EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.3.2016
COM(2016) 134 final
2016/0074(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1343/2011 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005
{SWD(2016) 56 final}
{SWD(2016) 57 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Tehnični ukrepi so pravila, ki določajo, kako in kje lahko ribiči izvajajo ribolov. Namenjeni so nadzorovanju ulova, ki se lahko ulovi z določenim ribolovnim naporom, in zmanjšanju vpliva ribolova na ekosistem. So sestavni del regulativnega okvira za večino sistemov upravljanja ribištva, tudi v vodah Unije.
Tehnične ukrepe lahko razdelimo na:
–ukrepe, ki urejajo način uporabe orodja;
–ukrepe, ki urejajo značilnosti zasnove uporabljenih orodij;
–ukrepe glede najmanjše velikosti; ribe, ki te velikosti ne dosegajo, je treba vrniti v morje;
–ukrepe, ki določajo prostorske in časovne kontrole (npr. območja z zaprtim/omejenim dostopom in sezonske zapore) za zaščito koncentracij nedoraslih ali drstečih se rib; in
–ukrepe, ki blažijo vplive ribolovnega orodja na občutljive vrste (npr. morske sesalce, morske ptice in želve), ali zaprta območja za zaščito občutljivih habitatov (npr. hladnovodni koralni grebeni).
Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo v evropski zakonodaji na področju ribištva znotraj skupne ribiške politike (SRP), so bili v preteklosti predmet številnih uredb, sprememb, izvedbenih pravil in začasnih tehničnih ukrepov, ki so predstavljali začasno rešitev nastajajočih težav. Za vse morske bazene Unije in vode zunaj Unije, kjer plovila Unije izvajajo ribolov, obstaja več kot 30 uredb s tehničnimi ukrepi.
Trenutno obstajajo tri uredbe o podrobnih tehničnih ukrepih, sprejete po rednem zakonodajnem postopku, ki pokrivajo glavne morske bazene v vodah Unije: Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov, ki pokriva severovzhodni Atlantik (od leta 2012 pa tudi Črno morje); Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 ter Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98.
Poleg navedenih uredb obstajajo številni akti Komisije, ki vsebujejo podrobna pravila o konstrukciji orodij (npr. Uredba Komisije (EGS) št. 3440/84 z dne 6. decembra 1984 o pritrditvi naprav na vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže) ali pravila v zvezi z zaporo posebnih območij (npr. Uredba Komisije (ES) št. 1922/1999 z dne 8. septembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 glede pogojev, pod katerimi je plovilom, katerih celotna dolžina presega 8 metrov, v določenih vodah Skupnosti dovoljeno uporabljati vlečne mreže z gredjo) in tehničnimi ukrepi, uvedenimi za zmanjšanje neposrednih groženj za ohranjanje virov, ki so posledica izčrpavanja nekaterih staležev (npr. Uredba Komisije (ES) št. 2056/2001 z dne 19. oktobra 2001 o dodatnih tehničnih ukrepih za obnovitev staleža trsk v Severnem morju in zahodno od Škotske). Te uredbe na splošno temeljijo na pooblastilih iz osnovnih uredb.
Obstajajo tudi številne druge samostojne uredbe, ki vsebujejo tehnične ukrepe. Te vključujejo Uredbo Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi z naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98 ter Uredbo Sveta (ES) št. 1185/2003 z dne 26. junija 2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil.
Obstaja več uredb, sprejetih s postopkom soodločanja, ki prenašajo tehnične ukrepe, dogovorjene za vode tretjih držav v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (RFMO), kot sta med drugim Konvencija o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) in Mednarodna konvencija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT). Te uredbe niso zajete v področje uporabe tega predloga.
Pred začetkom veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so biti tehnični ukrepi vključeni tudi v uredbo o ribolovnih možnostih, ki je določila letne celotne dovoljene ulove in kvote v severovzhodnem Atlantiku ter Baltskem in Črnem morju ter za globokomorske vrste. Šlo je za kombinacijo načeloma začasnih tehničnih ukrepov, regionalno specifičnih ukrepov in odstopanj od splošnih določb iz ostalih uredb. Po sprejetju PDEU takih ukrepov ni več mogoče vključiti v uredbo o ribolovnih možnostih, razen ukrepov, ki so neposredno funkcionalno povezani z omejitvami ulova za določen stalež ali staleže. Zato uredba o ribolovnih možnostih zdaj vsebuje le omejeno število takih ukrepov. Obstaja na primer zaprto območje ob zahodni obali Irske za zaščito škampa (Nephrops norvegicus) v zvezi s TAC za to vrsto na tem območju. Prav tako so v uredbo o ribolovnih možnostih za severovzhodni Atlantik kot začasni ukrep še vedno vključeni ukrepi, ki izhajajo iz drugih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, kot sta Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) in Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO).
To kaže, da je za tehnične ukrepe regulativna struktura postala zelo zapletena in nekoliko razpršena. Retrospektivna ocena, izvedena v podporo temu predlogu, je pokazala, da sedanji tehnični ukrepi večinoma niso uresničili ciljev predhodne SRP (Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike). To je v nekaterih morskih bazenih bolj očitno kot v drugih (npr. v severovzhodnem Atlantiku), vendar je splošen vtis, da gre za številna kompleksna in neučinkovita pravila znotraj neprožne strukture upravljanja.
Z novimi izzivi nove skupne ribiške politike, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2014, je retrospektivna ocena pokazala, da sedanja regulativna struktura za tehnične ukrepe še naprej ne bo optimalna. Razlog za to je pet očitnih problemov:
(1)Nezadosten učinek: Tehnični ukrepi ne zagotavljajo dovolj spodbud za selektivni ribolov, saj ni stroškov za zavržke, ribolov najbolj občutljivih vrst in negativen vpliv na morsko dno. Zato ribolovnega pritiska ni mogoče nadzorovati, kar vodi v prekomerni ribolov številnih staležev in visoko stopnjo zavržkov pri nekaterih vrstah ribolova ter omejeno zaščito občutljivih habitatov in vrst. Poleg tega so nekateri ukrepi povzročili pravne ovire ali so odvračali od inovacij za razvoj bolj selektivnih ribolovnih praks, zaradi česar je pogosto prihajalo do zakonitega in nezakonitega izogibanja ukrepom z namenom zmanjšanja njihovega gospodarskega vpliva.
(2)Težko merljiva učinkovitost: Veljavne uredbe ne opredeljujejo meril za merjenje uspeha. Zato je težko izmeriti, kako učinkovito tehnični ukrepi prispevajo k doseganju ohranitvenih ciljev skupne ribiške politike.
(3)Preskriptivna in kompleksna pravila: Tehnični ukrepi so sčasoma postali bolj številni in kompleksni ter so poskušali nadzorovati preveč tehničnih vidikov ribolovnih operacij. Nekatere nadzorni organi težko izvršujejo ali jih ribiči težko upoštevajo. Državam članicam in zainteresiranim stranem nalagajo visoko upravno breme in stroške. To spodkopava zaupanje ribolovnega sektorja in predstavlja močno spodbudo za obid uredb, zaradi česar se sprejema dodatna zakonodaja za odpravo obida pravil.
(4)Pomanjkanje prožnosti: Tehnični ukrepi se večinoma določijo na podlagi kompleksnega, neprožnega in dolgotrajnega političnega postopka, ki ni primeren za določanje podrobnih tehničnih pravil, ki jih je treba pogosto posodabljati in redno revidirati. To je omejilo zmožnost prilagajanja ali revizije tehničnih ukrepov, da bi se odzivali na spremembe v ribištvu ali na nepričakovane dogodke oziroma izkoristili inovacije na področju tehnologije orodij. Poleg tega so začasna pravila ali odstopanja ostala nespremenjena v veljavi v daljšem obdobju in tako še dodatno zmanjšala zaupanje ribolovnega sektorja.
(5)Nezadostno vključevanje ključnih zainteresiranih strani v postopek odločanja: Tehnični ukrepi temeljijo na negativnih, večinoma prisilnih spodbudah v hierarhičnem sistemu upravljanja (tj. od zgoraj navzdol in ne od spodaj navzgor). Zato imajo ribiči in zainteresirane strani občutek, da so izključeni iz postopka. Ribiči menijo, da so tehnični ukrepi nepraktični, niso v skladu s sodobnimi ribolovnimi praksami in so včasih protislovni.
Med pogajanji o novi skupni ribiški politiki je med državami članicami, zainteresiranimi stranmi in Evropskim parlamentom obstajalo splošno soglasje, ki je potrdilo to precej negativno dojemanje veljavnih tehničnih ukrepov. To kljub dejstvu, da v zadnjih desetih letih ni bil dosežen noben politični dogovor o novem svežnju ukrepov, saj predhodna predloga Komisije iz leta 2002 in leta 2008 zaradi številnih razlogov nista bila uspešna. Po mnenju držav članic je besedilo postalo preveč zapleteno in ga je bilo težko interpretirati, predloga pa osnovnih težav nista odpravila v zadostni meri. Zainteresirane strani so menile, da z njimi niso bila opravljena ustrezna posvetovanja in da so pravila presegla konsolidacijo obstoječih ukrepov. Neuspešna so bila tudi prizadevanja za uskladitev uredb o tehničnih ukrepih v severovzhodnem Atlantiku ter Baltskem in Sredozemskem morju s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), saj so se pogajanja odmaknila od usklajevanja in prešla na natančno vsebino teh uredb.
Ta ponavljajoča se nezmožnost za dosego dogovora glede nove uredbe o tehničnih ukrepih jasno kaže na potrebo po novem pristopu. Ta bi moral temeljiti na poenostavitvi in prilagoditvi postopka odločanja Lizbonski pogodbi, krepitvi dolgoročnega pristopa k ohranjanju in upravljanju virov, vključno z obravnavanjem težav z zavržki, regionalizacijo, dodatno vključitvijo zainteresiranih strani in večjo odgovornostjo sektorja (tj. kultura izpolnjevanja pravil).
Da bi odpravil te probleme in upošteval institucionalne težave, so cilji predloga:
–optimizirati prispevek tehničnih ukrepov pri doseganju ključnih ciljev nove skupne ribiške politike;
–ustvariti potrebno prožnost za prilagoditev tehničnih ukrepov s spodbujanjem regionalnih pristopov (v skladu s cilji prava Unije);
–poenostaviti sedanja pravila v skladu s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov Komisije.
Ta predlog spreminja predvsem strukturo upravljanja tehničnih ukrepov in samih ukrepov celostno ne spreminja, vendar pa bo uvedba večje prožnosti in spodbud za selektivni ribolov prinesla izboljšave na področju učinkovitosti tehničnih ukrepov. Sčasoma bo donos optimiziran z ulovi večjih rib, vpliv ribolova na morski ekosistem pa se bo z uvedbo odgovornih ribolovnih praks zmanjšal.
•Skladnost z obstoječimi predpisi s področja zadevne politike
Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 204/585/ES določa splošni okvir za SRP. Tehnični ukrepi kot del tega okvira prispevajo k uresničevanju splošnih ciljev skupne ribiške politike, in sicer na naslednji način:
(1)Uporaba tehničnih ukrepov, ki urejajo vzorec izkoriščanja (tj. kako je ribolovni pritisk porazdeljen glede na starostni profil staleža), bo spodbudila doseganje največjega trajnostnega donosa. Da določeni stalež doseže največji trajnostni donos, se mora vzorec izkoriščanja izogibati ribolovu na mlajše starostne skupine. To bo mogoče doseči s kombinacijo učinkovitih tehničnih ukrepov (to so ukrepi, ki urejajo način uporabe in zasnovo orodja, najmanjše referenčne velikosti ohranjanja in prostorsko/časovno zaporo), ki bi privedli do izboljšanja vzorcev izkoriščanja znotraj prilagodljive regulativne strukture.
(2)Za postopno odpravo zavržkov in zmanjšanje neželenega ulova bodo potrebne tako tehnične (način uporabe in zasnova orodja) kot taktične spremembe (zaprta ali omejena območja), da se poveča selektivnost in prepreči neželeni ulov (tj. ribe pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja). Obveznost iztovarjanja, ki je bila uvedena za dosego tega cilja, bo zahtevala razmislek o sedanji strukturi upravljanja tehničnih ukrepov, kar bo omogočilo večjo prožnost pri doseganju tega cilja.
(3)Zagotavljanje, da so ribolovne dejavnosti skladne s širšimi ekološkimi vidiki, bo odvisno od uporabe tehničnih ukrepov, ki zmanjšujejo vpliv ribolovnega orodja na ekosistem (npr. ukrepi za ublažitev ali zaprta območja). Posebej tehnični ukrepi morajo prispevati k doseganju dobrega okoljskega stanja v zvezi s štirimi od 11 deskriptorjev iz Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) – ohranjanje biotske raznovrstnosti (deskriptor 1); ohranjanje populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v komercialne namene, znotraj varnih bioloških meja in z zdravo razporeditvijo starosti in velikosti populacije (deskriptor 3); ohranjanje vseh elementov morskih prehranjevalnih spletov v normalnih količinah in raznolikosti (deskriptor 4); ohranjanje neoporečnosti morskega dna (deskriptor 6). Glavni izziv bo ustvariti okvir za izvajanje teh ukrepov na način, da bodo kar najučinkoviteje zaščitili najbolj ogrožene vrste in občutljive habitate ter območja, potrebna zaščite.
Poleg teh ciljev nova skupna ribiška politika kot nov pristop k upravljanju spodbuja regionalizacijo. Regionalizacija je pomembna priložnost za uvedbo enostavnejših pravil, ki jih določi zakonodajalec, in je še posebej pomembna za prihodnjo uporabo tehničnih ukrepov kot orodja za upravljanje, saj je del problema učinkovitosti tehničnih ukrepov vezan na strukturo upravljanja, v kateri se uporabljajo. Regionalizacija bo omogočila razvoj tehničnih ukrepov na regionalni ravni (tj. predvsem v okviru večletnih načrtov ali kratkoročno z drugimi ukrepi Unije). Z regionalizacijo se zmanjša tudi potreba po podrobnih tehničnih ukrepih, ki jih sprejmeta Evropski parlament in Svet ministrov v postopku soodločanja. V poenostavljenem pravnem okviru, ki ga določi zakonodajalec, se lahko ukrepi oblikujejo na regionalni ravni in so prilagojeni posebnostim različnih vrst ribolova. Regionalizacija prav tako zagotavlja možnost, da se tehnični ukrepi uporabijo kot gonilo za doseganje trajnostnega ribištva, ne pa zgolj kot omejevalni in prisilni ukrepi, ki dopolnjujejo omejitve ribolovnih možnosti in napora. Pri regionaliziranem postopku odločanja prav tako niso potrebne pogoste vsebinske spremembe tehničnih ukrepov iz aktov, sprejetih s soodločanjem.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog in njegovi cilji so skladni s politiko Unije. Zlasti so skladni s pravnimi obveznostmi iz okvirne direktive o morski strategiji, Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (okvirna direktiva o vodah). Polno izvajanje navedenih direktiv je del odziva EU na njeno zavezo v okviru Konvencije ZN o biotski raznovrstnosti in podkrepljeno z zavezo voditeljev držav in vlad EU, „da se do leta 2010 [v EU] zaustavi izguba biotske raznovrstnosti“; ta zaveza je ponovljena tudi v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020.
Tehnični ukrepi lahko z boljšo uporabo staležev rib tudi prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti njene vodilne pobude za gospodarno rabo virov. Poleg tega bo reforma tehničnih ukrepov s poenostavitvijo in črtanjem številnih obstoječih uredb in posebnih ukrepov prispevala k programu REFIT.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga je člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Določbe predloga se nanašajo na ohranjanje morskih bioloških virov, ki je v izključni pristojnosti Unije. Zato se načelo subsidiarnosti ne uporablja.
•Sorazmernost
Ta predlog spreminja obstoječe ukrepe, zato se vprašanje o načelu sorazmernosti ne zastavlja. Predlagani ukrepi so skladni z načelom sorazmernosti, saj so ustrezni in nujni. Na voljo ni drugih, manj omejevalnih ukrepov za dosego želenih ciljev politike.
•Izbira instrumenta
Predlagani instrument: uredba Evropskega parlamenta in Sveta.
Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjih razlogov: uredbo je treba spremeniti z uredbo.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Decembra 2012 je bila izvedena ocena tehničnih ukrepov. Vsebovala je retrospektivno oceno1 obstoječih uredb o tehničnih ukrepih v veljavi, zlasti glede njihove ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti in sprejemljivosti. V okviru te ocene so bila opravljena obširna posvetovanja s predstavniki ribiškega sektorja, nacionalnimi upravami in raziskovalnimi agencijami držav članic. Ocena je bila zaključena junija 2013. Temu je sledila prospektivna ocena1 verjetnih gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov ter uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti in sprejemljivosti različnih opredeljenih možnosti politike. Ocena je bila zaključena julija 2014.
V retrospektivni oceni je bilo potrjeno, da so sedanji tehnični ukrepi preveč kompleksni in so večinoma neuspešni. Nimajo jasnih in dobro opredeljenih ciljev, prav tako pa ne zagotovijo pozitivnih spodbud, ki nagrajujejo odgovorne prakse in spodbujajo skladnost. Nadzor nad ukrepi je drag, struktura upravljanja, znotraj katere se ti ukrepi uporabljajo, pa trenutno ni prožna in se uveljavlja od zgoraj navzdol z zelo omejenim posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.
Prospektivna ocena ugotavlja, da je najboljši pristop za prihodnje tehnične ukrepe verjetno upravljanje na podlagi rezultatov, če bo moč rešiti probleme v zvezi z nadzorom in izvrševanjem. Pri takem pristopu bi bila potreba po množici preskriptivnih tehničnih ukrepov manjša.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Spletno javno posvetovanje je potekalo od januarja do maja 2014. Podrobne prispevke so poslale ključne zainteresirane strani (tj. države članice, Evropski parlament, svetovalni sveti, ribolovni sektor in nevladne organizacije). Glavni sklepi, ki so v veliki meri potrdili ugotovitve retrospektivne in prospektivne ocene, so bili naslednji:
(1)Vse nove uredbe o tehničnih ukrepih bi morale z mikroupravljanja preiti na pristop upravljanja, ki temelji na rezultatih.
(2)Ribiči bi morali postati bolj odgovorni za to, kaj lovijo, in ne toliko za konstrukcijo in način uporabe ribolovnega orodja, ki se uporablja.
(3)Poenostavitev pravil je temeljni cilj, vendar pa ne bi smela ustvarjati neenakosti v sistemih upravljanja v državah članicah („ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev“).
(4)Regionalizacija se obravnava kot pomembna priložnost za uvedbo poenostavitve uredb o tehničnih ukrepih.
(5)Primernejši je okvirni pristop. Ta bi moral vključevati krovne cilje in minimalne skupne standarde, ki se uporabljajo po vsej EU. Zajemati bi moral tudi zaščitne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da je v primeru težav na področju ribištva moč ukrepati.
(6)V preteklosti se je izboljšala selektivnost, saj so bile strukture spodbud usklajene s cilji upravljanja. Takšne strukture je treba vgraditi v vse nove regulativne okvire za tehnične ukrepe.
Poleg javnega posvetovanja so bile v obdobju od leta 2011 do začetka leta 2015 izvedene številne delavnice, posvetovanja in srečanja s ključnimi zainteresiranimi stranmi. S kombinacijo javnega posvetovanja in obsežnega naknadnega dialoga s ključnimi zainteresiranimi stranmi (tj. ribolovni sektor, nevladne organizacije in države članice) je bilo zagotovljeno, da izražena stališča v celoti predstavljajo različne skupine zainteresiranih strani.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Tri srečanja strokovne delovne skupine Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) so potekala oktobra 2012, marca 2013 in marca 2015. Na teh srečanjih so se proučile možnosti tehničnih ukrepov kot orodja za upravljanje v okviru SRP. Ugotovitve iz teh poročil so pomagale opredeliti možnosti, ki so bile obravnavane v okviru izvedene prospektivne ocene, ter zagotoviti informacije za pripravo predloga.
Poleg teh srečanj sta STECF in tudi Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) prejela več ad hoc prošenj o posebnih vprašanjih glede selektivnosti ribolovnega orodja; spremembe pravil o velikosti mrežnega očesa in sestavi ulova; prilova morskih sesalcev in drugih zaščitenih vrst ter obstoječih zaprtih in omejenih območij. Tudi ta vprašanja so predstavljala usmeritev pri oblikovanju predloga.
•Ocena učinka
Izvedena je bila ocena učinka, v kateri so bile upoštevane informacije, pridobljene od javnosti ter na podlagi naknadnih ciljnih posvetovanj, retrospektivne in prospektivne ocene, strokovnega mnenja, pripomb usmerjevalne skupine za oceno učinka, ki je bila ustanovljena za podporo tej pobudi, in od odbora za regulativni nadzor.
V oceni učinka so bile obravnavane tri možnosti in ena podmožnost politike; primerjale so se z osnovnim scenarijem in ocenjeno je bilo, katera možnost bi najverjetneje uresničila cilje in odpravila odkrite probleme.
–Osnovno stanje: Še naprej veljajo obstoječe uredbe, katerih osrednji element je SRP, s številnimi uredbami o tehničnih in ostalih ohranitvenih ukrepih na podlagi SRP. Osnovni scenarij bi upošteval nedavne prilagoditve in odpravil pravna nasprotja z novimi obveznostmi v okviru SRP (obveznost iztovarjanja, uskladitev s PDEU glede določitve obstoječih pooblastil Komisije). Regionalizacija tehničnih ukrepov bi potekala na podlagi načrtov o zavržkih ali večletnih načrtov, z nadaljnjo razširitvijo „mreže“ uredb in novimi pravili o odstopanjih ali spremembi obstoječih tehničnih pravil.
–Konsolidacija: Nova uredba z omejenim obsegom bi v eni uredbi združila skupna pravila za vse vrste ribolova v vseh območjih (npr. splošne prepovedi nekaterih ribolovnih metod). Skupna pravila (sprejeta s postopkom soodločanja) bi morala biti ločena od pravil, ki jih je mogoče regionalizirati. Slednja tehnična pravila bi ostala v veljavi v obstoječih uredbah (soodločanje in akti Komisije). Vključene bi bile vse nedavne spremembe uredb in njihova uskladitev s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Regionalizacija tehničnih ukrepov bi potekala na podlagi načrtov o zavržkih, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi akti, in delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi novih večletnih načrtov, sprejetih s postopkom soodločanja. Ti delegirani akti bi uvedli (začasna) odstopanja in spremembe obstoječih pravil. Do regionalizacije bi prišlo, če in ko bi države članice predložile skupna priporočila za začasne načrte o zavržkih za obdobje največ 3 let. Po tem obdobju bi se lahko ta odstopanja ohranila s sprejetjem delegiranih aktov, ki se sprejmejo na podlagi pooblastila v večletnem načrtu EU.
–Okvirni pristop: Nova okvirna uredba, ki bi vsebovala (a) splošne določbe (področje uporabe, cilji, vodilna načela) ter opredelitev pričakovanih rezultatov in ustreznih standardov; (b) skupna pravila in tehnične določbe (kot pri možnosti 1) in (c) osnovne standarde (po regijah) glede na ugotovljene rezultate, ki bi delovali kot privzeti ukrepi v okviru regionalizacije. Osnovni standardi bi temeljili na vsebini obstoječih pravil in bi dejansko nadomestili sedanja pravila o velikosti mrežnega očesa in sestavi ulova, sedanje najmanjše velikosti spremenili v najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ohranili zapore, potrebne za zaščito koncentracij drstečih se rib ali nedoraslih organizmov, ter vsa druga regionalno specifična tehnična pravila. Spremenjena bi bila struktura (ena sama uredba namesto različnih uredb). Več obstoječih uredb bi bilo razveljavljenih in vključenih v novi okvir in/ali racionaliziranih. Osnovni in privzeti tehnični ukrepi, ki so v skladu s temi cilji, bi se uporabljali, razen če in dokler ne bi bili oblikovani regionalizirani ukrepi in vključeni v pravo Unije (z delegiranimi akti). Če do regionalizacije ukrepov ne bi prišlo, bi bila privzeta osnovna pravila. Države članice bi imele možnost, da bi za doseganje načrtovanih rezultatov in ciljev načrta v okviru regionalizacije v večji meri namesto strožjih tehničnih pravil (privzeti ukrepi) uporabljale prožnejši pristop upravljanja, ki temelji na rezultatih.
–Okvirni pristop brez osnovnih ukrepov: Glavne elemente okvirnega pristopa bi bilo treba ohraniti, razen za osnovne ukrepe. Pristop bi vključeval pooblastilo za razvoj posebnih ukrepov v okviru regionalizacije. To pooblastilo bi omogočilo vzpostavitev ukrepov, ki so na regionalni ravni potrebni za doseganje cilja skupne ribiške politike, in sicer z delegiranimi akti, ki bi bili del načrtov o zavržkih in večletnih načrtov.
–Odprava obstoječih pravil: Večina obstoječih uredb o tehničnih ukrepih bi se takoj razveljavila, še naprej bi veljali samo osnovni ukrepi ohranjanja narave. Tehnični ukrepi, potrebni na daljši rok, bi se oblikovali na regionalni ravni v okviru večletnih načrtov (z možnostjo, da se kratkoročno tehnični ukrepi začasno vključijo v načrte o zavržkih). Ta možnost ne predvideva okvirne uredbe.
Primerjava možnosti
Za okvirni pristop z osnovnimi standardi je bilo ocenjeno, da najbolje izpolnjuje cilje in v največji meri zagotavlja nadaljnje doseganje ohranitvenih ciljev ob hkratnem razvoju regionaliziranega pristopa. Dolgoročni cilj (najkasneje do leta 2022) je, da bi bili vsi potrebni tehnični ukrepi vključeni v regionalne načrte. Ta pristop je najbolj primeren za prehod na regionalizacijo do leta 2022.
Z okvirnim pristopom brez osnovnih ukrepov in odpravo tehničnih ukrepov bi bila poenostavitev tehničnih ukrepov takojšnja, kar bi bilo v skladu z željami ribolovnega sektorja, vendar gre za bolj tvegani možnosti. Predstavljajta namreč korenito spremembo upravljanja, s čimer se dokazno breme prenese na vse ribiče (in države članice). Možnosti bi se zanašali na to, da bi ribiči transparentno dokumentirali in prikazovali izpolnjevanje splošnih ciljev in dogovorjenih rezultatov (v okviru SRP) ter posebnih ciljev in rezultatov, opredeljenih v večletnih načrtih. Da neselektivne ribolovne prakse ne bi prevladale, se možnosti zanašata na takojšnjo spremembo vedenja ribičev, medsebojni pritisk in samoregulacijo. Države članice, posamezni deli ribolovnega sektorja in nevladne organizacije vsaj kratkoročno niso naklonjeni tovrstnim spremembam.
Konsolidacija tehničnih ukrepov je najmanj priljubljena možnost. V bistvu ohranja sedanjo kompleksno regulativno strukturo in za zainteresirane strani ne zagotavlja jasnih spodbud, ki bi presegale osnovni scenarij. Prav tako ni popolnoma skladna z načelom regionalizacije, kot je predvidena v SRP.
Povzetek učinkov
Najprimernejša možnost v veliki meri predstavlja spremembe zakonodajne strukture in upravljanja tehničnih ukrepov. Uvaja malo novih ukrepov, namen vsebinskih sprememb pa je odprava pravil, da se poenostavi in zmanjšanja upravna obremenitev, izboljša možnost nadzora ali konsolidirajo ukrepi ohranjanja narave. Analiza učinkov v oceni učinka je zato temeljila na kvalitativni oceni na podlagi konkretnih primerov ali študij primerov. Glavni učinki so:
Gospodarski učinki
Gospodarski učinki okvirnega pristopa bi bili pozitivni. Okvirni pristop bi spodbujal regionalizacijo. Povečana prožnost in večja udeležba zainteresiranih strani pri oblikovanju tehničnih ukrepov, ki bi ju omogočala regionalizacija, bi uporabo selektivnega orodja spodbudili hitreje kot druge možnosti politike. To bo pomagalo zagotoviti največji trajnostni donos in zmanjšanje neželenega ulova ter bo zaradi povečanja ribolovnih možnosti prineslo ustrezne gospodarske koristi. Stanje bi se postopoma izboljševalo, zlasti če bi države članice selektivni ribolov nagradile s povečanjem ribolovnih možnosti, ki so na voljo v okviru SRP.
Socialni učinki
Število zaposlenih bi se v ribolovnem sektorju, ki se bo prilagajal izzivom prehoda na največji trajnostni donos in obveznosti iztovarjanja, kratkoročno verjetno zmanjšalo. Vendar bi se ob pospešitvi regionalizacije in prizadevanju najbolj prizadetih segmentov flote, zlasti tistih, ki lovijo mešanico pridnenih vrst, za hitro povečanje selektivnosti negativni učinki hitreje odpravili. Stopnje zaposlenosti bi se stabilizirale. Dolgoročno bi se potem, ko bi ribolov dosegel trajnostno raven, ribolovne možnosti povečale (vsaj za 20 % do leta 2020). Takšno občutno povečanje bi lahko vodilo v ustvarjanje novih delovnih mest v ribolovnem sektorju. Trajnostni ribolov bo privedel do povečanja prihodkov in plač ter tako privlačnosti delovnih mest.
Vplivi na okolje
Negativni kratkoročni vplivi bodo verjetno hitreje odpravljeni kot pri drugih obravnavanih možnostih. Okvir bi urejal prehod na regionalizacijo, z vključitvijo temeljnih standardov in ohranitvijo obstoječih tehničnih ukrepov, ki so še vedno potrebni, pa zagotovil, da cilji okoljske trajnosti SRP ne bi bili ogroženi. Regionalizacija bi na daljši rok privedla do razvoja ukrepov znotraj okvira prilagodljivega upravljanja, ki bo bolj odziven in se bo vnaprej odzival na nevarnosti za morske ekosisteme in bo omogočil hitro sprejemanje zaščitnih ukrepov.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
Poenostavitev
Poenostavitev obstoječih uredb je glavni cilj tega predloga. Novi okvir bo z eno uredbo nadomestil 6 uredb, sprejetih po postopku soodločanja, še 3 uredbe pa bodo delno razveljavljene ali spremenjene. Prav tako bo razveljavljenih 10 podpornih uredb Komisije. Nekateri elementi navedenih uredb bodo do izvedbe regionalizacije obravnavani v okviru predloga. To bo omogočilo drugo raven poenostavitve na dveh glavnih področjih. Prvič bo skoraj polovica od 40 obstoječih zaprtih ali omejenih območij za zaščito koncentracij nedoraslih ali drstečih se organizmov preklicanih in poenostavljenih. To temelji na mnenju STECF ob upoštevanju pripomb držav članic in zainteresiranih strani. Drugo področje poenostavitve so kompleksne razpredelnice o velikosti mrežnega očesa in sestavi ulova v obstoječih uredbah za severovzhodni Atlantik in Baltsko morje. Za vsako od regij so bile te poenostavljene na osnovne velikosti mrežnega očesa za vlečna in mirujoča orodja na podlagi obstoječih vzorcev izkoriščanja z več odstopanji, ki dovoljujejo uporabo manjših velikosti mrežnega očesa za ohranjanje pomembnih vrst ribištva.
MSP
Možne spremembe uredb o tehničnih ukrepih najbolj vplivajo na ribolovni sektor, ki ga sestavlja približno 82 000 plovil in ki zaposluje 98 500 ekvivalentov polnega delovnega časa (EPDČ). Od teh približno 82 000 ribiških plovil bi bilo skoraj 98 % opredeljenih kot mikropodjetja, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb z letnim prometom in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR. Ker tako visok delež sektorja predstavljajo mikropodjetja, ki so izvzeta iz tega predloga, bi to spodkopalo ohranitvene cilje iz skupne ribiške politike, saj bi le za nekaj ribiških podjetij veljala splošna pravila.
Učinek na MSP v smislu upravnih stroškov in bremena bi bil pozitiven, saj bi bila poenostavitev obstoječih uredb takojšnja, s svetovalnimi sveti pa bi se okrepila vloga ribolovnega sektorja pri oblikovanju tehničnih ukrepov v prihodnosti. Poleg tega bi prehod na sistem, ki temelji na rezultatih, dolgoročno vodil v nadaljnjo poenostavitev tehničnih pravil. To pomeni prenos dokaznega bremena na ribolovni sektor, ki ima tako odgovornost, da pravilno prikaže in dokumentira ulov. To bi lahko povečalo stroške, povezane z dokumentiranjem ulova, čeprav bi bili stroški odvisni od pristopa držav članic k „regionaliziranemu nadzoru“ in bi se izravnali z večjo prožnostjo, ki bi jo tak pristop nudil.
•Temeljne pravice
Predlog nima posledic za varstvo temeljnih pravic.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta ukrep ne vključuje dodatnih odhodkov Unije.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Spremljanje
Pri najprimernejši možnosti bi bilo treba določiti jasne cilje za zmanjšanje, in kolikor je mogoče, odpravo neželenega ulova do leta 2019 in ribolov na ravni največjega trajnostnega donosa za vse staleže do leta 2020. Prav tako bi se določili cilji za zmanjšanje negativnih vplivov ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme, kar bi prispevalo k doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020. Za merjenje uresničevanja teh ciljev so predlagani naslednji okoljski, gospodarski in socialni kazalniki ter kazalniki skladnosti za spremljanje tehničnih ukrepov:
Okoljski: spremembe profilov ulova, število staležev na ravni največjega trajnostnega donosa in spremembe prilova občutljivih vrst ter zaščita občutljivih habitatov.
Gospodarski: dohodek, bruto dodana vrednost (BDV), prihodki/prihodki za dosego praga rentabilnosti in stopnje čistega dobička.
Družbeni: zaposlovanje in plače posadke.
Skladnost: število kršitev, povezanih s tehničnimi pravili, in obhodnih dni na morju.
Podatki za spremljanje bi bili na voljo v obstoječem okviru za zbiranje podatkov, mnenjih STECF in ICES ter letnih poročilih Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA).
Ocenjevanje
Naknadna ocena z obravnavo ključnih vprašanj vrednotenja tehničnih ukrepov bi morala biti izvedena pred letom 2022, ko bi morala obveznost iztovarjanja delovati v celoti ter biti dosežen največji trajnostni donos za vse staleže in dobro okoljsko stanje morskih ekosistemov. Ta ocena bi bila neposredno vključena v retrospektivno oceno skupne ribiške politike, ki naj bi se začela leta 2022.
STECF in ICES bosta redno ocenjevala nove večletne načrte, da se preveri, ali so bili doseženi cilji trajnosti. Te ocene bodo pokazale, ali so tehnični ukrepi, vključeni v te načrte, učinkoviti.
Zahteve glede poročanja v skladu s členoma 49 (delovanje SRP) in 50 (napredek pri uresničevanju največjega trajnostnega donosa) uredbe o SRP sicer niso neposredno povezane s tehničnimi ukrepi, vendar bodo prav tako zagotovile vpogled v učinkovitost tehničnih ukrepov.
Regionalno sprejete ukrepe bosta morala STECF ali ICES prav tako redno ocenjevati, da se zagotovi njihova skladnost s cilji skupne ribiške politike.
Letna poročila Evropske agencije za nadzor ribištva v zvezi s programi skupne uporabe vsebujejo podatke o številu in razlogih za ugotovljene kršitve glede na število in naravo opravljenih pregledov. Ti prikazujejo raven izpolnjevanja uredb o tehničnih ukrepih.
Poročanje
Do konca leta 2020 in nato vsako tretje leto bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročala o izvajanju te uredbe, vključno z oceno učinka tehničnih ukrepov na ohranjanje ribolovnih virov in na okoljske vplive ribištva na morske ekosisteme. Na podlagi tega poročila bo Komisija predlagala morebitne potrebne spremembe.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Predlog ima naslednjo strukturo:
Splošne določbe – področje uporabe, splošni in posebni cilji, cilji, ki so povezani s splošnimi in posebnimi cilji ter izraženi glede na ravni neželenega ulova; pragovi za prilov občutljivih vrst; zmanjšanje obsega morskega dna, na katerega znatno vpliva ribolov; načela dobrega upravljanja in opredelitve pojmov. Opredelitve pojmov se nanašajo predvsem na opredelitev ribolovnega orodja in ribolovnih operacij in so skupne za vse regije. Združujejo in posodabljajo obstoječe opredelitve pojmov iz veljavnih uredb.
Skupni tehnični ukrepi – skupna pravila, ki so trenutno v vseh osnovnih uredbah o tehničnih ukrepih, vendar se uporabljajo za vse morske bazene in veljajo za de facto stalna, saj njihova sprememba ni potrebna ali utemeljena. Ta del vključuje:
–določbe o prepovedanih orodjih in praksah, vključno s prepovedjo prodaje morskih vrst, ulovljenih z uporabo nekaterih vrst orodja,
–ukrepe za zaščito občutljivih vrst (npr. morskih sesalcev, plazilcev in morskih ptic) in habitatov (npr. hladnovodnih koral), vključno s tistimi iz direktiv o pticah in habitatih;
–splošne omejitve uporabe vlečnih orodij in pogoje za njihovo uporabo (vključno z osnovno konstrukcijo vreče in dovoljenimi priključki k ribolovnim orodjem);
–omejitve uporabe mirujočih mrež. To vključuje konsolidacijo obstoječih omejitev glede uporabe visečih mrež (npr. prepoved uporabe visečih mrež nad 2,5 km, prepoved uporabe teh orodij za izrazito selivske vrste in popolna prepoved uporabe visečih mrež v Baltskem morju). Države članice bi morale v okviru regionalizacije te določbe okrepiti do in vključno z uvedbo popolne prepovedi uporabe teh orodij, če obstajajo znanstveni dokazi, da nepretrgana uporaba visečih mrež ogroža stanje ohranjenosti občutljivih vrst v navedeni regiji;
–najmanjše referenčne velikosti ohranjanja (opredelitev, merjenje, uporaba rib pod najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja);
–skupne ukrepe za zmanjšanje zavržkov (višanje vrednosti ulova, izpusti, zaščita vrst, ki niso zajete v omejitve ulova).
Regionalizacija – določa splošna načela za regionalizacijo s sklicevanjem na osnovne ukrepe, ki se bodo uporabljali ob odsotnosti regionalnih ukrepov, in vzpostavlja pooblastila, potrebna za regionalizacijo tehničnih ukrepov v okviru večletnih načrtov, začasnih načrtov o zavržkih in ohranitvenih ukrepov, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti iz okoljske zakonodaje. Pooblastila omogočajo razvoj regionalnih ukrepov na podlagi skupnih priporočil, ki jih predložijo regionalne skupine držav članic; ti regionalni ukrepi spremenijo/odstopajo od obstoječih osnovnih ukrepov, oblikujejo nove ukrepe ali uvajajo odstopanje od ukrepov, pod pogojem, da je mogoče dokazati, da ti ukrepi ne prispevajo k ohranjanju, ali da so bili vzpostavljeni alternativni ukrepi. Ta pooblastila izhajajo iz skupne ribiške politike. Opredeljeni so tudi regionalni ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti na podlagi začasnih načrtov o zavržkih, ter zaščitni ukrepi, ki bodo sprejeti, če znanstveni dokazi kažejo, da regionalni ukrepi ne izpolnjujejo ohranitvenih ciljev. V ta namen je vključena zaščitna klavzula, ki Komisiji omogoča ukrepanje, če razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da je za zaščito morskih vrst potrebno takojšnje ukrepanje. To Komisiji omogoča, da poleg te uredbe ali z odstopanjem od nje ali od tehničnih ukrepov, ki so drugače določeni v skladu s pravom Unije, sprejme tehnične ukrepe za omilitev teh nevarnosti. Takšni ukrepi bi lahko vključevali omejitve uporabe ribolovnih orodij ali ribolovnih dejavnosti na nekaterih območjih ali v nekaterih obdobjih.
Tehnični ukrepi v vodah zunaj Unije – pooblastilo Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z veljavnimi podrobnimi pravili glede seznamov občutljivih morskih ekosistemov in posebnimi tehničnimi ukrepi v zvezi z opredeljenim ribolovom modrega lenga in rdečega okuna, dogovorjenim v okviru Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Poleg tega lahko Komisija s spremembo zadevne uredbe sprejema tudi delegirane akte o obstoječih tehničnih ukrepih iz Uredbe (EU) št. 1343/2011 o Generalni komisiji za ribištvo v Sredozemlju (GFCM). Komisija lahko v pravo Unije vključi prihodnje spremembe teh ukrepov, ki jih sprejme NEAFC, ter ukrepe, ki jih sprejme GFCM. Trenutno takšna pooblastila ne obstajajo.
Tehnični ukrepi – skupne določbe za izvajanje znanstvenih raziskav ter za umetno obnavljanje in prenašanje staležev morskih vrst.
Postopkovne določbe – izvajanje pooblastila glede delegiranih aktov v predlogu ter postopek v odboru za izvedbene akte.
Končne določbe – razveljavitve in spremembe ustreznih uredb ter postopka revizije in poročanja.
Priloge – Priloge vsebujejo osnovne ukrepe za posamezne morske bazene (tj. Severno in Baltsko morje, severozahodne vode, jugozahodne vode, Sredozemsko in Črno morje ter najbolj oddaljene regije). Ti osnovni ukrepi se bodo uporabljali, če ne bodo vzpostavljeni ukrepi na regionalni ravni. Vključujejo osnovne velikosti mrežnega očesa, najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, zaprta ali omejena območja za zaščito nedoraslih organizmov ali drstečih se rib ter vse ostale regionalno specifične ukrepe. V prilogah je tudi seznam prepovedanih vrst, ki jih je treba v primeru, da se ulovijo kot prilov, nemudoma vrniti v morje; seznam zaprtih območij za zaščito občutljivih habitatov ter seznam vrst, ki jih je prepovedano loviti z visečimi mrežami.
2016/0074 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1343/2011 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta vzpostavlja skupno ribiško politiko (SRP) za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov.
(2)Tehnični ukrepi so orodje za podporo izvajanju skupne ribiške politike. Vendar je retrospektivna ocena pokazala, da sedanja regulativna struktura tehničnih ukrepov najverjetneje ne bo izpolnila ciljev skupne ribiške politike in bi bilo za povečanje njihove učinkovitosti treba oblikovati nov pristop, ki bi bil usmerjen k prilagoditvi strukture upravljanja.
(3)Treba bi bilo oblikovati okvir za ureditev tehničnih ukrepov. Ta okvir bi moral določiti splošna pravila, ki bi se uporabljala v vseh vodah Unije, in oblikovanje tehničnih ukrepov, ki skozi postopek regionalizacije, uveden s SRP, upoštevajo regionalne posebnosti ribolova.
(4)Okvir bi moral zajemati ulov in iztovarjanje ribolovnih virov ter način uporabe ribolovnega orodja in interakcijo ribolovnih dejavnosti z morskimi ekosistemi.
(5)Uporabljati bi se moral za ribolovne operacije, ki jih izvajajo plovila Unije in plovila nečlanic Unije ter državljani držav članic (brez poseganja v primarno odgovornost države zastave) v vodah Unije ter plovila Unije v najbolj oddaljenih regijah iz prvega odstavka člena 349 Pogodbe. Uporabljati bi se moral tudi v vodah zunaj Unije za tehnične ukrepe, sprejete za upravno območje Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) in na območju Sporazuma Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM).
