0,402

0

1,206

Drugi upravni odhodki

Seštevek za RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

0,402

0,402

0,402

0

1,206

Zunaj RAZDELKA 5 21
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

Seštevek
zunaj RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

0,402

0,402

0,402

0

1,206

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene upravljanju ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Vpišite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
•Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
18 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) GD HOME		3	3	3	0
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 22
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 04 yy 23	– na sedežu
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		3	3	3	0

18 je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno upravljanju ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci GD HOME

Osebje bo upravljalo z nepovratnimi sredstvi, ki jih bodo države članice prejele v okviru letnih programov sklada ISF za meje.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–⌧ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.Udeležba tretjih strani pri financiranju

–⌧V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto N	Leto N + 1	Leto N + 2	Leto N + 3	Vpišite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–⌧ Predlog/pobuda ima naslednje finančne posledice:

–◻ za lastna sredstva,

–⌧ za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 24
		Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Vpišite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen 6313		4,798	6,983	8,932	6,315

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

18.02.01.03 (pametne meje) in 18.0207 (agencija eu-LISA)

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Proračun vključuje prispevek držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih s sistemom Eurodac, kot je določeno v ustreznih sporazumih. Navedene ocene so samo okvirne in temeljijo na nedavnih izračunih prihodkov za izvajanje schengenskega pravnega reda iz držav (Islandija, Norveška in Švica), ki trenutno v splošni proračun Evropske unije (porabljena plačila) prispevajo letni znesek za zadevno proračunsko leto, izračunano v skladu z deležem njihovega bruto domačega proizvoda v primerjavi z bruto domačim proizvodom vseh udeleženih držav. Izračun temelji na podatkih Eurostata iz junija 2015, ki precej variirajo glede na gospodarski položaj udeleženih držav.

(1) ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(2) Po členu 54(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(3) Če se pravni okvir SVI sprejme do konca leta 2016, kar bo omogočilo začetek razvoja v začetku leta 2017.

(4) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Pametne meje – možnosti in pot naprej (COM(2011) 680).

(5) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES.

(6) Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice. Člen 1(3) „Agencija je lahko na podlagi ustreznega zakonodajnega instrumenta [...] odgovorna za zasnovo, razvoj in operativno upravljanje obsežnih IT sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, razen tistih iz odstavka 2 [...].“

(7) COM(2010) 93 z dne 19. marca 2010.

(8)

Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj in Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS).

(9) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.

(10) dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(11) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(12) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(13) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(14) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(15) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

(16) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(17) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

(18) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(19) COM(2013) 519 final: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Načrtovanje človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020.

(20) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(21) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(22) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(23) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(24) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

GD: HOME			Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
18.02.01.03 (Pametne meje)	obveznosti	(1)	40,000	40,000	40,000			120,000
	plačila	(2)	28,000	28,000	28,000	36,000		120,000
18.020101 (Meje in vizumi)	obveznosti		16,236	16,236	20,196	19,710		72,378
	plačila		11,365	11,365	14,137	13,797	21,713	72,378
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 13
Številka proračunske vrstice		(3)
Odobritve za GD HOME SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3	56,236	56,236	60,196	19,710		192,378
	plačila	= 2 + 2a + 3	39,365	39,365	42,137	49,797	21,713	192,378

Uradniki (razredi AD)
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeno zaposleno osebje
Začasni uslužbenci	1,876	1,876	1,876	4,221	9,849
Napoteni nacionalni strokovnjaki

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira
Človeški viri GD HOME	0,402	0,402	0,402	0	1,206
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira	0,402	0,402	0,402	0	1,206

Zunaj RAZDELKA 5 21 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira