EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2016

COM(2016) 84 final

2016/0051(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021, sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021, dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) Norveški, Islandiji in Lihtenštajnu (v nadaljnjem besedilu: države EGP-Efte) omogoča polno sodelovanje na notranjem trgu. V povezavi s tem so te tri države od začetka veljavnosti Sporazuma leta 1994 tudi prispevale k zmanjšanju gospodarskih
in socialnih neskladij v EGP v skladu s členom 115 Sporazuma. Poleg tega je Norveška prispevala z ločenim norveškim finančnim mehanizmom. Zadnji finančni mehanizmi so se iztekli 30. aprila 2014.

Glede na stalno potrebo po zmanjšanju gospodarskih
in socialnih neskladij v Evropskem gospodarskem prostoru je Svet 7. oktobra 2013 Komisijo pooblastil, da začne pogajanja z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško o sporazumu o prihodnjih finančnih prispevkih držav EGP-Efte, da se izboljšata ekonomska in socialna kohezija v Evropskem gospodarskem prostoru 1 . Uradna pogajanja so se začela januarja 2014. Vzporedno, vendar ločeno od pogajanj o finančnem mehanizmu, se je začel pregled protokolov o trgovini z ribami med EU in Islandijo ter med EU in Norveško na podlagi revizijske klavzule dodatnih protokolov k sporazumom o prosti trgovini z Norveško in Islandijo 2 .

Pogajanja so se zaključila 17. julija 2015, ko so pogajalci parafirali:

sporazum med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o finančnem mehanizmu EGP),

sporazum med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021 (v nadaljnjem besedilu: sporazum z Norveško),

dodatni protokol k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (v nadaljnjem besedilu: protokol z Norveško) ter

dodatni protokol k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo (v nadaljnjem besedilu: protokol z Islandijo).

Priloženi predlog se nanaša na podpis in začasno uporabo sporazuma o finančnem mehanizmu EGP, sporazuma z Norveško, protokola z Norveško in protokola z Islandijo.

V skladu s sporazumom o finančnem mehanizmu EGP in sporazumom z Norveško bodo države EGP-Efte v obdobju 2014–2021 za ekonomsko in socialno kohezijo v EGP skupaj prispevale 2,8 milijarde EUR. Določen znesek finančnih sredstev bodo namenile tudi za odpravljanje brezposelnosti mladih. Ta rezultat odraža pogajalske smernice Sveta, ki omenjajo (a) „skupno povečanje“ finančnega prispevka (finančni prispevek se je v primerjavi z obdobjem 2009–2014 skupaj povečal za 11,3 %); b) morebitna nova sredstva za odpravo posledic brezposelnosti mladih; c) uporabo razdelitvenega ključa Kohezijskega sklada; d) uskladitev novega finančnega obdobja s časovnim okvirom instrumenta kohezijske politike EU (2014–2020); e) zmanjšano število prednostnih nalog v primerjavi s prejšnjim finančnim obdobjem ter f) poenostavitev izvedbenih določb.

Na podlagi pregleda protokolov o trgovini z ribami med EU in Islandijo ter med EU in Norveško so bile obema državama odobrene nove koncesije za obdobje 2014–2021. Pri teh koncesijah gre v osnovi za podaljšanje koncesij, odobrenih za obdobje 2009–2014, pri čemer: a) sta se za Islandijo rahlo povečali dve tarifni kvoti; b) so se za Norveško rahlo povečale koncesije za nekatere tarifne vrstice, za druge tarifne vrstice pa so bile prejšnje koncesije podaljšane. Norveška bo obnovila sporazum o prometu z ribami za sedem let od začetka začasne uporabe novih koncesij.

Sporazuma in protokola se začasno uporabljajo od datumov, določenih v njihovih členih, do zaključka ustreznih postopkov za njihovo ratifikacijo ali do njihove sklenitve in začetka veljavnosti.

Komisija je izid pogajanj ocenila kot zadovoljiv in Svetu predlaga, da sprejme priloženi sklep o podpisu in začasni uporabi sporazuma o finančnem mehanizmu EGP, sporazuma z Norveško, protokola z Norveško in protokola z Islandijo.

2016/0051 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021, sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021, dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti tretjega pododstavka člena 175 in člena 207 v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Potreba po zmanjšanju ekonomskih in socialnih neskladij v Evropskem gospodarskem prostoru še vedno obstaja, zato bi bilo treba vzpostaviti nov mehanizem za finančne prispevke držav EGP-Efte in nov norveški finančni mehanizem.

(2)Svet je 7. oktobra 2013 Komisijo pooblastil, da začne pogajanja z Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o sporazumu o prihodnjih finančnih prispevkih držav EGP-Efte za ekonomsko in socialno kohezijo v Evropskem gospodarskem prostoru. Komisija je v imenu Evropske unije s pogajanji dosegla sporazum med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021. Sporazum se določi v obliki protokola 38c k Sporazumu EGP. Komisija je v imenu Evropske unije s pogajanji dosegla tudi sporazum med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021.

(3)Posebne določbe za uvoz nekaterih rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Islandije in Norveške v EU, ki so določene v dodatnih protokolih k sporazumoma obeh držav o prosti trgovini z Evropsko gospodarsko skupnostjo, so prenehale veljati 30. aprila 2014 in bi jih bilo treba pregledati v skladu s členoma 1 teh protokolov. Komisija je zato s pogajanji dosegla nova dodatna protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo.

(4)Navedena sporazuma in protokola predvidevajo začasno uporabo pred njihovim začetkom veljavnosti.

(5)Sporazuma in protokola bi bilo treba s pridržkom njihove poznejše sklenitve podpisati v imenu Evropske unije ter jih začasno uporabljati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

S pridržkom sklenitve se v imenu Evropske unije odobri podpis sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021, sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021, dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo.

Besedila sporazumov in protokolov so priložena temu sklepu.

Člen 2

Generalni sekretariat Sveta za podpis sporazumov in protokolov, s pridržkom njihove sklenitve, pooblasti osebe, ki jih imenuje pogajalec.

Člen 3

S pridržkom njune poznejše sklenitve in do njunega začetka veljavnosti se sporazum med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021 ter sporazum med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021 uporabljata začasno v skladu s členom 3 prvega oziroma členom 11(3) drugega sporazuma, in sicer od prvega dne prvega meseca, ki sledi deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

S pridržkom njegove poznejše sklenitve in do njegovega začetka veljavnosti se dodatni protokol k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško v skladu s svojim členom 5(3) uporablja začasno, in sicer od prvega dne tretjega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

S pridržkom njegove poznejše sklenitve in do njegovega začetka veljavnosti se dodatni protokol k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo v skladu s svojim členom 4(3) uporablja začasno, in sicer od prvega dne tretjega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

Člen 4

Ta sklep začne veljati …

V Bruslju,

(1) Dokument Sveta 12239/13 ADD 1.

(2) UL L 291, 9.11.2010, str. 14 in 18.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2016

COM(2016) 84 final

PRILOGA

k

predlogu sklepa Sveta

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021, sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021, dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo

SPORAZUM
MED EVROPSKO UNIJO, ISLANDIJO,
KNEŽEVINO LIHTENŠTAJN IN KRALJEVINO NORVEŠKO
O FINANČNEM MEHANIZMU EGP ZA OBDOBJE 2014–2021

EVROPSKA UNIJA,

ISLANDIJA,

KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN,

KRALJEVINA NORVEŠKA so se –

GLEDE NA TO, da so se pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) strinjale, da je treba zmanjšati socialna in gospodarska neskladja med njihovimi regijami z namenom stalne in uravnotežene krepitve trgovine ter gospodarskih odnosov med njimi,

GLEDE NA TO, da so države Efte v okviru Evropskega gospodarskega prostora vzpostavile finančni mehanizem, da bi prispevale k navedenemu cilju,

GLEDE NA TO, da Protokol 38a k Sporazumu EGP in Dodatek k temu protokolu vsebujeta določbe o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2004–2009;

GLEDE NA TO, da Protokol 38b k Sporazumu EGP in Dodatek k temu protokolu vsebujeta določbe o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2009–2014;

GLEDE NA TO, da v Evropskem gospodarskem prostoru še vedno obstaja potreba po zmanjšanju gospodarskih in socialnih neskladij, je treba za obdobje 2014–2021 vzpostaviti nov mehanizem za finančne prispevke držav EGP-Efte –

ODLOČILE SKLENITI NASLEDNJI SPORAZUM:

ČLEN 1

Besedilo člena 117 Sporazuma EGP se nadomesti z naslednjim:

„Protokol 38, Protokol 38a, Dodatek k Protokolu 38a, Protokol 38b, Dodatek k Protokolu 38b in Protokol 38c vsebujejo določbe o finančnih mehanizmih.“

ČLEN 2

Za Protokolom 38b k Sporazumu EGP se vstavi nov protokol 38c. Besedilo Protokola 38c je v prilogi k temu sporazumu.

ČLEN 3

Pogodbenice ratificirajo ali odobrijo ta sporazum v skladu s svojimi lastnimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

Do zaključka postopkov iz odstavkov 1 in 2 se ta sporazum uporablja začasno, in sicer od prvega dne prvega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

ČLEN 4

Ta sporazum, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem, islandskem in norveškem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ki pošlje overjeno kopijo vsaki pogodbenici tega sporazuma.

V Bruslju, …

Za Evropsko unijo

Za Islandijo

Za Kneževino Lihtenštajn

Za Kraljevino Norveško

PRILOGA

   PROTOKOL 38C

o finančnem mehanizmu EGP (2014–2021)

Člen 1

1. Islandija, Lihtenštajn in Norveška (v nadaljnjem besedilu: države Efte) s finančnimi prispevki za prednostna področja, navedena v členu 3, prispevajo k zmanjšanju gospodarskih in socialnih neskladij v Evropskem gospodarskem prostoru ter h krepitvi svojih odnosov z državami upravičenkami.

2. Vsi programi in dejavnosti, ki se financirajo v okviru finančnega mehanizma EGP v obdobju 2014–2021, temeljijo na skupnih vrednotah, kot sta spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

Člen 2

1. Skupni znesek finančnega prispevka iz člena 1 je 1 548,1 milijona EUR, ki se v obdobju od 1. maja 2014 do vključno 30. aprila 2021 zagotovi za izpolnitev obveznosti v letnih delnih zneskih po 221,16 milijona EUR.

2. Skupni znesek vključuje sredstva za posamezne države iz člena 6 in globalni sklad za regionalno sodelovanje iz člena 7.

Člen 3

1.    Sredstva za posamezne države se zagotovijo za naslednja prednostna področja:

(a)inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;

(b)    socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;

(c)    okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;

(d)    kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;

(e)    pravosodje in notranje zadeve.

Programska področja znotraj navedenih prednostnih področij so z navedbo ciljev in področij podpore določena v Prilogi k temu protokolu.

2.    a) Prednostna področja se izberejo, koncentrirajo in prilagodijo v skladu s postopkom iz člena 10(3) ter v skladu z različnimi potrebami posamezne države upravičenke, pri tem pa se upoštevata njihova velikost in znesek prispevka.

b) 10 % vseh sredstev za posamezne države se nameni za sklad za civilno družbo; sredstva iz tega sklada se zagotovijo v skladu z razdelitvenim ključem iz člena 6.

Člen 4

1.    Za ustrezno osredotočenost na prednostna področja in zagotovitev učinkovitega izvajanja v skladu s splošnimi cilji iz člena 1 ter ob upoštevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s poudarkom na zaposlovanju, nacionalnih prednostnih nalogah, priporočilih za posamezne države in partnerskih sporazumih v okviru kohezijske politike EU, ki so bili sklenjeni z Evropsko komisijo, države Efte v skladu s členom 10(3) z vsako državo upravičenko sklenejo memorandum o soglasju.

2.    Med pogajanji o memorandumih o soglasju iz člena 10(3) se na strateški ravni organizirajo posvetovanja z Evropsko komisijo, da se spodbudijo dopolnjevanje in sinergije s kohezijsko politiko EU ter preučijo možnosti za uporabo finančnih instrumentov, da se poveča učinek finančnih prispevkov.

Člen 5

1.    Pri programih v okviru sredstev za posamezne države, za izvajanje katerih so odgovorne države upravičenke, prispevek Efte ne presega 85 odstotkov stroškov programa, če države Efte ne odločijo drugače.