(6)Po potrebi bi bilo treba uporabljati tehnične ukrepe za rekreacijski ribolov, ki lahko znatno vpliva na staleže rib in lupinarjev.
(7)Tehnični ukrepi bi morali prispevati k doseganju ciljev SRP za ribolov na ravni največjega trajnostnega donosa, zmanjšanje neželenega ulova in odpravo zavržkov ter k doseganju dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
(8)Tehnični ukrepi bi morali zlasti zagotoviti zaščito koncentracij nedoraslih organizmov ali drstečih se rib z uporabo selektivnega ribolovnega orodja in preprečevalnih ukrepov. Tehnični ukrepi bi morali prav tako zmanjšati, in kjer je mogoče, odpraviti vpliv ribolovnega orodja na morski ekosistem, zlasti na občutljive vrste in habitate. Prispevati bi morali tudi k vzpostavitvi ukrepov za upravljanje za namene izpolnjevanja obveznosti iz Direktive Sveta 92/43/EGS, Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive 2008/56/ES.
(9)Za oceno učinkovitosti tehničnih ukrepov bi bilo treba določiti cilje v zvezi z ravnmi neželenega ulova, ravnmi prilova občutljivih vrst in obsegom habitatov morskega dna, na katerega znatno vpliva ribolov; ti cilji bi morali odražati cilje skupne ribiške politike, okoljske zakonodaje Unije (zlasti Direktive Sveta 92/43/EGS in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta) in najboljše mednarodne prakse.
(10)Za zagotovitev enotnega razumevanja in izvajanja tehničnih pravil bi bilo treba opredelitve ribolovnega orodja in ribolovnih operacij iz obstoječih uredb o tehničnih ukrepih posodobiti in konsolidirati.
(11)Prepovedati bi bilo treba nekatera škodljiva ribolovna orodja ali metode, ki uporabljajo eksplozive, strupene snovi, snovi za omamljanje, električni tok, pnevmatska kladiva ali druge perkusijske naprave; vlečno opremo in grabilce za nabiranje rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov in nekatere podvodne puške, razen v posebnem primeru vlečne mreže z električnim tokom, ki se lahko uporablja pod nekaterimi strogo določenimi pogoji.
(12)Na podlagi mnenja Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) bi bilo treba določiti nekatera skupna pravila o omejitvi uporabe vlečnega orodja in pravila o konstrukciji vreče, da se preprečijo slabe prakse, ki vodijo v neselektivni ribolov.
(13)Da bi omejili uporabo visečih mrež, s katerimi se ribolov lahko izvaja na obsežnem območju in je zato ulov občutljivih vrst precejšen, bi bilo treba konsolidirati obstoječe omejitve za uporabo takih orodij.
(14)Glede na mnenje STECF bi moral biti ribolov z mirujočimi mrežami v razdelkih ICES IIIa, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj in VIIk ter podobmočjih ICES VIII, IX, X in XII vzhodno od 27° Z v vodah z zaznamovano globino več kot 600 metrov še naprej prepovedan, da se zagotovi zaščita občutljivih globokomorskih vrst.
(15)Pri nekaterih redkih vrstah rib, kot so vrste morskih psov in raž, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Za zaščito takšnih vrst bi bilo treba določiti splošno prepoved ribolova navedenih vrst.
(16)Da se v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES zagotovi zanesljiva zaščita občutljivih morskih vrst, kot so morski sesalci, morske ptice in morski plazilci, bi morale države članice sprejeti ukrepe za ublažitev, da se zmanjšajo in po možnosti odpravljajo morebitni ulovi teh vrst z ribolovnimi orodji.
(17)Da se zagotovi neprekinjena zaščita občutljivih morskih habitatov ob obali Irske, Združenega kraljestva in okoli Azorov, Madeire in Kanarskih otokov, bi bilo treba ohraniti obstoječe omejitve glede uporabe pridnenega ribolovnega orodja.
(18)Če se na podlagi znanstvenega mnenja in tehničnih informacij odkrijejo druga takšna območja, bi bilo za zaščito teh habitatov treba sprejeti podobne omejitve.
(19)V skladu s skupno ribiško politiko bi bilo treba določiti najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, da se zagotovi zaščita nedoraslih morskih organizmov, in določiti območja obnove staležev rib.
(20)Treba bi bilo določiti način merjenja velikosti morskih vrst.
(21)Za pomoč ribolovnemu sektorju pri izvajanju obveznosti iztovarjanja bi morale države članice sprejeti ukrepe, s katerimi bi olajšale shranjevanje in iskanje trgov za morske vrste, ki ne dosegajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. Ti ukrepi bi morali vključevati podporo za naložbe v izgradnjo in urejanje mest iztovarjanja in zavetij ali podporo za naložbe za povečanje vrednosti ribiških proizvodov.
(22)Prakse višanja vrednosti ulova in izpusta bi bilo treba prepovedati, razen v primerih, kjer se izjeme vključijo na podlagi obveznosti iztovarjanja.
(23)Kadar je v znanstvenih mnenjih navedeno, da obstajajo znatni neželeni ulovi vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova in zanje torej ne velja obveznost iztovarjanja, bi morale države članice s pilotnimi projekti preučiti, kako se lahko tak ulov zmanjša, da bi lahko nato uvedle ustrezne tehnične ukrepe za dosego tega cilja.
(24)Če tehnični ukrepi na regionalni ravni ne obstajajo, bi bilo treba uporabiti opredeljene osnovne standarde. Ti osnovni standardi bi morali izhajati iz obstoječih tehničnih ukrepov in upoštevati mnenje STECF in zainteresiranih strani. Vključevati bi morali osnovne velikosti mrežnega očesa za vlečno orodje in mirujoče mreže, najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, zaprta ali omejena območja, ukrepe ohranjanja narave za ublažitev prilova morskih sesalcev in morskih ptic na nekaterih območjih in vse druge regionalno specifične ukrepe, ki trenutno obstajajo in so še vedno potrebni, da se do sprejetja ukrepov v okviru regionalizacije zagotovi izpolnjevanje ohranitvenih ciljev.
(25)Države članice lahko v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi razvijejo skupna priporočila za ustrezne tehnične ukrepe, ki odstopajo od osnovnih standardov v skladu s postopkom regionalizacije, določenim v skupni ribiški politiki.
(26)Takšni regionalni tehnični ukrepi bi morali biti glede vzorcev izkoriščanja in zaščite občutljivih vrst in habitatov najmanj enakovredni osnovnim standardom.
(27)Glavni instrument za vzpostavitev regionalnih tehničnih ukrepov bi morali biti večletni načrti, kakor so opredeljeni v skupni ribiški politiki. Ti večletni načrti bi lahko spremenili osnovne standarde, določili nove ukrepe za dopolnitev ali zamenjavo osnovnih standardov ali odstopanje od teh ukrepov, če se lahko dokaže, da ne prispevajo k ohranjanju ali da so bili sprejeti alternativni ukrepi, ki zagotavljajo nadaljnje izpolnjevanje ciljev. V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko večletni načrti vsebujejo tudi druge ukrepe ohranjanja narave za zmanjšanje negativnega vpliva ribolova na ekosistem, kot so ukrepi, potrebni za izpolnjevanje zahtev iz člena 13(4) Direktive 2008/56/ES, člena 4 Direktive 2009/147/ES ali člena 6 Direktive 92/43/EGS.
(28)Pri pripravi skupnih priporočil, na podlagi katerih se v večletnih načrtih določi orodje za selektivno lovljenje organizmov določenih velikosti in vrst, pri katerem je velikost mrežnega očesa različna od osnovnega standarda, bi morale regionalne skupine držav članic zagotoviti, da ta orodja zagotavljajo najmanj podobno ali boljšo selektivnost od osnovnih orodij.
(29)Pri pripravi skupnih priporočil za spremembo ali določitev novih zaprtih ali omejenih območij v večletnih načrtih, da se zaščitijo koncentracije nedoraslih ali drstečih se organizmov, bi morale regionalne skupine držav članic v skupnih priporočilih opredeliti specifikacije, obseg, trajanje, omejitve glede orodja ter ureditev nadzora in spremljanja.
(30)Pri pripravi skupnih priporočil za spremembo ali določitev najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja v večletnih načrtih bi morale regionalne skupine držav članic zagotoviti, da cilji skupne ribiške politike ne bi bili ogroženi, in sicer bi morale zagotoviti zaščito nedoraslih morskih organizmov ter hkrati preprečiti izkrivljanje konkurence na trgu in zagotoviti, da rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ne bi bilo mogoče tržiti.
(31)V skupnih priporočilih bi bilo treba dovoliti možnost, da se kot dodatni ukrep za zaščito koncentracij nedoraslih ali drstečih se organizmov uporabi zapora v realnem času v povezavi z določbami o spremembi ribolovnega območja. Pogoji za uvedbo in odpravo takšnih območij ter ureditev nadzora in spremljanja bi morali biti določeni v ustreznih skupnih priporočilih.
(32)Na podlagi znanstvene ocene učinkov inovativnih orodij, ki jih oceni STECF, bi se lahko v skupna priporočila regionalnih skupin držav članic vključila možnost uporabe takih orodij ali razširitev na uporabo novih orodij, kot je vlečna mreža z električnim tokom. Uporaba inovativnih ribolovnih orodij ne bi smela biti dovoljena, če znanstvena ocena pokaže, da bo njihova uporaba negativno vplivala na občutljive habitate in neciljne vrste.
(33)Da bi čim bolj zmanjšali prilov občutljivih vrst in vplive ribolovnega orodja na občutljive habitate, bi morale regionalne skupine držav članic razviti dodatne ukrepe za ublažitev za zmanjšanje vplivov ribolova na občutljive vrste in habitate. Kadar je iz znanstvenih dokazov razvidno, da je stanje ohranjenosti takšnih vrst in habitatov resno ogroženo, bi morale države članice uvesti dodatne omejitve glede konstrukcije in načina uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ali celo uvesti popolno prepoved njihove uporabe v tej regiji. Zlasti bi se take določbe lahko uporabile v zvezi z uporabo visečih mrež, s katerimi je na nekaterih območjih že prišlo do precejšnega ulova kitov, delfinov in morskih ptic.
(34)Kadar ni večletnih načrtov, Uredba (EU) št. 1380/2013 dovoljuje, da se za izvajanje obveznosti iztovarjanja oblikujejo začasni načrti o zavržkih. Kot del takih načrtov bi morala biti dovoljena uvedba tehničnih ukrepov, ki so strogo povezani z izvajanjem obveznosti iztovarjanja in katerih namen je povečati selektivnost in čim bolj zmanjšati neželeni ulov.
(35)Za ohranitev obstoječih podrobnih priporočil v dogovoru s Komisijo za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti Komisiji v zvezi s seznami občutljivih morskih ekosistemov in posebnimi tehničnimi ukrepi v zvezi z opredeljenimi ukrepi za zaščito modrega lenga in rdečega okuna. Komisijo bi bilo treba pooblastiti tudi za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z vključitvijo prihodnjih sprememb tistih ukrepov, ki jih sprejme NEAFC in so predmet nekaterih izrecno opredeljenih nebistvenih elementov te uredbe in ki postanejo zavezujoči za Unijo v skladu s pogoji Konvencije NEAFC, v pravo Unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki.
(36)Da ne bi ovirala znanstvenega raziskovanja ter umetnega obnavljanja in prenašanja staležev, se določbe te uredbe ne bi smele uporabljati za operacije, ki bodo morda potrebne za izvajanje takšnih dejavnosti.
(37)Če razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da je za zaščito morskih vrst potrebno takojšnje ukrepanje, bi morala imeti Komisija v ustrezno utemeljenih primerih možnost, da poleg te uredbe ali z odstopanjem od nje sprejme delegirane akte o vzpostavitvi tehničnih ukrepov za omilitev teh nevarnosti, ki se začnejo uporabljati takoj, ali tehničnih ukrepov, ki so drugače določeni v skladu s pravom Unije. Ti ukrepi bi morali biti zasnovani tako, da bi bili zlasti usmerjeni na nepričakovane spremembe v vzorcih staležev zaradi visoke ali nizke stopnje obnove staležev z nedoraslimi organizmi, na zagotavljanje zaščite drstečih se rib ali lupinarjev, kadar so staleži na zelo nizki ravni, ali na druge spremembe stanja ohranjenosti staležev rib, ki bi lahko ogrozile stanje staleža. Vključevali bi lahko omejitve uporabe vlečnih ali mirujočih orodij ali ribolovnih dejavnosti na nekaterih območjih ali v nekaterih obdobjih.
(38)Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se posodobi seznam rib in lupinarjev, za katere je prepovedan usmerjeni ribolov; posodobi seznam občutljivih območij, na katerih bi bilo treba omejiti ribolov; sprejmejo tehnični ukrepi v okviru večletnih načrtov in tehnični ukrepi v okviru začasnih načrtov o zavržkih. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.
(39)Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje določb te uredbe glede določitve specifikacije za naprave za zmanjšanje obrabe in trganja ter okrepitev ali omejitev pobega ulova v sprednjem delu vlečnega orodja; opredelijo specifikacije za selektivne naprave, pritrjene na opredeljeno osnovno orodje; opredelijo specifikacije za vlečne mreže z električnim tokom; opredelijo omejitve glede konstrukcije ter ukrepi za nadzor in spremljanje, ki jih sprejme država članice zastave; opredelijo pravila za: ukrepe za nadzor in spremljanje, ki jih sprejme država članica zastave, kadar se uporablja mirujoče orodje na globini med 200 in 600 metri, opredelijo podrobna pravila za ukrepe nadzora in spremljanja, ki jih je treba sprejeti za nekatera zaprta ali omejena območja; in opredelijo podrobna pravila o lastnostih signalizacije in uporabe naprav, ki se uporabljajo za odvračanje kitov in delfinov od mirujočih mrež, in metode za zmanjšanje prilova morskih ptic in morskih plazilcev, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
(40)Do konca leta 2020 in nato vsako tretje leto bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o izvajanju te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice in zadevni svetovalni sveti, in glede na oceno, ki jo izvede STECF. To poročilo bi moralo oceniti, v kolikšni meri so tehnični ukrepi tako na regionalni ravni kot na ravni Unije prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Če to poročilo vsebuje dokaze, da na regionalni ravni cilji niso bili doseženi, bi morale države članice v tej regiji predložiti načrt s korektivnimi ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti za dosego teh ciljev. Komisija bi morala na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu tudi predlagati potrebne spremembe te uredbe.
(41)Zaradi številnih pomembnih sprememb, ki jih je treba uvesti, bi bilo treba uredbe Sveta (ES) št. 894/97, 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 razveljaviti.
(42)Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1224/2009 in uredbi (EU) št. 1343/2011 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(43)Za dopolnitev ali spremembo obstoječih podrobnih pravil za prenos priporočil v dogovoru z Generalno komisijo za ribištvo v Sredozemlju bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s tehničnimi ukrepi iz Uredbe (EU) št. 1343/2011. Komisijo bi bilo treba pooblastiti tudi za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z vključitvijo prihodnjih sprememb tistih ukrepov, ki jih sprejme GFCM in so predmet nekaterih izrecno opredeljenih nebistvenih elementov te uredbe in ki postanejo zavezujoči za Unijo v skladu pogoji Sporazuma GFCM, v pravo Unije. Uredbo (EU) št. 1343/2011 bi bilo treba ustrezno spremeniti. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa tehnične ukrepe v zvezi z:
(a)ulovom in iztovarjanjem ribolovnih virov ter
(b)načinom uporabe ribolovnih orodij in interakcijo ribolovnih dejavnosti z morskimi ekosistemi.
Člen 2
Področje uporabe
1.Ta uredba se uporablja za vse dejavnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila Unije in državljani držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave, v ribolovnih območjih iz člena 5 in ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so v njih registrirana, v vodah Unije.
2.Člena 7 in14 ter del A prilog od V do X se uporabljajo tudi za rekreacijski ribolov.
3. Ob upoštevanju pogojev, določenih v členih 29 in 30, se tehnični ukrepi iz te uredbe ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se izvajajo zgolj za namene:
(a)znanstvenih preiskav in
(b)umetnega obnavljanja ali prenašanja morskih vrst.
Člen 3
Splošni in posebni cilji
1.
Tehnični ukrepi kot orodje za podporo izvajanju skupne ribiške politike prispevajo k ciljem skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti iz odstavkov 2, 3 ter 5(a) in (j) navedenega člena.
2.
Poleg tega tehnični ukrepi zlasti:
(a)optimizirajo vzorce izkoriščanja, da se zagotovi zaščita koncentracij nedoraslih ali drstečih se morskih vrst;
(b)zagotovijo, da se prilov morskih vrst, navedenih v direktivah 92/43/EGS in 2009/147/ES, in drugih občutljivih vrst, ki je posledica ribolova, zmanjša, in kjer je možno, odpravi, tako da ne ogroža stanja ohranjenosti teh vrst;
(c)zagotovijo, da se okoljski vpliv ribolova na morske habitate čim bolj zmanjša in po možnosti odpravi, tako da ne ogroža stanja ohranjenosti teh habitatov;
(d)prispevajo k vzpostavitvi ukrepov za upravljanje ribištva, da se izpolnijo obveznosti iz direktiv 92/43/EGS, 2009/147/ES, 2008/56/ES in 2000/60/ES.
Člen 4
Cilji
1.
Tehnični ukrepi si prizadevajo doseči naslednje cilje:
(a)zagotoviti, da obseg ulova morskih vrst pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja v skladu s členom 2(2) in členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne presega 5 %,
(b)zagotoviti, da prilov morskih sesalcev, morskih plazilcev in morskih ptic ter drugih nekomercialno izkoriščanih vrst ne presega ravni, ki jih določa zakonodaja Unije in mednarodni sporazumi,
(c)zagotoviti, da okoljski vplivi ribolovnih dejavnosti na habitate morskega dna ne presegajo ravni, potrebnih za dosego dobrega okoljskega stanja za vsak tip habitata in ocenjenih v okviru Direktive 2008/56/ES v vsaki morski regiji ali podregiji tako v zvezi s kakovostjo habitata kot s prostorskim obsegom zahtevanih ravni, ki jih je treba doseči.
2.
Obseg izpolnjevanja teh ciljev se pregleda v okviru postopka poročanja iz člena 34.
Člen 5
Opredelitev ribolovnih območij
V tej uredbi se uporabljajo naslednje geografske opredelitve ribolovnih območij:
(a)„Severno morje“ pomeni razdelke ICES IIa, IIIa in IV;
(b)„Baltsko morje“ pomeni razdelke ICES IIIb, IIIc in IIId;
(c)„severozahodne vode“ pomenijo podobmočja ICES V (razen Va in voda območja Vb zunaj Unije ), VI in VII;
(d)„jugozahodne vode“ pomenijo podobmočja ICES VIII, IX in X (vode Unije) ter območja CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0 (vode Unije);
(e)„Sredozemsko morje“ pomeni morske vode Sredozemlja vzhodno od črte 5° 36′ zahodne zemljepisne dolžine;
(f)„Črno morje“ pomeni vode geografskega podobmočja 29 Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) , kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 (Resolucija GFCM/33/2009/2);
(g)„najbolj oddaljene regije“ pomenijo vode okoli najbolj oddaljenih regij iz prvega odstavka člena 349 Pogodbe, razdeljene na tri morske bazene: zahodni Atlantik, vzhodni Atlantik, Indijski ocean;
(h)„upravno območje NEAFC“ pomeni vode območja Konvencije NEAFC, ki segajo preko voda ribolovne jurisdikcije pogodbenic, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta;
(i)„območje Sporazuma GFCM“ pomeni Sredozemsko in Črno morje ter sosednje vode, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
Člen 6
Opredelitve pojmov
1.