2.    Upoštevajo se pravila, ki se uporabljajo za državno pomoč.

   

3.    Odgovornost držav Efte za projekte je omejena na zagotavljanje sredstev v skladu z dogovorjenim načrtom. Tretje strani ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Člen 6

Posebna sredstva se zagotovijo za naslednje države upravičenke: Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko, Estonijo, Grčijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Malto, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, razdelijo pa se, kot sledi:

Država upravičenka	Sredstva (v mio. EUR)
Bolgarija	115,0
Hrvaška	56,8
Ciper	6,4
Češka	95,5
Estonija	32,3
Grčija	116,7
Madžarska	108,9
Latvija	50,2
Litva	56,2
Malta	4,4
Poljska	397,8
Portugalska	102,7
Romunija	275,2
Slovaška	54,9
Slovenija	19,9

Člen 7

1.    Vzpostavi se globalni sklad za regionalno sodelovanje v višini 55,25 milijona EUR. Sklad prispeva k uresničevanju ciljev finančnega mehanizma EGP, ki so opredeljeni v členu 1.

2.    70 % sredstev sklada se nameni za spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja mladih s posebnim poudarkom na naslednjih področjih:  

(a)    programi mobilnosti za zaposlovanje in usposabljanje mladih s posebnim poudarkom na mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;

(b)programi dualnega izobraževanja, vajeništva in vključevanja mladih;

(c)izmenjava znanja, izmenjava dobre prakse in vzajemno učenje organizacij/institucij, ki zagotavljajo storitve zaposlovanja mladih.

Ta del sklada se nameni za projekte, v katerih sodelujejo države upravičenke in druge države članice EU, v katerih stopnja brezposelnosti mladih presega 25 % (po podatkih za leto 2013, referenčno leto Eurostata); v takih projektih sodelujeta najmanj dve državi, od tega najmanj ena država upravičenka. Države Efte lahko sodelujejo kot partnerji.

3.    30 % sredstev sklada se nameni za regionalno sodelovanje na prednostnih področjih iz člena 3, zlasti pa izmenjavi znanja, izmenjavi dobre prakse in krepitvi institucij.

Ta del sklada se nameni za projekte, v katerih sodelujejo države upravičenke in sosednje tretje države. V projektih sodelujejo najmanj tri države, od tega najmanj dve državi upravičenki. Države Efte lahko sodelujejo kot partnerji.

Člen 8

Države Efte do leta 2020 opravijo vmesni pregled, da se prerazporedijo morebitna sredstva, ki so bila namenjena posameznim državam upravičenkam in v breme katerih obveznosti niso bile prevzete.

Člen 9

1.    Finančni prispevek iz tega protokola se tesno usklajuje z dvostranskim prispevkom Norveške v okviru norveškega finančnega mehanizma.

2.    Države Efte zagotovijo, da so postopki vlaganja vlog in načini izvajanja pri obeh finančnih mehanizmih iz prejšnjega odstavka v osnovi enaki.

3.    Če je primerno, se upoštevajo vse ustrezne spremembe kohezijske politike Evropske unije.

Člen 10

Za izvajanje finančnega mehanizma EGP velja naslednje:

1.    V vseh fazah izvajanja se uporablja najvišja stopnja preglednosti, odgovornosti in stroškovne učinkovitosti ter načela dobrega upravljanja, partnerstva in upravljanja na več ravneh, trajnostnega razvoja, enakosti spolov in nediskriminacije.

Cilji finančnega mehanizma EGP se uresničujejo v okviru tesnega sodelovanja med državami upravičenkami in državami Efte.

2.    a) države Efte vodijo globalni sklad iz člena 7(1) ter so odgovorne za njegovo izvajanje, vključno z upravljanjem in nadzorom;

b) države Efte vodijo sklad za civilno družbo iz člena 3(2)(b) ter so odgovorne za njegovo izvajanje, vključno z upravljanjem in nadzorom, če v memorandumu o soglasju iz člena 10(3) ni določeno drugače;

   

3.    Države Efte z vsako državo upravičenko sklenejo memorandum o soglasju, ki zadeva posebna sredstva, namenjena tej državi upravičenki, z izjemo sklada iz odstavka 2(a); v tem memorandumu se določijo večletni programski okvir ter strukture upravljanja in nadzora.

   a) Na podlagi memorandumov o soglasju države upravičenke državam Efte predložijo predloge posameznih programov; države Efte predloge ocenijo in odobrijo ter z državami upravičenkami za vsak program sklenejo sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Na izrecno zahtevo držav Efte ali zadevne države upravičenke Evropska komisija pregleda predlog določenega programa še pred njegovim sprejetjem, da se tako zagotovi združljivost s kohezijsko politiko Evropske unije.

b) Za izvajanje dogovorjenih programov so odgovorne države upravičenke, ki poskrbijo za ustrezen sistem upravljanja in nadzora, da se zagotovita pravilno izvajanje in upravljanje.

c) Države Efte lahko izvajajo nadzor v skladu s svojimi notranjimi zahtevami. Države upravičenke v ta namen zagotovijo vso potrebno pomoč, informacije in dokumentacijo.

d) Države Efte lahko v primeru nepravilnosti prekinejo financiranje in zahtevajo vračilo finančnih sredstev.

   e) Za zagotovitev široke udeležbe se pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju finančnega prispevka po potrebi uporabljajo partnerstva. Partnerji med drugim lahko vključujejo organe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, pa tudi zasebni sektor, civilno družbo in socialne partnerje v državah upravičenkah ter državah Efte.

   

   f) Vsak projekt na podlagi večletnega programskega okvira v državah upravičenkah se lahko izvaja tudi v sodelovanju med subjekti s sedežem v državah upravičenkah in državah Efte v skladu z veljavnimi pravili o javnih naročilih.

4.    Stroški upravljanja držav Efte se krijejo iz skupnega zneska iz člena 2(1), določijo pa se v izvedbenih določbah iz odstavka 5.

   

5.    Države Efte ustanovijo odbor za splošno upravljanje finančnega mehanizma EGP. Po posvetovanju z državami upravičenkami, pri katerem lahko svojo podporo zagotovi Komisija, države Efte izdajo nadaljnje določbe za izvajanje finančnega mehanizma EGP. Države Efte si prizadevajo izdati te določbe pred podpisom memorandumov o soglasju.

6.    Države Efte poročajo o svojem prispevku k ciljem finančnega mehanizma EGP in po potrebi k enajstim tematskim ciljem evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 1 .

Člen 11

Na koncu obdobja iz člena 2 ter brez poseganja v pravice in obveznosti iz Sporazuma pogodbenice v skladu s členom 115 Sporazuma ponovno preučijo potrebo po odpravljanju gospodarskih in socialnih neskladij v Evropskem gospodarskem prostoru.

Priloga k Protokolu 38C

Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost

1.Razvoj podjetništva, inovacije ter mala in srednja podjetja

2.Raziskave

3.Izobraževanje, štipendije, vajeništva in podjetništvo mladih

4.Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

Socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine

1.Evropski izzivi na področju javnega zdravja

2.Vključevanje Romov in krepitev njihove vloge

3.Otroci in mladi na pragu revščine in socialne izključenosti

4.Udeležba mladih na trgu dela

5.Lokalni razvoj in zmanjševanje revščine

Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo

1.Okolje in ekosistemi

2.Energija iz obnovljivih virov, energetska učinkovitost in energetska varnost

3.Prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic

Kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine

1.Kulturno podjetništvo, kulturna dediščina in sodelovanje na kulturnem področju

2.Civilna družba

3.Dobro upravljanje, odgovornost institucij in preglednost

4.Človekove pravice – uveljavljanje na nacionalni ravni

Pravosodje in notranje zadeve

1.Azil in migracije

2.Kazenske sankcije in pridržanje v predkazenskem postopku

3.Mednarodno policijsko sodelovanje in boj proti kriminalu

4.Uspešnost in učinkovitost pravosodnega sistema, krepitev pravne države

5.Nasilje v družini in nasilje na podlagi spola

6.Preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje

(1) 1) Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; 2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; 3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in akvakulture; 4) podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih; 5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; 6) ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; 7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; 8) spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; 9) spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji; 10) vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti ter vseživljenjsko učenje; 11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2016