V tej uredbi se poleg opredelitev iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013 uporabljajo naslednje opredelitve:
(1)„vzorec izkoriščanja“ pomeni, kako je ribolovni pritisk porazdeljen glede na starostni profil staleža;
(2)„selektivnost“ pomeni količinsko izraženo verjetnost ulova rib določene velikosti z določeno velikostjo mrežnega očesa (ali trnka);
(3)„selektivni ribolov“ pomeni zmožnost ribolovne metode, da je med ribolovno operacijo ciljno usmerjena na ulov rib ali lupinarjev določene velikosti in vrste ter da neciljnim organizmom omogoči, da se ulovu izognejo ali se izpustijo nepoškodovani;
(4)„usmerjeni ribolov“ pomeni ribolov določene vrste ali kombinacije vrst, pri katerem skupni ulov navedenih vrst predstavlja več kot 50 % gospodarske vrednosti ulova;
(5)„dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje morskih voda, kakor je opredeljeno v členu 3(5) Direktive 2008/56/ES;
(6)„občutljivi habitat“ pomeni habitat, katerega stanje ohranjenosti, vključno z obsegom in stanjem (strukturo in delovanjem) njegovih biotskih in nebiotskih sestavnih delov, je močno pod vplivom pritiskov, ki so posledica človeških dejavnosti, vključno z ribolovnimi dejavnostmi. Občutljivi habitati vključujejo zlasti tipe habitatov iz Priloge I in habitate vrst iz Priloge II k Direktivi 92/43 EGS, habitate vrst iz Priloge I k Direktivi 2009/147/ES, habitate, katerih zaščita je potrebna za doseganje dobrega okoljskega stanja na podlagi Direktive 2008/56/ES, in ranljive morske ekosisteme, kakor so opredeljeni v členu 2(b) Uredbe Sveta (ES) št. 734/2008;
(7)„občutljive vrste“ pomenijo vrste, katerih stanje ohranjenosti, vključno s habitatom, porazdelitvijo, velikostjo in stanjem populacije, je močno pod vplivom pritiskov, ki so posledica človeških dejavnosti, vključno z ribolovnimi dejavnostmi. Občutljive vrste vključujejo zlasti vrste iz prilog II in IV k Direktivi 92/43/EGS, vrste, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES, in vrste, katerih zaščita je potrebna za doseganje dobrega okoljskega stanja na podlagi Direktive 2008/56/ES;
(8)„male pelagične vrste“ so skuša, sled, šur, sardon, sardela, sinji mol, srebrenka, papalina, merjaščevka;
(9)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske žive vodne vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;
(10)„svetovalni sveti“ pomenijo skupine zainteresiranih strani, ustanovljene v okviru SRP, da se spodbuja uravnotežena zastopanost vseh zainteresiranih strani in prispeva k doseganju ciljev SRP;
(11)„vlečna mreža“ pomeni ribolovno orodje, ki se aktivno vleče z enim ali več ribiškimi plovili in je sestavljeno iz mreže s telesom stožčaste ali piramidne oblike (vlečno telo), zadaj zaključenim z vrečo; „vlečno orodje“ pomeni vlečne mreže, danske potegalke in podobna orodja, ki se aktivno potopijo v vodo, s telesom stožčaste ali piramidne oblike, ki so zadaj zaključena z vrečo, ali z dvema dolgima kriloma, telesom in vrečo;
(12)„pridnena vlečna mreža“ pomeni vlečno mrežo, zasnovano in opremljeno za uporabo na morskem dnu ali blizu njega;
(13)„pridnena vlečna mreža za vleko v paru“ pomeni pridneno vlečno mrežo, ki jo vlečeta dve plovili hkrati, vsako po eno stran vlečne mreže; vodoravna odprtina vlečne mreže se vzdržuje z razdaljo med ploviloma, ki vlečeta ribolovno orodje;
(14)„pelagična vlečna mreža“ pomeni vlečno mrežo, zasnovano in opremljeno za uporabo v srednji globini;
(15)„vlečna mreža z gredjo“ pomeni orodje z vlečno mrežo, ki je odprta vodoravno z jekleno ali leseno cevjo (gredjo), in mrežnim materialom s spodnjimi verigami, plašilnimi verigami ali prepletenimi plašilnimi verigami, ki se aktivno vlečejo po dnu;
(16)„vlečna mreža z električnim tokom“ pomeni ribolovno tehniko, ki za ribolov uporablja električno polje. Vlečna mreža z električnim tokom ima več elektrod, pritrjenih na orodje v smeri vleke, ki oddajajo kratke električne impulze;
(17)„danska potegalka“ pomeni obkroževalno in vlečno orodje, ki se upravlja s plovila z dvema dolgima vrvema (potegalni vrvi), ki usmerjata ribe proti odprtini potegalke. Orodje iz mrežnega materiala, ki je po obliki in velikosti podobno pridneni vlečni mreži, vsebuje dve dolgi krili, telo in vrečo;
(18)„zaporna plavarica“ pomeni obkroževalno orodje iz mrežastega materiala, katerega dno se potegne skupaj z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se stisne in zapre;
(19)„strgače“ pomenijo orodje, ki se bodisi aktivno vleče z glavnim motorjem plovila (strgača, upravljana s plovila) bodisi vleče s pomočjo motornega vitla z zasidranega plovila (mehanizirana strgača) za nabiranje školjk, polžev ali spužev; sestavljene so iz mrežne vreče ali kovinske košare, nameščene na trden okvir ali palico različnih velikosti in oblik, katerih spodnji del ima lahko lopatico za strganje, ki je lahko zaobljena, ostra ali zobata ter je lahko opremljena z drsali in potopljivimi ploščami. Nekatere strgače so opremljene s hidravlično opremo (hidravlične strgače). Strgače, ki se potegujejo ročno ali z ročnim vitlom v plitvih vodah s plovilom ali brez in se z njimi nabirajo školjke, polži ali spužve (ročne strgače), se za namen te uredbe ne štejejo za vlečno orodje;
(20)„mirujoče mreže“ pomenijo vse vrste zabodnih, zapletnih ali trislojnih mrež, ki so bodisi pritrjene na morsko dno (zabodne mreže ali stoječe mreže) bodisi se lahko gibljejo s plimo (viseče mreže), v katere ribe priplavajo in se zapletejo ali omrežijo v mrežni material;
(21)„viseča mreža“ pomeni mrežo, sestavljeno iz ene ali več mrežnih sten, skupaj vzporedno obešenih na glavno vrv, ki jo na vodni gladini ali na določeni globini pod njo držijo plovci in ki jo prosto žene tok ali jo vleče plovilo, na katero je pripeta. Lahko je opremljena z napravami za stabilno nastavitev mreže ali za omejevanje njenega premikanja, kot je plavajoče sidro ali sidro na dnu, pritrjeno na en konec mreže;
(22)„stoječa zabodna mreža“ pomeni mrežo iz enega samega kosa mreže, ki v vodi stoji navpično s pomočjo plovcev in obtežilnikov. Žive vodne vire lovi z omreženjem in je pritrjena ali se lahko kakor koli pritrdi na morsko dno;
(23)„stoječa zapletna mreža“ pomeni enoplastno mrežno steno, opremljeno tako, da je mrežni material obešen na vrvi, zaradi česar je ohlapnejši kot pri zabodni mreži. Zapletne mreže imajo ponavadi manj plovcev na glavni vrvi in pri ribolovu ne stojijo tako visoko kot povprečne stoječe zabodne mreže ter so pritrjene ali se lahko kakor koli pritrdijo na morsko dno;
(24)„stoječa trislojna mreža“ pomeni mrežo iz dveh ali več slojev mrežnega materiala z dvema zunanjima slojema z velikimi mrežnimi očesi, med katerima je tanek sloj z majhnimi mrežnimi očesi, ki je pritrjena ali se lahko kakor koli pritrdi na morsko dno;
(25)„kombinirana trislojna in zabodna mreža“ pomeni vsako stoječo zabodno mrežo, kombinirano s trislojno mrežo, ki predstavlja spodnji del;
(26)„parangal“ pomeni ribolovno orodje, sestavljeno iz glavne vrvi, ki je lahko precej dolga, na katero so v rednih presledkih pritrjene predvrvice s trnki z vabami ali brez. Glavna vrv je s sidrom pritrjena bodisi vodoravno na dno ali blizu dna bodisi navpično ali pa lahko plava na površini;
(27)„vrše in košare“ pomenijo pasti v obliki kletk ali košar iz različnih materialov, ki so namenjene lovu rakov ali rib; imajo eno ali več odprtin ali vhodov in se nastavijo na morsko dno posamično ali v vrstah ter so z vrvmi povezane z bojami na gladini, ki kažejo na njihov položaj;
(28)„ročna ribiška vrvica“ pomeni ribolovno tehniko, pri kateri se posamična ribiška vrvica drži v rokah. Na vrvico je pritrjena ena ali več vab ali trnkov z vabami;
(29)„andrejev križ“ pomeni grabilec, ki s škarjam podobnimi gibi z morskega dna nabira na primer školjke ali rdeče korale;
(30)„vreča“ pomeni zadnji del vlečne mreže, ki je valjaste (tj. obseg je vsepovsod enak) ali zožene oblike. Sestavljena iz ene ali več ploskev (kosov mrežnega materiala) z enako velikimi očesi, ki so pritrjene ena na drugo vzdolž svojih stranic v osi vlečne mreže s šivom, na katerega se lahko pritrdi stranska vrv. Za regulativne namene je to zadnjih 50 mrežnih očes mreže;
(31)„velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa katere koli vreče vlečnega orodja, kot je izmerjena v skladu s postopkom iz Uredbe Komisije (ES) št. 517/2008;
(32)„kvadratasto mrežno oko“ pomeni obliko mrežnega očesa, ki izvira iz postavitve mrežnega materiala s 45-stopinjskim odklonom od smeri N, tako da tečejo prečke vzporedno in pod kotom 90° glede na os vlečne mreže;
(33)„rombasto mrežno oko“ pomeni običajno romboidno obliko mrežnih očes v mrežni plasti;
(34)„T90“ pomeni vlečne mreže, danske potegalke ali podobna vlečna orodja, ki imajo vrečo in podaljšek iz mrežnega materiala s pletenimi rombastimi mrežnimi očesi, obrnjen za 90°, tako da glavna smer mrežnega materiala poteka vzporedno s smerjo vleke;
(35)„izhodno okno Bacoma“ pomeni izhodno ploščo iz brezvozelnega mrežnega materiala s kvadratastimi mrežnimi očesi, pritrjeno na zgornjo ploskev vreče s spodnjim robom največ štiri očesa od vrvi za zavezovanje vreče;
(36)„sejalna mreža“ pomeni napravo, pritrjeno na celoten obseg vlečne mreže za kozice pri gredi, ki se zoži v konico, kjer je pritrjena na spodnjo plast vlečne mreže za kozice. Kjer se sejalna mreža in vreča združita, se zareže izstopna odprtina, ki omogoča pobeg vrstam ali osebkom, ki so preveliki, da bi šli skozi sito, kozice pa lahko skozi sito prehajajo v vrečo;
(37)„globina“ zaporne plavarice pomeni vsoto višine mrežnih očes (vključno z vozli), kadar so mokri in raztegnjeni pravokotno na plavajočo vrv;
(38)„čas ribolova“ pomeni obdobje od prvega potopa mrež v vodo do popolnega dviga mrež na krov ribiškega plovila;
(39)„senzorji za spremljanje orodja“ pomenijo daljinske elektronske senzorje, ki se lahko namestijo na vlečne mreže ali zaporne plavarice za spremljanje ključnih parametrov uspešnosti, kot sta razdalja med širilkami ali velikost ulova;
(40)„zvočne odvračalne naprave“ pomenijo daljinske naprave, ki vrste, kot so morski sesalci, z oddajanjem zvočnih signalov opozarjajo na prisotnost ribolovnega orodja;
(41)„vrvi za odganjanje ptic“ (imenovane tudi plašilne vrvi) pomenijo vrvi (s trakovi), ki se ob uporabi trnkov z vabami vlečejo z visoke točke blizu krme ribiškega plovila, da se morske ptice odganjajo stran od trnkov;
(42)„višanje vrednosti ulova“ pomeni prakso, da se ribe z nizko ceno, za katere veljajo omejitve ulova, zavržejo, čeprav bi bile lahko zakonito iztovorjene; namen take prakse je povečanje skupne gospodarske in denarne vrednosti rib, pripeljanih v pristanišče;
(43)„izpust“ pomeni prakso namernega spuščanja rib iz ribolovnega orodja, preden se to v celoti dvigne na krov ribiškega plovila, kar povzroči izgube mrtvih ali umirajočih rib;
(44)„neposredno obnavljanje staleža“ pomeni dejavnost spuščanja živih divjih živali izbranih vrst v vode, kjer so naravno razširjene, in sicer z namenom, da bi naravno produkcijo vodnega okolja uporabili za povečanje števila osebkov, ki so na voljo za ribolov, in/ali da bi okrepili naravno obnovo staležev;
(45)„prenašanje“ pomeni postopek, s katerim človek namerno prenaša in spušča določeno vrsto v območja z ustaljenimi populacijami.
POGLAVJE II
SKUPNI TEHNIČNI UKREPI
ODDELEK 1
Prepovedano ribolovno orodje in prepovedana uporaba
Člen 7
Prepovedano ribolovno orodje in metode
Pri ribolovu ali nabiranju morskih vrst je prepovedano uporabljati naslednje metode:
(a)toksične ali korozivne snovi ali snovi za omamljanje;
(b)električni tok, razen uporabe vlečne mreže z električnim tokom, kakor je določeno v členu 24 in delu E Priloge V;
(c)eksplozive;
(d)pnevmatska kladiva ali druge perkusijske naprave;
(e)vlečno opremo za nabiranje rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;
(f)andrejeve križe in podobne grabilce za nabiranje zlasti rdečih koral ali drugih vrst koral ali koralam podobnih organizmov;
(g)vse vrste projektilov;
(h)podvodne puške, če se uporabljajo v povezavi z napravami, ki omogočajo dihanje pod vodo (akvalungami) ali ponoči med sončnim zahodom in sončnim vzhodom.
Člen 8
Prepovedana uporaba
Prepovedano je prodajati, razstavljati ali ponujati za prodajo vse morske vrste, ulovljene z uporabo katere koli od metod iz člena 7.
ODDELEK 2
Splošne omejitve glede orodji in pogojev njihove uporabe
Člen 9
Splošne omejitve uporabe vlečnega orodja
1.
Noben del vlečnega orodja nima velikosti mrežnega očesa, ki je manjša od velikosti mrežnega očesa vreče. Ta določba se ne uporablja za naprave iz mrežnega materiala, ki se uporabljajo za pritrditev senzorjev za spremljanje orodja.
2.
Če ribiško plovilo ali več kot eno ribiško plovilo istočasno vleče več kakor eno mrežo, morajo imeti vse mreže isto velikost mrežnega očesa.
3.
Prepovedano je zasnovati vreče ali pritrditi naprave, ki zamašijo ali kako drugače dejansko zmanjšajo velikost mrežnega očesa vreče ali katerega koli dela vlečnega orodja. Ta določba ne izključuje uporabe posebnih naprav, ki se uporabljajo za zmanjšanje obrabe in trganja ter okrepitev ali omejitev pobega ulova v sprednjem delu vlečnega orodja.
4.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila za specifikacijo vreč in naprav iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih in tehničnih mnenjih in lahko opredelijo:
–omejitve debeline niti;
–omejitve obsega vreče;
–omejitve uporabe mrežnih materialov;
–strukturo in pritrditev vreče;
–dovoljene naprave za zmanjšanje obrabe in trganja ter
–dovoljene naprave za omejitev pobega ulova.
5.
Izvedbeni akti iz odstavka 4 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).
Člen 10
Splošne omejitve uporabe mirujočih mrež
1.
Prepovedano je imeti na krovu ali uporabljati eno ali več visečih mrež, katerih posamična ali skupna dolžina presega 2,5 kilometra.
2.
Prepovedana je uporaba visečih mrež za ribolov vrst, naštetih v Prilogi III.
3.
Ne glede na odstavek 1 je v Baltskem morju prepovedano imeti na krovu ali uporabljati viseče mreže.
4.
Prepovedana je uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež za ribolov naslednjih vrst:
–belega tuna (Thunnus alalunga),
–navadnega tuna (Thunnus thynnus),
–kostanjevke (Brama brama),
–mečarice (Xiphias gladius),
–morskih psov naslednjih vrst ali družin: Hexanchus griseus; Cetorhinus maximus; vseh vrst iz družin Alopiidae; Carcharhinidae; Sphymidae; Isuridae; Lamnidae.
5.
Prepovedano je uporabljati vse stoječe zabodne mreže, zapletne mreže ali trislojne mreže na katerem koli mestu z zaznamovano globino nad 600 metrov.
ODDELEK 3
Zaščita občutljivih vrst in habitatov
Člen 11
Prepovedane vrste rib in lupinarjev
1.
Prepovedano je namerno loviti, obdržati na krovu, pretovarjati in iztovarjati ribe ali lupinarje iz Priloge IV k Direktivi 92/43/EGS, razen v primerih, ko je bilo odobreno odstopanje v skladu s členom 16 navedene direktive.
2.
Poleg vrst iz odstavka 1 je za plovila Unije prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo vrste, naštete v Prilogi I.
3.
Če so ujete kot prilov, se vrste iz odstavkov 1 in 2 ne poškodujejo in osebki se takoj izpustijo nazaj v morje.
4.
Kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje navaja, da je treba seznam iz Priloge I spremeniti in nanj dodati nove vrste, ki potrebujejo zaščito, se Komisija pooblasti, da te spremembe sprejeme z delegiranimi akti v skladu s členom 32.
5.
Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 4 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz člena 4(1)(b).
Člen 12
Prilov morskih ptic, morskih sesalcev in morskih plazilcev
1.
Prepovedan je namerni ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje morskih sesalcev ali morskih plazilcev iz prilog II in IV k Direktivi 92/43/EGS in vrst morskih ptic, ki jih zajema Direktiva
2009/147/ES
.
2.
Če so ujete kot prilov, se vrste iz odstavka 1 ne poškodujejo in osebki se takoj izpustijo.
3.
Ne glede na odstavka 1 in 2 se dovoli obdržati na krovu, pretovarjati in iztovarjati osebke morskih vrst iz odstavka 1, ki so bili ujeti kot prilov, vse dokler je ta dejavnost potrebna za zagotovitev pomoči pri regeneraciji posameznih živali in če so bili zadevni pristojni nacionalni organi o tem vnaprej v celoti obveščeni.
4.
Država članica lahko na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, sprejme ukrepe za ublažitev ali omejitve uporabe nekaterega orodja na podlagi postopka iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Takšni ukrepi čim bolj zmanjšajo in po možnosti odpravijo ulov vrst iz odstavka 1, so skladni s cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in so vsaj enako strogi kot tehnični ukrepi, ki se uporabljajo na podlagi prava Unije.
5.
Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 4 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz člena 4(1)(b).
Člen 13
Zaščita občutljivih habitatov, vključno z ranljivimi morskimi ekosistemi
1.
Znotraj zadevnih območij iz Priloge II je prepovedano uporabljati ribolovno orodje iz navedene priloge.
2.
Kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje priporoča spremembo seznama območij iz Priloge II, vključno z dodajo novih območij, se Komisija pooblasti, da te spremembe sprejeme z delegiranimi akti v skladu s postopkom iz člena 11(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Pri sprejemanju takšnih sprememb Komisija posebno pozornost nameni ublažitvi negativnih posledic premika ribolovnih dejavnosti na druga občutljiva območja.
3.
Če so taki habitati v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice, je navedena država članica pooblaščena, da v skladu s postopkom iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1380/2013 vzpostavi zaprta območja ali druge ohranitvene ukrepe za zaščito takšnih habitatov. Takšni ukrepi so skladni s cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter so vsaj enako strogi kot ukrepi iz prava Unije.
4. Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, so namenjeni uresničevanju cilja iz člena 4(1)(c).
ODDELEK 4
Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja
Člen 14
Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja
1.
Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja morskih vrst, navedene v delu A prilog od V do X k tej uredbi, se uporabljajo za naslednje namene:
(a)zagotavljanje zaščite nedoraslih morskih organizmov v skladu s členom 15(11) in (12) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(b)določitev območij obnove staležev rib v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
2.
Merjenje velikosti morskih vrst se opravi v skladu z določbami iz Priloge IV.
3.
Če je določena več kot ena metoda merjenja velikosti morskih vrst, za osebek ne velja, da je pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, če je velikost, izmerjena s katero koli od navedenih metod, enaka ali večja od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja.
Člen 15
Določbe za morske vrste pod najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja
Države članice imajo vzpostavljene ukrepe za lažje skladiščenje ali iskanje trgov za ulove rib pod najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja, iztovorjene v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ti ukrepi lahko vključujejo podporo za naložbe v izgradnjo in urejanje mest iztovarjanja in zavetij ali podporo za naložbe za povečanje vrednosti ribiških proizvodov.
ODDELEK 5
Ukrepi za zmanjšanje zavržkov
Člen 16
Prepoved višanja vrednosti ulova in izpustov
1.
Prakse višanja vrednosti ulova in izpustov so prepovedane.
2.
Odstavek 1 se ne uporablja za ulove vrst, ki so izvzete iz uporabe obveznosti iztovarjanja v skladu s členom 15(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Člen 17
Vrste, za katere ne veljajo omejitve ulova
1.
Države članice lahko izvajajo pilotne projekte, s katerimi raziščejo metode za preprečevanje, zmanjšanje in odpravo neželenega ulova vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova. Ti pilotni projekti upoštevajo mnenja ustreznih svetovalnih svetov in temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih.
2.
Če rezultati teh pilotnih študij ali drugih znanstvenih mnenj kažejo na znaten neželen ulov vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova, lahko države članice določijo tehnične ukrepe za zmanjšanje takih neželenih ulovov v skladu s postopkom, določenim v členu 19 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ti tehnični ukrepi se uporabljajo le za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo navedene države članice.
POGLAVJE III
REGIONALIZACIJA
Člen 18
Vodilna načela
1.
Tehnični ukrepi, vzpostavljeni na regionalni ravni, so določeni v naslednjih prilogah:
(a)v Prilogi V za Severno morje;
(b)v Prilogi VI za severozahodne vode;
(c)v Prilogi VII za jugozahodne vode;
(d)v Prilogi VIII za Baltsko morje;
(e)v Prilogi IX za Sredozemlje;
(f)v Prilogi X za Črno morje;
(g)v Prilogi XI za najbolj oddaljene regije.
2.
V skladu s postopkom iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko države članice predložijo skupna priporočila, ki opredelijo ustrezne tehnične ukrepe na regionalni ravni in ki odstopajo od ukrepov iz odstavka 1.
3.
Tehnični ukrepi, priporočeni v skladu z odstavkom 2, so glede na vzorce izkoriščanja in raven zaščite, ki je zagotovljena za občutljive vrste in habitate, najmanj enakovredni ukrepom iz odstavka 1.
Člen 19
Regionalni ukrepi v okviru večletnih načrtov
1.
Komisija se pooblasti za vzpostavitev tehničnih ukrepov na regionalni ravni za doseganje ciljev večletnih načrtov iz členov 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ti ukrepi se vzpostavijo z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 32 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
2.
Ukrepi, določeni v skladu z odstavkom 1, lahko:
(a)spreminjajo ali dopolnijo ukrepe, določene v prilogah od V do XI;
(b)odstopajo od ukrepov, določenih v prilogah od V do XI za posamezno območje ali časovno obdobje, če se lahko dokaže, da ti ukrepi ne prispevajo k ohranjanju na tem območju ali v tem obdobju ali da alternativni ukrepi dosegajo iste cilje.
3.
Večletni načrt lahko opredeli vrsto tehničnih ukrepov, ki se lahko sprejmejo na podlagi odstavkov 1 in 2 za zadevno regijo.
4.
Ukrepi, sprejeti na podlagi odstavkov 1 in 2:
(a) so namenjeni doseganju ciljev iz členov 3 in 4 te uredbe;
(b) so v skladu z načeli dobrega upravljanja, določenimi v členu 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013; ter
(c) z dodelitvijo ribolovnih možnosti zagotavljajo spodbude za ribiška plovila, ki uporabljajo selektivno ribolovno orodje ali ribolovne tehnike z manjšim vplivom na okolje.
5.
Kadar države članice predložijo skupna priporočila za vzpostavitev tehničnih ukrepov iz odstavka 1, zagotovijo znanstvene dokaze, ki podpirajo sprejetje teh ukrepov.
6.
Komisija lahko od STECF zahteva, da oceni skupna priporočila iz odstavka 5.
Člen 20
Selektivnost ribolovnega orodja glede na vrsto in velikost
1.Ko države članice v skladu s členom 19 predložijo skupna priporočila za določitev orodij za selektivno lovljenje organizmov določenih velikosti in vrst, zagotovijo dokaze, da to orodje izpolnjuje vsaj eno izmed naslednjih meril:
(a)za določeno vrsto ali kombinacijo vrst zagotavlja vsaj enako selektivnost kot orodja iz dela B prilog od V do X in dela A Priloge XI ali
(b)zagotavlja, da je neželeni ulov določene vrste ali kombinacije vrst pod mejno vrednostjo.
2.Selektivnost iz odstavka 1(a) ter mejne vrednosti in vrste iz odstavka 1(b) se določijo v ustreznem večletnem načrtu.
Člen 21
Zaprta ali omejena območja za zaščito koncentracij nedoraslih ali drstečih se organizmov
Ko države članice predložijo skupna priporočila v skladu s členom 19 za spremembo zaprtih ali omejenih območij iz dela C prilog od V do VIII in X ter dela B Priloge XI ali za uvedbo novih zaprtih ali omejenih območij, v navedena skupna priporočila vključijo naslednje elemente v zvezi s takšnimi zaprtimi ali omejenimi območji:
–cilj zapore;
–obseg in trajanje zapore;
–omejitve posebnih orodij ter
–ureditev nadzora in spremljanja.
Člen 22
Najmanjše referenčne velikosti ohranjanja
Ko države članice predložijo skupna priporočila v skladu s členom 19 za spremembo ali določitev najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja iz dela A prilog od V do X, spoštujejo cilj zaščite nedoraslih morskih organizmov.
Člen 23
Zapore v realnem času in določbe o spremembi ribolovnega območja
Ko države članice predložijo skupna priporočila v skladu s členom 19, da se omogoči vzpostavitev zapor v realnem času in določb o spremembi ribolovnega območja, katerih cilj je zagotoviti zaščito koncentracij drstečih se rib ali lupinarjev, vključijo naslednje elemente:
–obseg in trajanje zapore;
–vrste in mejne vrednosti, zaradi katerih se uvede zapora;
–razdalja, na katero se mora plovilo oddaljiti od zaprtega območja, ko se ta določi;
–uporaba visoko selektivnega orodja, ki omogoča dostop do sicer zaprtih območij; ter
–ureditev nadzora in spremljanja.
Člen 24
Inovativna ribolovna orodja
1.
Ko države članice predložijo skupna priporočila v skladu s členom 19, da se v določenem morskem bazenu omogoči ali razširi uporaba inovativnih ribolovnih orodij, vključno z vlečnimi mrežami z električnim tokom, kot je opisano v delu E Priloge V, predložijo oceno verjetnega vpliva uporabe teh orodij na ciljne vrste ter na občutljive vrste in habitate.
2.
Te ocene ovrednoti STECF.
3.
Uporaba inovativnih ribolovnih orodij ni dovoljena, če navedena ocena pokaže, da bo njihova uporaba negativno vplivala na občutljive habitate in neciljne vrste.
Člen 25
Ukrepi ohranjanja narave
Skupna priporočila, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 19, da se omogoči uporaba ukrepov ohranjanja narave za zaščito občutljivih vrst in habitatov, lahko zlasti:
–vsebujejo sezname občutljivih vrst in habitatov, ki so na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja najbolj ogroženi zaradi ribolovnih dejavnosti v zadevni regiji;
–poleg ukrepov iz dela D prilog od V do X določajo uporabo dodatnih ukrepov za ublažitev za zmanjšanje prilova vrst iz člena 12;
–opredelijo ukrepe za zmanjšanje vpliva ribolovnih orodij na habitate iz člena 13 ali druge občutljive habitate zunaj območij Natura 2000;
–določijo omejitve glede konstrukcije in načina uporabe določenega orodja ali uvedejo popolno prepoved uporabe nekaterih ribolovnih orodij v regiji, kjer takšno orodje ogroža stanje ohranjenosti vrst iz členov 11 in 12 ali habitate iz člena 13 ali druge občutljive habitate zunaj območij Natura 2000.
Člen 26
Regionalni ukrepi v okviru začasnih načrtov o zavržkih
1.
Ko države članice predložijo skupna priporočila za vzpostavitev tehničnih ukrepov v začasnih načrtih o zavržkih iz člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013, lahko ta vsebujejo naslednje elemente:
(a)specifikacije ribolovnih orodij in pravila o njihovi uporabi;
(b)specifikacije sprememb ribolovnih orodij ali uporabe selektivnih naprav za izboljšanje selektivnosti glede na velikost ali vrsto;
(c)omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih ribolovnih orodij ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih;
(d)najmanjše referenčne velikosti ohranjanja.
2.
Ukrepi iz odstavka 1 so namenjeni uresničevanju ciljev iz člena 3, zlasti zaščiti koncentracij nedoraslih ali drstečih se vrst rib ali lupinarjev.
Člen 27
Izvedbeni akti
1.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi:
–specifikacije selektivnih naprav, pritrjenih na orodja iz dela B prilog od V do VIII;
–podrobna pravila glede specifikacij ribolovnega orodja iz dela E Priloge V v zvezi z omejitvami glede konstrukcije orodij in ukrepi nadzora in spremljanja, ki jih sprejme država članice zastave;
–podrobna pravila o ukrepih nadzora in spremljanja, ki jih sprejme država članica zastave v zvezi z uporabo orodij iz točke 6 dela C Priloge V, točke 9 dela C Priloge VI in točke 4 dela C Priloge VII;
–podrobna pravila o ukrepih nadzora in spremljanja, ki se sprejmejo za zaprta ali omejena območja iz točke 2 dela C Priloge V ter točk 6 in 7 dela C Priloge VI;
–podrobna pravila o lastnostih signalizacije in uporabe zvočnih odvračalnih naprav iz dela D prilog od V do X;
–podrobna pravila o zasnovi in uporabi vrvi za odganjanje ptic in obteženih vrvi iz dela D prilog VI, VII in IX.
2.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).
POGLAVJE IV
REGIONALNE ORGANIZACIJE ZA UPRAVLJANJE RIBIŠTVA
Člen 28
Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC)
Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za:
(a) prenos nekaterih tehničnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), v pravo Unije, vključno s seznami ranljivih morskih ekosistemov in posebnimi tehničnimi ukrepi, vezanimi na ribolov modrega lenga in rdečega okuna, določenimi v priporočilih 05:2013, 19:2014, 01:2015 in 02:2015; ter
(b)sprejetje drugih tehničnih ukrepov, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnih aktov, ki prenašajo priporočila NEAFC.
POGLAVJE V
ZNANSTVENE RAZISKAVE, OBNAVLJANJE IN PRENAŠANJE STALEŽEV
Člen 29
Znanstvene raziskave
1.
Tehnični ukrepi iz te uredbe se ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se opravljajo zgolj za znanstvene preiskave ob upoštevanju naslednjih pogojev:
(a)
ribolovne operacije se izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom države članice zastave;
(b)
Komisija in države članice, ki imajo suverenost in jurisdikcijo nad vodami, v katerih se izvajajo ribolovne operacije (v nadaljnjem besedilu: obalna država članica), se vsaj en mesec vnaprej obvestijo o nameravanem izvajanju takšnih ribolovnih operacij, pri čemer se navedejo udeležena plovila in znanstvene preiskave, ki se bodo izvajale;
(c)
plovila, ki opravljajo ribolovne operacije, imajo veljavno dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009;
(d)
če obalna država članica tako zahteva od države članice zastave, kapitan plovila med izvajanjem ribolovnih operacij vzame na krov opazovalca obalne države članice.
2.
Morske vrste, ulovljene za namene iz odstavka 1, se lahko prodajajo, skladiščijo, razstavljajo ali ponujajo za prodajo, pod pogojem, da so vštete v kvote v skladu s členom 33(6) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in da:
(a)izpolnjujejo standarde iz prilog od IV do VII te uredbe; ali
(b)se prodajo za namene, ki niso neposredna prehrana ljudi.
Člen 30
Umetno obnavljanje in prenašanje staležev
1.
Tehnični ukrepi iz te uredbe se ne uporabljajo za ribolovne operacije, ki se izvajajo samo za namene umetnega obnavljanja ali prenašanja morskih organizmov, če se navedene operacije izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom države članice ali držav članic, ki imajo neposredni interes za upravljanje.
2.
Če se umetno obnavljanje ali prenašanje izvaja v vodah druge države članice ali držav članic, se Komisija in vse zadevne države članice vsaj en mesec vnaprej obvestijo o nameravanem izvajanju takšnih ribolovnih operacij.
POGLAVJE VI
ZAŠČITNI UKREPI
Člen 31
Zaščitni ukrepi
1.
Če razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da je za zaščito morskih vrst potrebno takojšnje ukrepanje, se Komisija pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za omilitev teh nevarnosti. Ti akti lahko zlasti zadevajo omejitve uporabe ribolovnih orodij ali ribolovnih dejavnosti na nekaterih območjih ali med nekaterimi obdobji.
2.Delegirani akti iz odstavka 1 so zasnovani tako, da zlasti:
(a)obravnavajo nepričakovane spremembe v vzorcih staležev zaradi visoke ali nizke stopnje obnove staležev z nedoraslimi organizmi;
(b) zagotavljajo zaščito drstečih se rib ali lupinarjev, kadar so staleži na zelo nizki ravni ali kadar drugi okoljski dejavniki ogrožajo stanje staleža.
3. Delegirani akti iz odstavka 1 se uporabljajo največ tri leta brez poseganja v člen 32(6).
POGLAVJE VII
POSTOPKOVNE DOLOČBE
Člen 32
Izvajanje pooblastila
1.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese v skladu s pogoji iz tega člena.
2.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 11, 13, 19, 28 in 31 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od [----]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.
Pooblastilo iz členov 11, 13, 19, 28 in 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, ki je določen v navedenem sklepu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.
Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 11, 13, 19 in 28, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.
Delegirani akti, sprejeti na podlagi člena 31, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 7. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.
7.
Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje sprejetju delegiranega akta na podlagi člena 31 v skladu s postopkom iz odstavka 5. V tem primeru Komisija takoj, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.
Člen 33
Postopek v odboru
1.
Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe Sveta (EU) št. 182/2011.
3.
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe Sveta (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.
POGLAVJE VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 34
Pregled in poročanje
1.
Do konca leta 2020 in nato vsako tretje leto predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice in zadevni svetovalni sveti, in glede na oceno, ki jo izvede STECF. V poročilu je ocena, v kolikšni meri tehnični ukrepi tako na regionalni ravni kot na ravni Unije prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3 in ciljev iz člena 4.
2.
Če to poročilo vsebuje dokaze, da na regionalni ravni cilji niso bili doseženi, države članice v tej regiji v šestih mesecih po predložitvi poročila iz odstavka 1 predložijo načrt s korektivnimi ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti za dosego teh ciljev.
3.
Komisija lahko na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu tudi predlaga potrebne spremembe te uredbe.
Člen 35
Spremembe Uredbe (ES) št. 1967/2006
Uredba (ES) št. 1967/2006 se spremeni:
(a)
Členi 3, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 16 in 25 se črtajo.
(b)
Priloge I, II, III in IV se črtajo.
Člen 36
Sprememba Uredbe (ES) št. 1098/2007
V Uredbi (ES) št. 1098/2007 se črtata člena 8 in 9.
Člen 37
Spremembe Uredbe (ES) št. 1224/2009
V Uredbi (ES) št. 1224/2009 se poglavje IV naslova IV spremeni:
(a)Oddelek 3 se črta.
(b)Doda se naslednji oddelek 4:
„Oddelek 4
„Predelava na krovu in pelagični ribolov“
Člen 54a
Predelava na krovu
1.
Na krovu ribiškega plovila je prepovedano izvajati kakršno koli fizično ali kemično predelavo rib za izdelavo ribje moke, ribjega olja ali podobnih izdelkov ali pretovarjanje ulova rib v takšne namene.
2.
Odstavek 1 se ne uporablja za:
(a)predelavo ali pretovarjanje drobovja ali
(b)proizvajanje surimija na krovu ribiške ladje.
Člen 54b
Omejitve glede ravnanja z ulovom in izpuščanja za plovila za pelagični ribolov
1.
Največja razdalja med prečkami v separatorju vode na krovu plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, kakor je opredeljeno v členu 3(2) Uredbe (EU) št. 1236/2010, je 10 milimetrov.
Prečke se zavarijo. Če se v separatorju vode uporabljajo odprtine namesto prečk, največji premer odprtin ne presega 10 milimetrov. Odprtine v jaških pred separatorjem vode ne presegajo 15 milimetrov v premeru.
2.
Za plovila za pelagični ribolov, ki delujejo v območju Konvencije NEAFC, je prepovedano izpuščati ribe pod njihovo vodno črto iz vmesnih bazenov ali hladilnih bazenov z morsko vodo.
3.
Poveljnik plovila pošlje pristojnim ribiškim organom države članice zastave risbe, ki so jih potrdili pristojni organi države članice zastave in ki se nanašajo na zmogljivosti za ravnanje z ulovom in izpuščanje za plovila za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, ter vse spremembe teh risb. Pristojni organi države članice zastave plovila redno izvajajo preverjanja točnosti predloženih risb. Kopije se ves čas hranijo na krovu plovila.
Člen 54c
Omejitve uporabe samodejne sortirne opreme
1.
Na krovu ribiškega plovila je prepovedano prevažati ali uporabljati opremo, ki lahko po velikosti ali spolu samodejno sortira sleda, skušo ali šura.
2.
Vendar pa sta prevažanje in uporaba takšne opreme dovoljena, če:
(a)plovilo na krovu sočasno ne prevaža ali uporablja bodisi vlečnega orodja z velikostjo mrežnega očesa, ki je manjša od 80 milimetrov, bodisi ene ali več zapornih plavaric ali podobnega ribolovnega orodja; ali
(b)je celoten ulov, ki ga je mogoče zakonito obdržati na krovu:
shranjen v zamrznjenem stanju,
so presortirane ribe zamrznjene takoj po sortiranju in se nobena presortirana riba ne vrne v morje ter
je oprema vgrajena in nameščena na plovilo tako, da zagotavlja takojšnjo zamrznitev in ne omogoča vračanja morskih vrst v morje.
3.Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 lahko vsako plovilo, ki se mu dovoli ribolov v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, prevaža samodejno sortirno opremo v Kattegatu, če je bilo izdano dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7. V dovoljenju za ribolov so določene vrste, območja, časovna obdobja in vsi drugi zahtevani pogoji, ki veljajo za uporabo in prevoz sortirne opreme na krovu.“
Člen 38
Sprememba Uredbe (EU) št. 1343/2011
Člen 26 Uredbe (ES) št. 1343/2011 se spremeni:
(1) Doda se naslednja točka:
„(h)
tehničnih ukrepov iz členov 4, 10, 12, 15, 15a, 16, 16b, 16c, 16d, 16f, 16g, 16h, 16i, 16j in 16k.“
(2) Doda se naslednji odstavek:
„Komisija se tudi pooblasti, da sprejema delegirane akte v skladu s členom 27, da se v pravo Unije prenesejo drugi tehnični ukrepi, ki jih sprejme GFCM in postanejo za Unijo zavezujoči, ter da se dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni elementi zakonodajnih aktov, ki prenašajo priporočila GFCM o tehničnih ukrepih.“
Člen 39
Sprememba Uredbe (EU) št. 1380/2013
V Uredbi (EU) št. 1380/2013 se člen 15(12) nadomesti z naslednjim:
„Pri vrstah, za katere ne velja obveznost iztovarjanja iz odstavka 1, se ulov vrst, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ne obdrži na krovu, pač pa se ga nemudoma vrne v morje, razen če se uporabi kot živa vaba.“
Člen 40
Razveljavitve
Uredbe (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 se razveljavijo.
Sklicevanja na razveljavljene uredbe se štejejo za sklicevanja na to uredbo.
Člen 41
Začetek veljavnosti
Ta Uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
Predsednik
Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.3.2016
COM(2016) 134 final
PRILOGE
k
Predlogu Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta
o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1343/2011 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005
{SWD(2016) 56 final}
{SWD(2016) 57 final}
PRILOGE
PRILOGA I
Prepovedane vrste
(a)žarkasta raža (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES IIa, IIIa in VIId ter na podobmočju ICES IV;
(b)naslednje vrste pilarjev v vseh vodah Unije:
(i) Anoxypristis cuspidata;
(ii) Pristis clavata;
(iii) Pristis pectinata;
(iv) Pristis pristis;
(v) Pristis zijsron;
(c)morski pes orjak (Cetorhinus maximus) in beli morski volk (Carcharodon carcharias) v vseh vodah;
(d)kljunata raža (Dipturus batis) (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES III, IV, VI, VII, VIII, IX in X;
(e)gladki svetilec (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;
(f) grebenasta manta (Manta alfredi) v vseh vodah Unije;
(g)manta (Manta birostris) v vseh vodah Unije;
(h)naslednje vrste raž iz rodu Mobula v vodah Unije:
(i) Mobula mobular;
(ii) Mobula rochebrunei;
(iii) Mobula japanica;
(iv) Mobula thurstoni;
(v) Mobula eregoodootenkee;
(vi) Mbula munkiana;
(vii) Mobula tarapacana;
(viii) Mobula kuhlii;
(ix) Mobula hypostoma;
(i)raža trnjevka (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES IIIa;
(j)norveška kljunata raža (Raja (Dipturus) nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES VIa, VIb, VIIa, VIIb, VIIc, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh in VIIk;
(k)bela raža (Raja alba) v vodah Unije podobmočij ICES VI, VII, VIII, IX in X;
(l)goslaši (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X in XII;
(m)sklat (Squatina squatina) v vseh vodah Unije;
(n)losos (Salmo salar) in morska postrv (Salmo trutta) pri ribolovu s kakršno koli vlečno mrežo v vodah zunaj meje šestih milj, merjene od temeljnih črt držav članic v podobmočjih ICES I, II, IV, V, VI, VII, VIII, IX in X (vode Unije);
(o)samice raroga (Palinuridae spp.) in samice jastoga (Homarus gammarus) v vseh vodah Unije, razen kadar se uporabljajo za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja staležev;
(p)morska datlja (Lithophaga lithophaga) in zavrtača (Pholas dactylus) v vodah Unije v Sredozemlju.
PRILOGA II
Zaprta območja za zaščito občutljivih habitatov
Za namene člena 13 se uporabljajo naslednje omejitve ribolovnih dejavnosti v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
Del A
Severozahodne vode
1.
V naslednjih območjih se prepove uporaba pridnenih ali podobnih vlečnih mrež, stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež in pridnenih parangalov:
Belgica Mound Province:
–51°29,4' S, 11°51,6' Z
–51°32,4' S, 11°41,4' Z
–51°15,6' S, 11°33,0' Z
–51°13,8' S, 11°44,4' Z
–51°29,4' S, 11°51,6' Z
Hovland Mound Province:
–52°16,2' S, 13°12,6' Z
–52°24,0' S, 12°58,2' Z
–52°16,8' S, 12°54,0' Z
–52°16,8' S, 12°29,4' Z
–52°04,2' S, 12°29,4' Z
–52°04,2' S, 12°52,8' Z
–52°09,0' S, 12°56,4' Z
–52°09,0' S, 13°10,8' Z
–52°16,2' S, 13°12,6' Z
Severozahodna Plitvina ježevcev (območje I):
–53°30,6' S, 14°32,4' Z
–53°35,4' S, 14°27,6' Z
–53°40,8' S, 14°15,6' Z
–53°34,2' S, 14°11,4' Z
–53°31,8' S, 14°14,4' Z
–53°24,0' S, 14°28,8' Z
–53°30,6' S, 14°32,4' Z
Severozahodna Plitvina ježevcev (območje II):
–53°43,2' S, 14°10,8' Z
–53°51,6' S, 13°53,4' Z
–53°45,6' S, 13°49,8' Z
–53°36,6' S, 14°07,2' Z
–53°43,2' S, 14°10,8' Z
Jugozahodna Plitvina ježevcev:
–51°54,6' S, 15°07,2' Z
–51°54,6' S, 14°55,2' Z
–51°42,0' S, 14°55,2' Z
–51°42,0' S, 15°10,2' Z
–51°49,2' S, 15°06,0' Z
–51°54,6' S, 15°07,2' Z
2.
Vsa plovila za pelagični ribolov, ki izvajajo ribolov v območjih, kot so opisana v točki 1:
–so na seznamu odobrenih plovil in se jim izda dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009;
–imajo na krovu izključno ribolovna orodja za pelagični ribolov;
–štiri ure vnaprej obvestijo irski center za spremljanje ribištva (Irish Fisheries Monitoring Centre), da nameravajo vpluti v območje za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, kakor je opredeljen členu 4(15) Uredbe (ES) št. 1224/2009, in hkrati obvestijo o količinah rib, obdržanih na krovu;
–imajo operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v celoti v skladu z ustreznimi pravili, kadar se nahajajo v območjih, opisanih v točki 1;
–vsako uro pošiljajo poročila sistema za spremljanje plovil;
–irski center za spremljanje ribištva obvestijo o izplutju iz območja in hkrati obvestijo o količinah rib, obdržanih na krovu; in
–imajo na krovu vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa vreče od 16 do 79 mm.
Darwin Mounds
V naslednjih območjih se prepove uporaba vseh pridnenih ali podobnih vlečnih mrež:
–59°54' S, 6°55' Z
–59°47' S, 6°47' Z
–59°37' S, 7°39' Z
–59°45' S, 7°39' Z
–59°54' S, 7°25' Z
Del B
Jugozahodne vode
1.
El Cachucho
1.1
V naslednjih območjih se prepove uporaba pridnenih vlečnih mrež, stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež in pridnenih parangalov:
–44°12' S, 5°16' Z
–44°12' S, 4°26' Z
–43°53' S, 4°26' Z
–43°53' S, 5°16' Z
–44°12' S, 5°16' Z
1.2.
Plovila, ki so v letih 2006, 2007 in 2008 izvajala usmerjeni ribolov na tabinje belice (Phycis blennoides) s pridnenimi parangali, lahko nadaljujejo ribolov na območju južno od 44°00.00′ S, če imajo dovoljenje za ribolov, izdano v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
1.3.
Vsa plovila, ki so pridobila takšno dovoljenje za ribolov, imajo ne glede na svojo skupno dolžino operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v skladu z ustreznimi pravili, kadar lovijo v območju iz točke 1.1.
2.
Madeira in Kanarski otoki
V naslednjih območjih se prepove uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež v globinah več kot 200 m ali pridnenih vlečnih mrež ali podobnih vlečnih orodij:
–27°00' S, 19°00' Z
–26°00' S, 15°00' Z
–29°00' S, 13°00' Z
–36°00' S, 13°00' Z
–36°00' S, 19°00' Z
3.
Azori
V naslednjih območjih se prepove uporaba stoječih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež v globinah več kot 200 m ali pridnenih vlečnih mrež ali podobnih vlečnih orodij:
–36°00' S, 23°00' Z
–39°00' S, 23°00' Z
–42°00' S, 26°00' Z
–42°00' S, 31°00' Z
–39°00' S, 34°00' Z
–36°00' S, 34°00' Z
PRILOGA III
Seznam vrst, ki jih je prepovedano loviti z visečimi mrežami
–Beli tun: Thunnus alalunga
–Navadni tun: Thunnus thynnus
–Veleoki tun: Thunnus obesus
–Črtasti tun: Katsuwonus pelamis
–Palamida: Sarda sarda
–Rumenoplavuti tun: Thunnus albacares
–Črnoplavuti tun: Thunnus atlanticus
–Pegasti tun: Euthynnus spp.
–Južni navadni tun: Thunnus maccoyii
–Fregatni trupec: Auxis spp.
–Kostanjevke: Brama rayi
–Jadrovnice: Tetrapturus spp.; Makaira spp.
–Pahljačaste mečarice: Istiophorus spp.
–Mečarice: Xiphias gladius
–Paščuke: Scomberesox spp.; Cololabis spp.
–Delfinke: Coryphœna spp.
–Morski psi: Hexanchus griseus; Cetorhinus maximus; Alopiidae; Carcharhinidae; Sphymidae; Isuridae; Lamnidae
–Glavonožci: vse vrste
PRILOGA IV
Merjenje velikosti morskega organizma
1.
Velikost ribe se meri, kakor je prikazano na sliki 1, od vrha glave do konca repne plavuti.
2.
Velikost škampa (Nephrops norvegicus) se meri, kakor je prikazano na sliki 2:
–kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela očesa do središčne točke hrbtnega roba koša, ali
–kot skupno dolžino, od vrha rostruma do zadnjega konca telzona, brez set.
3.
Velikost jastoga (Homarus gammarus) se meri, kakor je prikazano na sliki 3:
–kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela očesa do središčne točke hrbtnega roba koša, ali
–kot skupno dolžino, od vrha rostruma do zadnjega konca telzona, brez set.
4.
Velikost raroga (Palinuridae) se meri, kakor je prikazano na sliki 4, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od vrha rostruma do središčne točke hrbtnega roba koša.
5.
Velikost školjk se meri, kakor je prikazano na sliki 5, čez najdaljši del lupine.
Slika 1 Vrste rib
|
Slika 2 Škamp
|
Slika 3 Jastog
|
|
|
|
|
|
Slika 4 Rarog
Slika 5 Školjke
PRILOGA V
Severno morje
Del A
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja
|
Vrsta
|
Severno morje
|
|
Trska (Gadus morhua)
|
35 cm
|
|
Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)
|
30 cm
|
|
Saj (Pollachius virens)
|
35 cm
|
|
Polak (Pollachius pollachius)
|
30 cm
|
|
Oslič (Merluccius merluccius)
|
27 cm
|
|
Krilati romb (Lepidorhombus spp.)
|
20 cm
|
|
Morski list (Solea spp.)
|
24 cm
|
|
Morska plošča (Pleuronectes platessa)
|
27 cm
|
|
Mol (Merlangius merlangus)
|
27 cm
|
|
Leng (Molva molva)
|
63 cm
|
|
Modri leng (Molva dipterygia)
|
70 cm
|
|
Škamp (Nephrops norvegicus)
|
skupna dolžina 85 mm,
dolžina koša 25 mm,
repi škampa 46 mm
|
|
Skuša (Scomber spp.)
|
20 cm
|
|
Atlantski sled (Clupea harengus)
|
20 cm
|
|
Šur (Trachurus spp.)
|
15 cm
|
|
Sardon (Engraulis encrasicolus)
|
12 cm ali 90 kosov na kilogram
|
|
Brancin (Dicentrarchus labrax)
|
42 cm
|
|
Sardela (Sardina pilchardus)
|
11 cm
|
|
Jastog (Homarus Gammarus)
|
87 mm
|
|
Morski pajek (Maia squinada)
|
120 mm
|
|
Kraljevska pokrovača (Chlamys spp.)
|
40 mm
|
|
Brazdasta ladinka (Ruditapes decussatus)
|
40 mm
|
|
Rebrasta ladinka (Venerupis pullastra)
|
38 mm
|
|
Japonska ladinka (Venerupis philippinarum)
|
35 mm
|
|
Bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)
|
40 mm
|
|
Lepotka (Callista chione)
|
6 cm
|
|
Nožničarka (Ensis spp.)
|
10 cm
|
|
Ovalne koritnice (Spisula solida)
|
25 mm
|
|
Donaks (Donax spp.)
|
25 mm
|
|
Luščinasta nožničarka (Pharus legumen)
|
65 mm
|
|
Valovita blatarka (Buccinum undatum)
|
45 mm
|
|
Hobotnica (Octopus vulgaris)
|
750 gramov
|
|
Rarog (Palinurus spp.)
|
95 mm
|
|
Dolgoostna rdeča kozica (Parapenaeus longirostirs)
|
22 mm (dolžina koša)
|
|
Velika rakovica (Cancer pagurus)
|
140 mm 1,2,3
|
|
Grebenasta pokrovača (Pecten maximus)
|
100 mm
|
|
Vrsta
|
Skaggerak/Kattegat
|
|
Trska (Gadus morhua)
|
30 cm
|
|
Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)
|
27 cm
|
|
Saj (Pollachius virens)
|
30 cm
|
|
Polak (Pollachius pollachius)
|
-
|
|
Oslič (Merluccius merluccius)
|
30 cm
|
|
Krilati romb (Lepidorhombus spp.)
|
25 cm
|
|
Morski list (Solea spp.)
|
24 cm
|
|
Morska plošča (Pleuronectes platessa)
|
27 cm
|
|
Mol (Merlangius merlangus)
|
23 cm
|
|
Leng (Molva molva)
|
-
|
|
Modri leng (Molva dipterygia)
|
-
|
|
Škamp (Nephrops norvegicus)
|
skupna dolžina 105 mm,
dolžina koša 32 mm
|
|
Skuša (Scomber spp.)
|
20 cm
|
|
Atlantski sled (Clupea harengus)
|
18 cm
|
|
Šur (Trachurus spp.)
|
15 cm
|
|
Jastog (Homarus Gammarus)
|
skupna dolžina 220 mm,
dolžina koša 78 mm
|
1 V vodah Unije v območju ICES razdelka IVa.
2 V območju v razdelku ICES IVb, c, omejenem s točko 53°28‘22" S, 0°09‘24" V, na obali Anglije, ravna črta, ki povezuje to točko s točko 53°28‘22" S, 0°22‘24" V, meja 6 milj Združenega kraljestva in ravna črta, ki povezuje točko na 51°54‘06" S, 1°30‘30" V s točko na obali Anglije na 51°55‘48" S, 1°17‘00" V, se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 115 mm.
3Za velike rakovice, ulovljene z vršami ali košarami, lahko največ 1 % teže skupnega ulova velike rakovice sestoji iz odlomljenih klešč. Za velike rakovice, ulovljene s katerim koli drugim ribolovnim orodjem, se lahko iztovori največ 75 kg odlomljenih klešč rakovic.
Del B
Velikost mrežnega očesa
1.
Osnovna velikost mrežnega očesa za vlečno orodje
Za Severno morje in Skagerrak/Kattegat veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa vreče:
|
Velikost mrežnega očesa vreče
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 120 mm
|
Celotno območje
|
Ni pogojev
|
|
Vsaj 80 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov Nephrops norvegicus ali vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 120 mm ali izločevalna rešetka s 35 mm razdalje med prečkami ali enakovredna selektivna naprava.
|
|
Vsaj 80 mm
|
Razdelek ICES IVb južno od 54°30′S in razdelek ICES IVc
|
Usmerjeni ribolov morskega lista z vlečnimi mrežami z gredjo ali [vlečnimi mrežami z električnim tokom]. V zgornji polovici sprednjega dela mreže mora biti pritrjena ploskev z velikostjo mrežnega očesa najmanj 180 mm.
|
|
Vsaj 32 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov Pandalus borealis. Pritrjena mora biti izločevalna rešetka z 19 mm razdalje med prečkami ali enakovredna selektivna naprava.
|
|
Vsaj 16 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst
Usmerjeni ribolov norveškega moliča. Za ribolov norveškega moliča mora biti pritrjena izločevalna rešetka z 22 mm razdalje med prečkami.
Usmerjeni ribolov Crangon crangon. Pritrjena mora biti izločevalna rešetka, sejalna mreža ali enakovredna selektivna naprava.
|
|
Manj kot 16 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov prave peščenke
|
2.
Osnovna velikost mrežnega očesa za mirujoče mreže
Za Severno morje in Skagerrak/Kattegat veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa za mirujoče mreže:
|
Velikost mrežnega očesa
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 120 mm
|
Celotno območje
|
Ni pogojev
|
|
Vsaj 100 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov morskega lista ali vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova
|
|
Vsaj 50 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst
|
Del C
Zaprta ali omejena območja
1.
Zapora območja za zaščito prave peščenke v razdelkih ICES IVa in IVb
1.1
Ribolov prave peščenke s katerim koli vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa vreče manj kot 80 mm ali katero koli mirujočo mrežo z velikostjo mrežnega očesa manj kot 100 mm se prepove na geografskem območju, ki je omejeno z vzhodno obalo Anglije in Škotske ter z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
–vzhodna obala Anglije na zemljepisni širini 55°30'S,
–55o 30' S, 01o 00' Z
–58o 00' S, 01o 00' Z
–58o 00' S, 02o 00' Z
–vzhodna obala Škotske na zemljepisni dolžini 02o00' Z.
1.2
Dovoljen je ribolov za namene znanstvenih preiskav, s katerimi se spremlja stalež prave peščenke na območju in posledice zapore.
2.
Zapora območja za zaščito mlade morske plošče v podobmočju ICES IV
2.1
Plovilom, katerih skupna dolžina presega 8 metrov, se prepove uporaba kakršne koli pridnene vlečne mreže, danske potegalke ali podobnega vlečnega orodja na geografskih območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja WGS84:
(a)območje znotraj 12 morskih milj od obal Francije, severno od zemljepisne širine 51°00' S, Belgije in Nizozemske do zemljepisne širine 53°00' S, merjeno od temeljnih črt;
(b)območje, ki ga omejuje črta, ki povezuje naslednje koordinate:
(c)točko na zahodni obali Danske na zemljepisni širini 57°00' S,
–57°00' S, 7°15' V
–55°00' S, 7°15' V
–55°00' S, 7°00' V
–54°30' S, 7°00' V
–54°30' S, 7°30' V
–54°00' S, 7°30' V
–54°00' S, 6°00' V
–53°50' S, 6°00' V
–53°50' S, 5°00' V
–53°30' S, 5°00' V
–53°30' S, 4°15' V
–53°00' S, 4°15' V
–točko na obali Nizozemske na zemljepisni širini 53°00′,
–območje znotraj 12 milj od zahodne obale Danske od zemljepisne širine 57°00' S severno do svetilnika Hirtshals, merjeno od temeljnih črt.
2.2
Naslednja plovila imajo dovoljenje za ribolov na območju iz točke 2.1:
–plovila, katerih moč motorja ne presega 221 kW, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali danske potegalke;
–plovila v paru, katerih skupna moč motorjev nikoli ne presega 221 kW, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže za vleko v paru;
–plovilom, katerih moč motorja presega 221 kW, se dovoli uporaba pridnenih vlečnih mrež ali danskih potegalk, in plovilom v paru, katerih skupna moč motorja presega 221 kW, se dovoli uporaba pridnenih vlečnih mrež za vleko v paru, pod pogojem, da taka plovila ne izvajajo usmerjenega ribolova morske plošče in morskega lista ter spoštujejo ustrezna pravila glede velikosti mrežnega očesa iz dela B te priloge.
3.
Omejitve glede uporabe vlečnih mrež z gredjo znotraj 12 milj od obale Združenega kraljestva
3.1
Plovilom se prepove uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo na območju znotraj 12 milj od obale Velike Britanije, merjeno od temeljnih črt teritorialnih voda.
3.2
Z odstopanjem od točke 3.1 se ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo v določenem območju dovoli pod pogojem, da:
–moč motorja plovila ne presega 221 kW in skupna dolžina plovila ne presega 24 metrov ter
–dolžina gredi oziroma skupna dolžine gredi, merjena kot vsota posameznih gredi, ne presega 9 metrov ali je ni mogoče podaljšati na dolžino več kot 9 metrov, razen pri usmerjenem ribolovu Crangon crangon z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa manj kot 31 mm.
4.
Omejitve glede ribolova papaline za zaščito atlanskega sleda v razdelku ICES IVb
Ribolov s kakršnim koli vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa vreče manj kot 80 mm ali z mirujočimi mrežami z mrežnim očesom manj kot 100 mm se prepove na geografskih območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84, in v naslednjih obdobjih:
–od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra na statističnem območju ICES 39E8. Za namen te uredbe je navedeno območje ICES tisto območje, ki ga omejuje črta, ki teče naravnost vzhodno od vzhodne obale Velike Britanije vzdolž zemljepisne širine 55°00' S do točke na zemljepisni dolžini 1°00' Z, od tam pa naravnost proti severu do točke na zemljepisni širini 55°30' S in od tam naravnost proti zahodu do obale Velike Britanije;
–od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra v notranjih morskih vodah Moray Firtha zahodno od zemljepisne dolžine 3°30' Z ter v notranjih morskih vodah Firth of Fortha zahodno od zemljepisne dolžine 3°00' Z,
–od 1. julija do 31. oktobra na geografskem območju, ki ga omejujejo naslednje koordinate:
–zahodna obala Danske na zemljepisni širini 55°30' S,
–zemljepisna širina 55°30′ S, zemljepisna dolžina 7°00′ V,
–zemljepisna širina 57°00′ S, zemljepisna dolžina 7°00′ V,
–zahodna obala Danske na zemljepisni širini 57°00' S,
5.
Posebne določbe za Skagerrak in Kattegat v razdelku ICES IIIa
5.1
Prepove se ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo v Kattegatu.
5.2
Za plovila Unije se prepove ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje, iztovarjanje, skladiščenje, prodaja in razstavljanje ali ponujanje v prodajo lososa in morske postrvi. Ob nenamernem ulovu znotraj katerega koli dela Skagerraka in Kattegata, ki leži zunaj meje štirih milj, merjeno od temeljnih črt držav članic, se takoj vrneta v morje.
5.3
Prepove se uporaba vlečnega orodja z velikostjo mrežnega očesa vreče manj kot 32 mm od 1. julija do 15. septembra v vodah, ki se nahajajo znotraj treh navtičnih milj od temeljnih črt v Skagerraku in Kattegatu, razen če opravljajo usmerjeni ribolov Pandalus borealis, ali za usmerjeni ribolov ogorčice (Zoarces viviparous), glavačev (Gobiidae) ali kaplja (Cottus spp.) za uporabo kot vabe.
6.
Uporaba mirujočih mrež v razdelku ICES IVa
6.1
Dovoli se uporaba naslednjega orodja v vodah z zaznamovano globino manj kot 600 metrov:
–stoječih zabodnih mrež, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov osliča z velikostjo mrežnega očesa vsaj 100 mm in globino največ 100 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 25 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 24 ur;
–zapletnih mrež, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov morske spake z velikostjo mrežnega očesa vsaj 250 mm in globino največ 15 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 100 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 72 ur;
6.2
Prepove se usmerjeni ribolov globokomorskih morskih psov iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2347/2002 na območjih z zaznamovano globino manj kot 600 metrov. Ob nenamernem ulovu se globokomorski morski psi obdržijo na krovu. Takšen ulov se iztovori in všteje v kvote. Če naključni ulov globokomorskih morskih psov s plovili katere koli države članice presega 10 ton, ta plovila ne morejo več izkoristiti odstopanj, določenih v točki 6.1.
Del D
Ukrepi za ublažitev za občutljive vrste
Ukrepi za zmanjšanje naključnega ulova kitov in delfinov v ICES razdelku IIIa in podobmočju IV
1.
Za plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več se prepove uporaba mirujočih mrež v podobmočju ICES IV in razdelku ICES IIIa brez hkratne uporabe aktivnih zvočnih odvračalnih naprav.
2.
Točka 1 se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se opravljajo zgolj za namene znanstvenih preiskav, ki se izvajajo z dovoljenjem in pod vodstvom zadevne države članice ali držav članic, njihov cilj pa je razvijanje novih tehničnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova oziroma ubijanja kitov in delfinov.
3.
Države članice s pomočjo znanstvenih študij ali pilotnih projektov spremljajo in ocenjujejo učinkovitost blažilnih naprav, kot je opisano v točki 1, pri zadevnih vrstah ribolova in območjih.
Del E
Inovativne ribolovne metode
Uporaba vlečnih mrež z električnim tokom v razdelkih ICES IVb in IVc
Z odstopanjem od člena 13 se ribolov z vlečno mrežo z električnim tokom dovoli v razdelkih ICES IVb in IVc pod pogoji, opredeljenimi v skladu z drugo alineo odstavka 1 člena 27 te uredbe glede značilnosti uporabljenega toka ter ukrepov nadzora in spremljanja, južno od loksodrome, ki povezuje naslednje točke, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:
–točko na vzhodni obali Združenega kraljestva na zemljepisni širini 55° S,
–vzhodno do zemljepisne širine 55° S, zemljepisne dolžine 5° V
–severno od zemljepisne širine 56° S
–vzhodno do točke na zahodni obali Danske na zemljepisni širini 56° S
PRILOGA VI
Severozahodne vode
Del A
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja
|
Vrsta
|
Celotno območje
|
|
Trska (Gadus morhua)
|
35 cm
|
|
Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)
|
30 cm
|
|
Saj (Pollachius virens)
|
35 cm
|
|
Polak (Pollachius pollachius)
|
30 cm
|
|
Oslič (Merluccius merluccius)
|
27 cm
|
|
Krilati romb (Lepidorhombus spp.)
|
20 cm
|
|
Morski list (Solea spp.)
|
24 cm
|
|
Morska plošča (Pleuronectes platessa)
|
27 cm
|
|
Mol (Merlangius merlangus)
|
27 cm
|
|
Leng (Molva molva)
|
63 cm
|
|
Modri leng (Molva dipterygia)
|
70 cm
|
|
Škamp (Nephrops norvegicus)
Repi škampa
|
skupna dolžina 85 mm,
dolžina koša 25 mm1
46 mm2
|
|
Skuša (Scomber spp.)
|
20 cm
|
|
Atlantski sled (Clupea harengus)
|
20 cm
|
|
Šur (Trachurus spp.)
|
15 cm3
|
|
Sardon (Engraulis encrasicolus)
|
12 cm ali 90 kosov na kilogram
|
|
Brancin (Dicentrarchus labrax)
|
42 cm
|
|
Sardela (Sardina pilchardus)
|
11 cm
|
|
Okati ribon (Pagellus bogaraveo)
|
33 cm
|
|
Jastog (Homarus Gammarus)
|
87 mm
|
|
Morski pajek (Maia squinada)
|
120 mm
|
|
Kraljevska pokrovača (Chlamys spp.)
|
40 mm
|
|
Brazdasta ladinka (Ruditapes decussatus)
|
40 mm
|
|
Rebrasta ladinka (Venerupis pullastra)
|
38 mm
|
|
Japonska ladinka (Venerupis philippinarum)
|
35 mm
|
|
Bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)
|
40 mm
|
|
Lepotka (Callista chione)
|
6 cm
|
|
Nožničarka (Ensis spp.)
|
10 cm
|
|
Ovalne koritnice (Spisula solida)
|
25 mm
|
|
Donaks (Donax spp.)
|
25 mm
|
|
Luščinasta nožničarka (Pharus legumen)
|
65 mm
|
|
Valovita blatarka (Buccinum undatum)
|
45 mm
|
|
Hobotnica (Octopus vulgaris)
|
750 gramov
|
|
Rarog (Palinurus spp.)
|
95 mm
|
|
Velika rakovica (Parapenaeus longirostris)
|
22 mm (dolžina koša)
|
|
Velika rakovica (Cancer pagurus)
|
140 mm3,4
|
|
Grebenasta pokrovača (Pecten maximus)
|
100 mm5
|
1 V razdelkih ICES VIa in VIIa se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 70 mm za skupno dolžino in 20 mm za dolžino koša.
2 V razdelkih ICES VIa in VIIa se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 37 mm.
3V vodah Unije v podobmočjih ICES V, VI južno od 56° S in VII, razen v razdelkih ICES VIId, e, f, se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 130 mm.
4Za velike rakovice, ulovljene z vršami ali košarami, lahko največ 1 % teže skupnega ulova velike rakovice sestoji iz odlomljenih klešč. Za velike rakovice, ulovljene s katerim koli drugim ribolovnim orodjem, se lahko iztovori največ 75 kg odlomljenih klešč rakovic.
5 V razdelku ICES VIIa severno od 52°30‘ S in razdelku ICES VIId se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 110 mm.
Del B
Velikost mrežnega očesa
1.
Osnovna velikost mrežnega očesa za vlečno orodje
Za severozahodne vode veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa vreče:
|
Velikost mrežnega očesa vreče
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 120 mm
|
Celotno območje
|
Ni pogojev
|
|
Vsaj 100 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov osliča ali mola. Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 100 mm.
|
|
Vsaj 80 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov Nephrops norvegicus ali vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 120 mm ali izločevalna rešetka s 35 mm razdalje med prečkami ali enakovredna selektivna naprava.
|
|
Vsaj 80 mm
|
Razdelki ICES VIIa, b, d, e, h in j
|
Usmerjeni ribolov morskega lista z vlečnimi mrežami z gredjo. V zgornji polovici sprednjega dela mreže mora biti pritrjena ploskev z velikostjo mrežnega očesa najmanj 180 mm.
|
|
Vsaj 16 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst
|
2.
Osnovna velikost mrežnega očesa za mirujoče mreže
Za severozahodne vode veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa za mirujoče mreže:
|
Velikost mrežnega očesa
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 120 mm1
|
Celotno območje
|
Ni pogojev
|
|
Vsaj 100 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov morskega lista ali vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova
|
|
Vsaj 50 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst
|
Del C
Zaprta ali omejena območja
1.
Zaprto območje za ohranjanje trske v razdelku ICES VIa
Vsako leto od 1. januarja do 31. marca ter od 1. oktobra do 31. decembra je prepovedano izvajati kakršno koli ribolovno dejavnost s kakršnim koli vlečnim orodjem ali mirujočimi mrežami v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
–55o25' S, 7o07' Z
–55o25' S, 7o00' Z
–55o18' S, 6o50' Z
–55°17' S, 6o50' Z
–55°17' S, 6°52' Z
–55°25 S, 7°07 Z
2.
Zaprto območje za ohranjanje trske v razdelkih ICES VIIf in g
2.1
Od 1. februarja do 31. marca je prepovedano izvajanje kakršnih koli ribolovnih dejavnosti v naslednjih statističnih območjih ICES: 30E4, 31E4 in 32E3. Ta prepoved se ne uporablja znotraj šestih navtičnih milj od temeljne črte.
2.2
V določenih območjih in časovnih obdobjih je dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo vrše in košare, pod pogojem, da:
(i)
na krovu ni nobenega drugega ribolovnega orodja razen vrš in košar, in
(ii)
se prilov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja, iztovori in všteje v kvote.
2.3
Dovoljen je usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst z vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manj kot 50 mm, pod pogojem, da:
(i)
ni na krovu nobene mreže z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 50 mm, in
(ii)
se prilov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja, iztovori in všteje v kvote.
3.
Zaprto območje za ohranjanje trske v razdelku ICES VIIa
3.1
V obdobju od 14. februarja do 30. aprila je prepovedana uporaba vseh pridnenih vlečnih mrež, potegalk ali podobnih vlečnih mrež, vseh zabodnih, zapletnih ali trislojnih mrež ali kakršnega koli ribolovnega orodja, opremljenega s trnki, v navedenem delu razdelka ICES VIIa, omejenem z vzhodno obalo Irske in vzhodno obalo Severne Irske ter ravnimi črtami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
–točko na vzhodni obali polotoka Ards na Severnem Irskem na 54°30′ S,
–54°30 S, 04°50' Z
–54°15 S, 04°50' Z
–točko na vzhodni obali Irske na 53° 15' S.
3.2
Z odstopanjem od točke 1 se v območju in v časovnem obdobju iz navedene točke dovoli uporaba pridnenih vlečnih mrež, če so na te vlečne mreže pritrjene selektivne naprave, ki jih je ocenil Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF). Če prilov trske, ulovljene s plovili katere koli države članice, ki deluje v območju, navedenem v točki 3.1, preseže 10 ton, ta plovila ne smejo več loviti v navedenem območju.
4.
Predel Rockall za vahnjo v podobmočju ICES VI
Prepovejo se vse oblike ribolova, razen ribolova s parangalom, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
–57o00' S, 15o00' Z
–57o00' S, 14o00' Z
–56o30' S, 14o00' Z
–56o30' S, 15o00' Z
–57o00' S, 15o00' Z
5.
Zaprto območje za ohranjanje škampa v razdelkih ICES VIIc in k
5.1
Usmerjeni ribolov škampa (Nephrops norvegicus) in sorodnih vrst (tj. trske, krilatega romba, morske spake, vahnje, mola, osliča, morske plošče, polaka, saja, raž, morskega lista, morskega menka, modrega lenga, lenga in trneža) je prepovedan vsako leto od 1. maja do 31. maja na geografskem območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
–52°27' S, 12°19' Z
–52°40' S, 12°30' Z
–52°47' S, 12°39,600' Z
–52°47' S, 12°56' Z
–52°13,5' S, 13°53,830' Z
–51°22' S, 14°24' Z
–51°22' S, 14°03' Z
–52°10' S, 13°25' Z
–52°32' S, 13°07,500' Z
–52°43' S, 12°55' Z
–52°43' S, 12°43' Z
–52°10' S, 13°25' Z
–52°38,800' S, 12°37' Z
–52°27' S, 12°23' Z
–52°27' S, 12°19' Z
5.2
Prehod skozi Plitvino ježevcev je dovoljen plovilom, ki imajo na krovu vrste iz točke 5.1, v skladu s členom 50(3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009.
6.
Posebna pravila za zaščito modrega lenga v razdelku ICES VIa
6.1
Vsako leto od 1. marca do 31. maja je prepovedan usmerjeni ribolov modrega lenga v območjih razdelka ICES VIa, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
Rob epikontinentalnega pasu Škotske:
–59o58' S, 07o00' Z
–59o55' S, 06o47' Z
–59o51' S, 06o28' Z
–59o45' S, 06o38' Z
–59o27' S, 06o42' Z
–59o22' S, 06o47' Z
–59o15' S, 07o15' Z
–59o07' S, 07o31' Z
–58o52' S, 07o44' Z
–58o44' S, 08o11' Z
–58o43' S, 08o27' Z
–58o28' S, 09o16' Z
–58o15' S, 09o32' Z
–58o15' S, 09o45' Z
–58o30' S, 09o45' Z
–59o30' S, 07o00' Z
–59o58' S, 07o00' Z
Rob Rosemary bank:
–60o00' S, 11o00' Z
–59o00' S, 11º00' Z
–59º00' S, 09º00' Z
–59º30' S, 09º00' Z
–59º30' S, 10º00' Z
–60º00' S, 10º00' Z
–60o00' S, 11o00' Z
Razen v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
–59o15' S, 10o24' Z
–59o10' S, 10o22' Z
–59o08' S, 10o07' Z
–59o11' S, 09o59' Z
–59o15' S, 09o58' Z
–59o22' S, 10o02' Z
–59o23' S, 10o11' Z
–59o20' S, 10o19' Z
–59o15' S, 10o24' Z
6.2
Prilov modrega lenga do zgornje meje 6 ton se lahko obdrži na krovu in iztovori. Ko plovilo doseže prag 6 ton modrega lenga:
(a)takoj preneha z ribolovom in zapusti območje, v katerem se nahaja;
(b)ne sme ponovno vstopiti v nobeno od območij, dokler ulova ne iztovori;
(c)ne sme vrniti v morje nobene količine modrega lenga.
6.3
Vsako leto od 15. februarja do 15. aprila je prepovedano uporabljati pridnene vlečne mreže, parangale in mirujoče mreže v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
–60o58,76' S, 27o27,32' Z
–60o56,02' S, 27o31,16' Z
–60o59,76' S, 27o43,48' Z
–61o03,00' S, 27o39,41' Z
–60o58,76' S, 27o27,32' Z
7.
Omejitve pri ribolovu skuše v razdelkih ICES VII e, h, f,g
7.1
Usmerjeni ribolov skuše z vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa vreče manj kot 80 mm ali z zapornimi plavaricami, če več kot 50 ton ulova, ki se obdrži na krovu, sestavlja skuša, je prepovedan v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
–točko na južni obali Velike Britanije na 02° 00' Z
–49° 30' S, 2° 00' Z
–49° 30' S, 7° 00' Z
–52° 00' S, 7° 00' Z
–točko na zahodni obali Velike Britanije na 52° 00' S.
7.2
Dovoljeno je loviti v območju, opredeljenem v točki 1, z:
–
mirujočimi mrežami in/ali ročnimi ribiškimi vrvicami;
–pridnenimi vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, ki je večja od 80 mm;
7.3
Plovila, ki niso opremljena za ribolov in na katera se pretovarja skuša, so dovoljena v območju, opredeljenem v točki 7.1.
8.
Omejitve glede uporabe vlečnih mrež z gredjo znotraj 12 milj od obale Združenega kraljestva
8.1
Uporaba vseh vlečnih mrež z gredjo z velikostjo mrežnega očesa manj kot 100 mm je prepovedana v podobmočju ICES Vb in podobmočju ICES VI severno od zemljepisne širine 56° S.
8.2.
Plovilom se prepove uporaba vseh vlečnih mrež z gredjo v območju znotraj 12 milj od obal Velike Britanije in Irske, merjeno od temeljnih črt, od katerih se merijo teritorialne vode.
8.3.
Ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo v določenem območju je dovoljen, če:
– moč motorja plovila ne presega 221 kW in skupna dolžina plovila ne presega 24 metrov; ter
– dolžina gredi oziroma skupna dolžine gredi, merjena kot vsota posameznih gredi, ne presega 9 metrov ali je ni mogoče podaljšati na dolžino več kot 9 metrov, razen pri usmerjenem ribolovu Crangon crangon z velikostjo mrežnega očesa vreče manj kot 31 mm.
9.
Uporaba mirujočih mrež v razdelkih ICES Vb, VIa, VII b, c, j, k
9.1.
Dovoli se uporaba naslednjega orodja v vodah z zaznamovano globino manj kot 600 metrov:
–stoječih zabodnih mrež, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov osliča z velikostjo mrežnega očesa vsaj 120 mm in globino največ 100 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 25 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 24 ur;
–zapletnih mrež, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov morske spake z velikostjo mrežnega očesa vsaj 250 mm in globino največ 15 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 100 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 72 ur;
9.2.
Prepove se usmerjeni ribolov globokomorskih morskih psov iz Priloge k I Uredbi (ES) št. 2347/2002 na območjih z zaznamovano globino manj kot 600 metrov. Ob nenamernem ulovu se globokomorski morski psi obdržijo na krovu. Takšen ulov se iztovori in všteje v kvote. Če naključni ulov globokomorskih morskih psov s plovili katere koli države članice presega 10 ton, potem ta plovila ne morejo več izkoristiti odstopanj, določenih v točki 9.1.
Del D
Ukrepi za ublažitev za občutljive vrste
1.
Ukrepi za zmanjšanje naključnih ulovov kitov in delfinov v razdelkih ICES VIa in VII d, e, f, g, h in j
1.1.
Za plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več se prepove uporaba mirujočih mrež v razdelkih ICES VIa in VII d, e, f, g, h in j brez hkratne uporabe aktivnih zvočnih odvračalnih naprav.
1.2.
Točka 1.1 se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se opravljajo zgolj za namene znanstvenih preiskav, ki se izvajajo z dovoljenjem in pod vodstvom zadevne države članice ali držav članic, njihov cilj pa je razvijanje novih tehničnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova oziroma ubijanja kitov in delfinov.
1.3.
Države članice s pomočjo znanstvenih študij ali pilotnih projektov spremljajo in ocenjujejo učinkovitost uporabe blažilnih naprav pri zadevnih vrstah ribolova in območjih.
2.
Ukrepi za zmanjšanje naključnega ulova morskih ptic v podobmočjih ICES VI in VII
Plovila, ki lovijo s parangali v podobmočjih ICES VI in VII, uporabljajo vrvi za odganjanje ptic in/ali obtežene vrvi ter, kadar je to praktično, nastavijo parangale v času teme z minimalno osvetlitvijo krova, ki je potrebna zaradi varnosti.
PRILOGA VII
Jugozahodne vode
Del A
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja
|
Vrsta
|
Celotno območje
|
|
Trska (Gadus morhua)
|
35 cm
|
|
Vahnja (Melanogrammus aeglefinus)
|
30 cm
|
|
Saj (Pollachius virens)
|
35 cm
|
|
Polak (Pollachius pollachius)
|
30 cm
|
|
Oslič (Merluccius merluccius)
|
27 cm
|
|
Krilati romb (Lepidorhombus spp.)
|
20 cm
|
|
Morski list (Solea spp.)
|
24 cm
|
|
Morska plošča (Pleuronectes platessa)
|
27 cm
|
|
Mol (Merlangius merlangus)
|
27 cm
|
|
Leng (Molva molva)
|
63 cm
|
|
Modri leng (Molva dipterygia)
|
70 cm
|
|
Škamp (Nephrops norvegicus)
Repi škampa
|
skupna dolžina 70 mm,
dolžina koša 20 mm,
37 mm
|
|
Skuša (Scomber spp.)
|
20 cm
|
|
Atlantski sled (Clupea harengus)
|
20 cm
|
|
Šur (Trachurus spp.)
|
15 cm1
|
|
Sardon (Engraulis encrasicolus)
|
12 cm ali 90 kosov na kilogram2
|
|
Brancin (Dicentrarchus labrax)
|
42 cm
|
|
Sardela (Sardina pilchardus)
|
11 cm
|
|
Okati ribon (Pagellus bogaraveo)
|
33 cm
|
|
Jastog (Homarus Gammarus)
|
87 mm
|
|
Morski pajek (Maia squinada)
|
120 mm
|
|
Kraljevska pokrovača (Chlamys spp.)
|
40 mm
|
|
Brazdasta ladinka (Ruditapes decussatus)
|
40 mm
|
|
Rebrasta ladinka (Venerupis pullastra)
|
38 mm
|
|
Japonska ladinka (Venerupis philippinarum)
|
35 mm
|
|
Bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)
|
40 mm
|
|
Lepotka (Callista chione)
|
6 cm
|
|
Nožničarka (Ensis spp.)
|
10 cm
|
|
Ovalne koritnice (Spisula solida)
|
25 mm
|
|
Donaks (Donax spp.)
|
25 mm
|
|
Luščinasta nožničarka (Pharus legumen)
|
65 mm
|
|
Valovita blatarka (Buccinum undatum)
|
45 mm
|
|
Hobotnica (Octopus vulgaris)
|
750 gramov3
|
|
Rarog (Palinurus spp.)
|
95 mm
|
|
Velika rakovica (Parapenaeus longirostris)
|
22 mm (dolžina koša)
|
|
Velika rakovica (Cancer pagurus)
|
140 mm (regiji 1 in 2, severno od 56° S, razdelki ICES VII d, e, f)4,5
|
|
Grebenasta pokrovača (Pecten maximus)
|
100 mm
|
1 Najmanjša referenčna velikost ohranjanja se ne uporablja za šura (Trachurus pictaratus), ujetega v vodah, ki mejijo na Azore in so pod suverenostjo ali jurisdikcijo Portugalske.
2 V razdelku ICES IX in območju CECAF 34.1.2 se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 9 cm.
3 V vseh vodah v navedenem delu vzhodnega srednjega Atlantika, ki vključuje razdelke 34.1.1, 34.1.2 in 34.1.3 ter podobmočje 34.2.0 ribolovne cone 34 regije CECAF, se uporablja teža brez drobovja 450 gramov.
4 V vodah Unije v podobmočjih ICES VIII in IX se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 130 mm.
5 Za velike rakovice, ulovljene z vršami ali košarami, lahko največ 1 % teže skupnega ulova velike rakovice sestoji iz odlomljenih klešč. Za velike rakovice, ulovljene s katerim koli drugim ribolovnim orodjem, se lahko iztovori največ 75 kg odlomljenih klešč rakovic.
Del B
Velikost mrežnega očesa
1.
Osnovna velikost mrežnega očesa za vlečno orodje
Za jugoozahodne vode veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa vreče:
|
Velikost mrežnega očesa vreče
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 100 mm
|
Celotno območje
|
Ni pogojev
|
|
Vsaj 70 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov Nephrops norvegicus. Pritrjena mora biti ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 100 mm ali enakovredna selektivna naprava.
|
|
Vsaj 65 mm
|
Podobmočje ICES X; razdelki CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.1.3 ter podobmočje 34.2.0 ribolovnega območja 34
|
Ni pogojev
|
|
Vsaj 55 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova, ali okatega ribona
|
|
Vsaj 55 mm
|
Razdelek ICES IXa vzhodno od zemljepisne dolžine 7°23´48” Z
|
Usmerjeni ribolov rakov
|
|
Vsaj 16 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst
|
2.
Osnovna velikost mrežnega očesa za mirujoče mreže
Za jugozahodne vode veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa za mirujoče mreže:
|
Velikost mrežnega očesa
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 100 mm
|
Celotno območje
|
Ni pogojev
|
|
Vsaj 80 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov vrst, za katere ne veljajo omejitve ulova
|
|
Vsaj 50 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst
|
Del C
Zaprta ali omejena območja
1.
Zaprto območje za ohranjanje trske v razdelku ICES IXa
Prepove se ribolov z vsemi vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi vlečnimi mrežami na geografskih območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
(a)od 1. oktobra do 31. januarja v naslednjem letu na geografskem območju, ki ga omejujejo ravne črte, ki povezujejo naslednje koordinate:
–43°46,5’ S, 07°54,4’ Z
–44°01,5’ S, 07°54,4’ Z
–43°25,0’ S, 09°12,0’ Z
–43°10,0’ S, 09°12,0’ Z
(b)od 1. decembra do zadnjega dne februarja v naslednjem letu na geografskem območju, ki ga omejuje črta, ki povezuje naslednje koordinate:
–točko na zahodni obali Portugalske na 37°50' S
–37°50' S, 09°08’ Z
–37°00' S, 9°07’ Z
–točko na zahodni obali Portugalske na 37°00' S
2.
Zaprta območja za ohranjanje škampa v razdelku ICES IXa
2.1.
Prepove se usmerjeni ribolov škampa (Nephrops norevgicus) z vsemi pridnenimi vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi vlečnimi mrežami ali košarami na geografskih območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
(a)od 1. junija do 31. avgusta:
–42°23′ S, 08°57′ Z
–42°00′ S, 08°57′ Z
–42°00′ S, 09°14′ Z
–42°04′ S, 09°14′ Z
–42°09′ S, 09°09′ Z
–42°12′ S, 09°09′ Z
–42°23′ S, 09°15′ Z
–42°23′ S, 08°57′ Z
(b)od 1. maja do 31. avgusta:
–37°45′ S, 09°00′ Z
–38°10′ S, 09°00′ Z
–38°10′ S, 09°15′ Z
–37°45′ S, 09°20′ Z
2.2.
Dovoljen je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami ali podobnimi vlečnimi mrežami ali košarami v geografskih območjih in obdobju iz točke 2.1(b) pod pogojem, da se ves prilov škampa (Nephrops norvegicus) iztovori in všteje v kvote.
2.3.
Prepove se usmerjeni ribolov škampa (Nephrops norvegicus) v geografskih območjih in izven obdobij iz točke 2.1. Prilov škampa (Nephrops norvgicus) se iztovori in všteje v kvote.
3.
Omejitve glede usmerjenega ribolova sardona v razdelku ICES VIIIc
3.1.
Prepove se usmerjeni ribolov sardona z uporabo pelagičnih vlečnih mrež v razdelku ICES VIIIc.
3.2.
Prepove se sočasno prevažanje pelagičnih vlečnih mrež in zapornih plavaric na krovu v razdelku ICES VIIIc.
4.
Uporaba mirujočih mrež v podobmočjih ICES VIII, IX, X in XII vzhodno od 27° Z
4.1.
Dovoli se uporaba naslednjega orodja v vodah z zaznamovano globino manj kot 600 metrov:
–stoječih zabodnih mrež, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov osliča z velikostjo mrežnega očesa vsaj 100 mm in globino največ 100 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 25 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 24 ur;
–zapletnih mrež, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov morske spake z velikostjo mrežnega očesa vsaj 250 mm in globino največ 15 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 100 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 72 ur;
–trislojnih mrež v pododbmočju ICES IX, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov morske spake z velikostjo mrežnega očesa vsaj 220 mm in globino največ 30 mrežnih očes, če skupna dolžina vseh uporabljenih mrež ne presega 20 km na plovilo in je najdaljši čas namakanja 72 ur;
4.2.
Prepove se usmerjeni ribolov globokomorskih morskih psov iz Priloge k I Uredbi (ES) št. 2347/2002 na območjih z zaznamovano globino manj kot 600 metrov. Ob nenamernem ulovu se globokomorski morski psi obdržijo na krovu. Takšen ulov se iztovori in všteje v kvote. Če naključni ulov globokomorskih morskih psov s plovili katere koli države članice presega 10 ton, ta plovila ne morejo več izkoristiti odstopanj, določenih v točki 1.
Del D
Ukrepi za ublažitev za občutljive vrste
1. Ukrepi za zmanjšanje naključnega ulova kitov in delfinov v podobmočjih ICES VIII in IXa
1.1.
Za plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več se prepove uporaba mirujočih mrež v podobmočju ICES VIII in razdelku IXa brez hkratne uporabe aktivnih zvočnih odvračalnih naprav.
1.2.
Točka 1 se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se opravljajo zgolj za namene znanstvenih preiskav, ki se izvajajo z dovoljenjem in pod vodstvom zadevne države članice ali držav članic, njihov cilj pa je razvijanje novih tehničnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova oziroma ubijanja kitov in delfinov.
1.3.
Države članice s pomočjo znanstvenih študij ali pilotnih projektov spremljajo in ocenjujejo učinkovitost blažilnih naprav, kot je opisano v točki 1.1, pri zadevnih vrstah ribolova in območjih.
2. Ukrepi za zmanjšanje naključnega ulova morskih ptic v podobmočjih ICES VIIIa in b
Plovila, ki lovijo s parangali v podobmočjih ICES VIIIa in b, uporabljajo vsaj dva izmed naslednjih ukrepov za ublažitev: vrvi za odganjanje ptic, obtežene vrvi, nastavitev parangalov v času teme z minimalno osvetlitvijo krova, ki je potrebna zaradi varnosti.
PRILOGA VIII
Baltsko morje
Del A
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja
|
Vrsta
|
Geografska območja
|
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja
|
|
Trska (Gadus morhua)
|
Podrazdelki od 22 do 32
|
35 cm
|
|
Morska plošča (Pleuronectes platessa)
|
Podrazdelki od 22 do 32
|
25 cm
|
|
Losos (Salmo salar)
|
Podrazdelki od 22 do 30 in 32
Podrazdelek 31
|
60 cm
50 cm
|
|
Iverka (Platichthys flesus)
|
Podrazdelki od 22 do 25
Podrazdelki od 26 do 28
Podrazdelki od 29 do 32, južno od 59°
|
23 cm
21 cm
18 cm
|
|
Romb (Psetta maxima)
|
Podrazdelki od 22 do 32
|
30 cm
|
|
Gladki romb (Scophthalmus rhombus)
|
Podrazdelki od 22 do 32
|
30 cm
|
|
Jegulja (Anguilla Anguilla)
|
Podrazdelki od 22 do 32
|
35 cm
|
|
Morska postrv (Salmo trutta)
|
Podrazdelki od 22 do 25 in od 29 do 32
Podrazdelki od 26 do 28
|
40 cm
50 cm
|
Del B
Velikost mrežnega očesa
1.
Osnovna velikost mrežnega očesa za vlečno orodje
Za Baltsko morje veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa vreče:
|
Velikost mrežnega očesa
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 120 mm
|
Celotno območje
|
Vreča in podaljšek sta izdelana z mrežnim materialom T90
|
|
Vsaj 105 mm
|
Celotno območje
|
Pritrjeno mora biti izhodno okno Bacoma z velikostjo mrežnega očesa najmanj 110 mm
|
|
Vsaj 16 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst
|
2.
Osnovna velikost mrežnega očesa za mirujoče mreže
Za Baltsko morje veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa za mirujoče mreže:
|
Velikost mrežnega očesa
|
Geografska območja
|
Pogoji 1,2
|
|
Vsaj 157 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov lososa
|
|
Vsaj 110 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov trske in vrst bokoplut
|
|
Manj kot 110 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst
|
1 Za plovila, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov, se prepove uporaba zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež v dolžini več kot 9 kilometrov, za plovila, katerih skupna dolžina presega 12 metrov, pa v dolžini 21 km.
2 Najdaljši čas ribolova za vse mirujoče mreže iz točke 1 je 48 ur, razen pri ribolovu pod ledom.
Del C
Zaprta ali omejena območja
1.
Omejitve pri ribolovu z vlečnim orodjem
Skozi celo leto je prepovedan ribolov s katerim koli vlečnim orodjem na zemljepisnem območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske lege, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:
–54°23' S, 14°35' V
–54°21' S 14°40' V
–54°17' S 14°33' V
–54°07' S 14°25' V
–54°10' S 14°21' V
–54°14' S 14°25' V
–54°17' S 14°17' V
–54°24' S 14°11' V
–54°27' S 14°25' V
–54°23' S, 14°35' V
2.
Omejitve glede ribolova lososa in morske postrvi
2.1
Prepove se usmerjeni ribolov lososa (Salmo salar) ali morske postrvi (Salmo trutta):
(a)od 1. junija do 15. septembra v vodah podrazdelkov od 22 do 31;
(b)od 15. junija do 30. septembra v vodah podrazdelka 32.
2.2.
Območje prepovedi v nelovni dobi presega štiri navtične milje od temeljnih črt.
2.3.
Dovoljeno je obdržanje na krovu lososa (Salmo salar) ali morske postrvi (Salmo trutta), ulovljenih z mrežnimi pastmi.
3.
Posebni ukrepi za Riški zaliv
3.1.
Za ribolov v podrazdelku 28-1 imajo ribiška plovila posebno dovoljenje za ribolov, izdano v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
3.2.
Države članice zagotovijo, da se plovila, ki jim je bilo izdano dovoljenje za ribolov iz točke 3.1, vključijo na seznam, kjer sta navedena njihovo ime in interna registrska številka, ki sta javno dostopna na spleti strani, katere naslov vsaka država članica sporoči Komisiji in državam članicam.
3.3.
Plovila, vključena na ta seznam, izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a)skupna moč motorja (kW) plovil na tem seznamu ne sme presegati tiste, ki jo je imela vsaka država članica v podrazdelku 28-1 v letih 2000–2001; ter
(b)moč motorja plovila ne sme nikoli presegati 221 kilovatov (kW).
3.4. Vsako posamezno plovilo na seznamu iz točke 3.2 se lahko zamenja z drugim plovilom ali plovili, pod pogojem, da:
(a)takšna zamenjava ne poveča skupne moči motorja, kot je prikazano v točki 3.3(a) za zadevno državo članico; ter
(b)moč motorja katerega koli nadomestnega plovila nikoli ne preseže 221 kW.
3.5. Motor katerega koli plovila s seznama iz točke 3.2 se lahko zamenja, pod pogojem, da:
(a)zamenjava motorja ne vodi do moči motorja ladje, ki bi kadar koli presegala 221 kW, ter
(b)moč zamenjanega motorja ni tolikšna, da bi zamenjava povečala skupno moč motorja, kot je prikazano v točki 3.3(a) za zadevno državo članico.
3.6.
V podrazdelku 28-1 se ribolov z vlečnimi mrežami prepove v vodah, ki niso globlje od 20 metrov.
4.
Obdobja, v katerih ribolov z določenimi vrstami orodij ni dovoljen
4.1.
Ribolov s kakršnim koli vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa vreče, ki je enaka ali večja od 90 mm, ali z mirujočimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 90 mm, ali s pridnenimi parangali, parangali razen s plavajočimi parangali, ročnimi ribiškimi vrvicami in opremo za jigging se prepove v naslednjih območjih:
(a)od 15. februarja do 30. marca v podrazdelkih ICES od 22 do 24; ter
(b)od 1. julija do 31. avgusta v podrazdelkih ICES od 25 do 28.
4.2.
V območjih in v obdobjih iz točke 4.1 se prepove usmerjeni ribolov trske z uporabo plavajočih parangalov.
4.3.
Z odstopanjem od točke 4.1 je ribiškim plovilom, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov, dovoljeno uporabiti največ pet dni na mesec, razdeljenih v obdobja vsaj dveh zaporednih dni, od največjega števila dni odsotnosti iz pristanišča, v obdobjih prepovedi iz točke 1. V teh dneh smejo ribiška plovila potopiti svoje mreže in iztovarjati ribe le od ponedeljka od 6.00 ure do petka istega tedna do 18.00 ure.
5.
Območne omejitve ribolova
5.1. Od 1. maja do 31. oktobra je prepovedano izvajati kakršne koli ribolovne dejavnosti v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske lege, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:
(a) območje 1:
–55°45′ S, 15°30′ V
–55°45′ S, 16°30′ V
–55°00' S, 16°30' V
–55°00' S, 16°00' V
–55°15' S, 16°00' V
–55°15′ S, 15°30′ V
–55°45′ S, 15°30′ V
(b) območje 2:
–55°00' S, 19°14' V
–54°48′ S, 19°20′ V
–54°45′ S, 19°19′ V
–54°45′ S, 18°55′ V
–55°00′ S, 19°14′ V
(c) območje 3:
–56°13′ S, 18°27′ V
–56°13′ S, 19°31′ V
–55°59′ S, 19°13′ V
–56°03′ S, 19°06′ V
–56°00′ S, 18°51′ V
–55°47′ S, 18°57′ V
–55°30′ S, 18°34′ V
–56°13′ S, 18°27′ V
5.2.
Dovoljen je usmerjeni ribolov lososa z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 157 mm, ali z visečimi parangali. Na krovu ne sme biti nobenih drugih orodij.
5.3.
Prepove se usmerjeni ribolov trske z orodji iz točke 5.2.
6.
Omejitve za ribolov iverke in romba
6.1.
Prepovedano je na krovu zadržati naslednje vrste rib, kadar so ujete znotraj geografskih območij in v obdobjih, ki so navedena spodaj:
|
Vrsta
|
Geografska območja
|
Obdobje
|
|
Iverka
|
Podrazdelki 26, 27, 28 in 29 južno od 59°30′ S
Podrazdelek 32
|
15. februar do 15. maj
15. februar do 31. maj
|
|
Romb
|
Podrazdelki 25, 26 in 28 južno od 56°50′ S
|
1. junij do 31. julij
|
6.2.
Prepove se usmerjeni ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa vreče, ki je enaka ali večja od 105 mm, ali z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 100 mm. Prilov iverke in romba se lahko obdrži na krovu in iztovori v mejah 10 % žive teže celotnega ulova, ki se obdrži na krovu.
Del D
Ukrepi za ublažitev za občutljive vrste
1.
Ukrepi za zmanjšanje naključnih ulovov kitov in delfinov
1.1.
Za plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več se prepove uporaba mirujočih mrež v Baltskem morju brez hkratne uporabe aktivnih zvočnih odvračalnih naprav.
1.2.
Točka 1.1 se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se opravljajo zgolj za namene znanstvenih preiskav, ki se izvajajo z dovoljenjem in pod vodstvom zadevne države članice ali držav članic, njihov cilj pa je razvijanje novih tehničnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova oziroma ubijanja kitov in delfinov.
1.3.
Države članice s pomočjo znanstvenih študij ali pilotnih projektov spremljajo in ocenjujejo učinkovitost zvočnih odvračalnih naprav pri zadevnih vrstah ribolova in območjih.
2.
Posebni ukrepi za zaščito jegulj
Prepovedano je na krovu zadržati jegulje, ujete s kakršnim koli aktivnim orodjem. Ob naključnem ulovu se jegulje ne poškodujejo in se takoj izpustijo.
PRILOGA IX
Sredozemsko morje
Del A
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja
|
Vrsta
|
Celotno območje
|
|
Brancin (Dicentrarchus labrax)
|
25 cm
|
|
Srebrni špar (Diplodus annularis)
|
12 cm
|
|
Pic (Diplodus puntazzo)
|
18 cm
|
|
Šarg (Diplodus sargus)
|
23 cm
|
|
Fratrc (Diplodus vulgaris)
|
18 cm
|
|
Sardon (Engraulis encrasicolus)
|
9 cm1
|
|
Kirnje (Epinephelus spp.)
|
45 cm
|
|
Ovčica (Lithognathus mormyrus)
|
20 cm
|
|
Oslič (Merluccius merluccius)
|
20 cm
|
|
Bradači (Mullus spp.)
|
11 cm
|
|
Divji ribon (Pagellus acarne)
|
17 cm
|
|
Okati ribon (Pagellus bogaraveo)
|
33 cm
|
|
Globinska kirnja (Polyprion americanus)
|
45 cm
|
|
Sardela (Sardina pilchardus)
|
11 cm2
|
|
Skuša (Scomber spp.)
|
18 cm
|
|
Morski list (Solea vulgaris)
|
20 cm
|
|
Orada (Sparus aurata)
|
20 cm
|
|
Šur (Trachurus spp.)
|
15 cm
|
|
Škamp (Nephrops norvegicus)
|
20 mm DK3
70 mm SD3
|
|
Jastog (Homarus Gammarus)
|
105 mm DK3
300 mm SD3
|
|
Rarogi (Palinuridae)
|
90 mm DK3
|
|
Dolgoostna rdeča kozica (Parapenaeus longirostris)
|
20 mm DK3
|
|
Velika pokrovača (Pecten jacobeus)
|
10 cm
|
|
Ladinke (Venerupis spp)
|
25 mm
|
|
Venernice (Venus spp)
|
25 mm
|
1 Države članice lahko pretvorijo najmanjšo referenčno velikost ohranjanja v 110 primerkov na kg.
2 Države članice lahko pretvorijo najmanjšo referenčno velikost ohranjanja v 55 primerkov na kg.
3 DK – dolžina koša; SD – skupna dolžina.
Del B
Velikost mrežnega očesa
1.
Osnovna velikost mrežnega očesa za vlečno orodje
Za Sredozemsko morje veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa vreče:
|
Velikost mrežnega očesa vreče1
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Kvadratasta mrežna očesa vreče vsaj 40 mm2
|
Celotno območje
|
Na podlagi ustrezno utemeljene zahteve lastnika plovila se kot alternativa kvadratastemu mrežnemu očesu vreče 44 mm lahko uporabljajo rombasta mrežna očesa vreče 50 mm2
|
|
Vsaj 20 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov sardel in sardonov
|
|
Vsaj 14 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst z obkroževalnimi mrežami
|
1 Prepove se uporaba mrežnega materiala z debelino niti več kot 3 mm ali večnitnega materiala; ali mrežnega materiala z debelino niti več kot 6 mm na katerem koli delu pridnene vlečne mreže.
2 Na krovu je dovoljeno imeti ali uporabljati samo en tip mreže (bodisi 40-milimetrska kvadratasta mrežna očesa ali 50-milimetrska rombasta mrežna očesa).
2.
Osnovna velikost mrežnega očesa za mirujoče mreže
Za Sredozemsko morje veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa za mirujoče mreže:
|
Velikost mrežnega očesa
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 16 mm
|
Celotno območje
|
Ni pogojev
|
Del C
Omejitve glede uporabe ribolovnega orodja
1.
Omejitve glede uporabe strgač
Največja širina strgač je 3 metre, razen v primeru strgač za usmerjeni ribolov spužve.
2.
Omejitve glede uporabe zapornih plavaric
Dolžina zapornih plavaric in plavaric brez zapornih vrvi se omeji na 800 metrov z globino 120 metrov, razen v primeru zapornih plavaric, ki se uporabljajo za usmerjeni ribolov tuna.
3.
Omejitve glede uporabe mirujočih mrež
3.1.
Prepove se uporaba naslednjih mirujočih mrež:
(a)trislojne mreže z globino več kot 4 metre,
(b)stoječe zabodne mreže ali kombinirane trislojne in zabodne mreže z globino več kot 10 metrov, razen kadar so takšne mreže krajše od 500 metrov, kjer je dovoljena globina največ 30 metrov.
3.2.
Prepove se uporaba vseh zabodnih, zapletnih ali trislojnih mrež z debelino niti več kot 0,5 mm.
3.3.
Prepovedano je imeti na krovu ali nastaviti več kot 2 500 metrov kombiniranih zabodnih in trislojnih mrež in 6 000 metrov kakršne koli zabodne mreže, zapletne mreže ali trislojne mreže.
4.
Omejitve glede uporabe parangalov
4.1.
Za plovila, ki opravljajo ribolov s pridnenimi parangali, je prepovedano imeti na krovu ali uporabljati več kot 5 000 trnkov, razen za plovila, ki se odpravljajo na ribolovna potovanja, daljša od 3 dni, ki imajo lahko na krovu ali uporabljajo največ 7 000 trnkov.
4.2.
Za plovila, ki opravljajo ribolov s površinskimi parangali, je na plovilo prepovedano imeti na krovu ali uporabljati več od:
(a)2 000 trnkov pri usmerjenem ribolovu navadnega tuna;
(b)3 500 trnkov pri usmerjenem ribolovu mečarice; ter
(c)5 000 trnkov pri usmerjenem ribolovu belega tuna.
4.3.
Vsako plovilo na ribolovnih potovanjih, ki trajajo več kot 2 dni, ima lahko na krovu enako število dodatnih trnkov.
5.
Omejitve glede uporabe vrš in košar
Prepovedano je imeti na krovu ali nastaviti več kot 250 vrš ali košar na plovilo za ribolov globokomorskih rakov (vključno z Plesionika spp., Pasiphaea spp. ali podobnimi vrstami).
6.
Omejitve glede usmerjenega ribolova okatega ribona
Prepove se usmerjeni ribolov okatega ribona (Pagellus bogaraveo) z naslednjim orodjem:
–zabodnimi, zapletnimi ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 100 mm, ali
–parangali s trnki s skupno dolžino manj kot 3,95 cm in širino manj kot 1,65 cm.
Del D
Ukrepi za ublažitev za občutljive vrste
1.
Ukrepi za zmanjšanje naključnih ulovov kitov in delfinov
1.1.
Za plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več se prepove uporaba mirujočih mrež v Sredozemskem morju brez hkratne uporabe aktivnih zvočnih odvračalnih naprav.
1.2.
Točka 1.1 se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se opravljajo zgolj za namene znanstvenih preiskav, ki se izvajajo z dovoljenjem in pod vodstvom zadevne države članice ali držav članic, njihov cilj pa je razvijanje novih tehničnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova oziroma ubijanja kitov in delfinov.
1.3.
Države članice s pomočjo znanstvenih študij ali pilotnih projektov spremljajo in ocenjujejo učinkovitost blažilnih naprav, kot je opisano v točki 1.1, pri zadevnih vrstah ribolova in območjih.
2.
Ukrepi za zmanjšanje naključnih ulovov morskih ptic
Plovila, ki lovijo s parangali v Sredozemskem morju, uporabljajo vsaj dva izmed naslednjih ukrepov za ublažitev: vrvi za odganjanje ptic, obtežene vrvi, nastavitev parangalov v času teme z minimalno osvetlitvijo krova, ki je potrebna zaradi varnosti.
PRILOGA X
Črno morje
Del A
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja
|
Vrsta
|
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja
|
|
Romb (Psetta maxima)
|
45 cm
|
Del B
Velikost mrežnega očesa
1.
Osnovna velikost mrežnega očesa za vlečno orodje
Za Črno morje veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa vreče:
|
Velikost mrežnega očesa vreče
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 50 mm
|
Celotno območje
|
Kot alternativa se lahko uporabljajo kvadratasta mrežna očesa vreče velikosti 40 mm
|
2.
Osnovna velikost mrežnega očesa za mirujoče mreže
Za Črno morje veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa za mirujoče mreže:
|
Velikost mrežnega očesa
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 400 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov romba
|
Del C
Zaprta ali omejena območja
Sezonska zapora za zaščito romba
Usmerjeni ribolov, pretovarjanje, iztovarjanje in prva prodaja romba se dovolijo od 15. aprila do 15. junija vsako leto v vodah Unije v Črnem morju.
Del D
Ukrepi za ublažitev za občutljive vrste in habitate
1.
Ukrepi za zmanjšanje naključnih ulovov kitov in delfinov
1.1.
Za plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več se prepove uporaba mirujočih mrež v podobmočju ICES VIII in IX brez hkratne uporabe aktivnih zvočnih odvračalnih naprav.
1.2.
Točka 1.1 se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se opravljajo zgolj za namene znanstvenih preiskav, ki se izvajajo z dovoljenjem in pod vodstvom zadevne države članice ali držav članic, njihov cilj pa je razvijanje novih tehničnih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova oziroma ubijanja kitov in delfinov.
1.3.
Države članice s pomočjo znanstvenih študij ali pilotnih projektov spremljajo in ocenjujejo učinkovitost blažilnih naprav, kot je opisano v točki 1.1, pri zadevnih vrstah ribolova in območjih.
2.
Omejitve glede uporabe vlečnih mrež in strgač
Prepove se uporaba vlečnih mrež in strgač na globini več kot 1 000 metrov.
PRILOGA XI
Najbolj oddaljene regije
Del A
Osnovna velikost mrežnega očesa za vlečno orodje
Za najbolj oddaljene regije veljajo naslednje velikosti mrežnega očesa vreče:
|
Velikost mrežnega očesa vreče
|
Geografska območja
|
Pogoji
|
|
Vsaj 100 mm
|
Vse vode ob obali francoskega departmaja Gvajana, ki spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo Francije
|
Ni pogojev
|
|
Vsaj 45 mm
|
Vse vode ob obali francoskega departmaja Gvajana, ki spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo Francije
|
Usmerjeni ribolov kozic (Penaeus subtilis, Penaeus brasiliensis, Xiphopenaeus kroyeri)
|
|
Vsaj 14 mm
|
Celotno območje
|
Usmerjeni ribolov malih pelagičnih vrst z obkroževalnimi mrežami
|
Del B
Zaprta ali omejena območja
Omejitve ribolovnih dejavnosti v coni 24 milj okrog Mayotta
Plovilom se prepove uporaba zapornih plavaric pri lovu na jate tunov ali tunom podobnih rib znotraj 24 milj od obale otočja Mayotte, merjeno od temeljnih črt, od katerih se merijo teritorialne vode.