COM(2016) 84 final

PRILOGA

k

predlogu sklepa Sveta

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021, sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021, dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo

SPORAZUM
MED KRALJEVINO NORVEŠKO IN EVROPSKO UNIJO O NORVEŠKEM FINANČNEM MEHANIZMU ZA OBDOBJE 2014–2021

Člen 1

1. Kraljevina Norveška se zavezuje, da bo za zmanjšanje gospodarskih in socialnih neskladij v Evropskem gospodarskem prostoru ter za krepitev odnosov z državami upravičenkami z ločenim norveškim finančnim mehanizmom prispevala na prednostnih področjih iz člena 3.

2. Vsi programi in dejavnosti, ki se financirajo v okviru norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021, temeljijo na skupnih vrednotah, kot sta spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

Člen 2

1. Skupni znesek finančnega prispevka iz člena 1 je 1253,7 milijona EUR, ki se v obdobju od 1. maja 2014 do vključno 30. aprila 2021 zagotovi za izpolnitev obveznosti v letnih delnih zneskih po 179,1 milijona EUR.

2. Skupni znesek vključuje sredstva za posamezne države iz člena 6 in globalni sklad za regionalno sodelovanje iz člena 7.

Člen 3

1. Sredstva za posamezne države se zagotovijo za naslednja prednostna področja:

(a)inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;

(b)    socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;

(c)    okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;

(d)    kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;

(e)    pravosodje in notranje zadeve.

Programska področja znotraj navedenih prednostnih področij so z navedbo ciljev in področij podpore določena v Prilogi k temu sporazumu.

2.    a) Prednostna področja se izberejo, koncentrirajo in prilagodijo po postopku iz člena 10(3) ter glede na potrebe posamezne države upravičenke, pri tem pa se upoštevata njihova velikost in znesek prispevka.

b) 1 % vseh sredstev za posamezne države se nameni za sklad za spodbujanje dostojnega dela in tristranski dialog; sredstva iz tega sklada se zagotovijo v skladu z razdelitvenim ključem iz člena 6.

c) Spodbujajo se sodelovanje s civilno družbo, čezmejno sodelovanje in sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami.

Člen 4

1.    Za ustrezno osredotočenost na prednostna področja in zagotovitev učinkovitega izvajanja v skladu s splošnimi cilji iz člena 1 ter ob upoštevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s poudarkom na zaposlovanju, nacionalnih prednostnih nalogah, priporočilih za posamezne države in partnerskih sporazumih v okviru kohezijske politike EU, ki so bili sklenjeni z Evropsko komisijo, Kraljevina Norveška v skladu s členom 10(3) z vsako državo upravičenko sklene memorandum o soglasju.

2.    Med pogajanji o memorandumih o soglasju iz člena 10(3) se na strateški ravni organizirajo posvetovanja z Evropsko komisijo, da se spodbudijo dopolnjevanje in sinergije s kohezijsko politiko EU ter preučijo možnosti za uporabo finančnih instrumentov, da se poveča učinek finančnih prispevkov.

Člen 5

1.    Če Kraljevina Norveška ne odloči drugače, njen prispevek pri programih v okviru sredstev za posamezne države, za izvajanje katerih so odgovorne države upravičenke, ne presega 85 odstotkov stroškov programa.

2.    Upoštevajo se pravila, ki se uporabljajo za državno pomoč.

   

3.    Odgovornost Kraljevine Norveške za projekte je omejena na zagotavljanje sredstev v skladu z dogovorjenim načrtom. Tretje strani ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Člen 6

Posebna sredstva se zagotovijo za naslednje države upravičenke: Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, razdelijo pa se, kot sledi:

Država upravičenka	Sredstva (v mio. EUR)
Bolgarija	95,1
Hrvaška	46,6
Ciper	5,1
Češka	89,0
Estonija	35,7
Madžarska	105,7
Latvija	51,9
Litva	61,4
Malta	3,6
Poljska	411,5
Romunija	227,3
Slovaška	58,2
Slovenija	17,8

Člen 7

1.    Vzpostavi se globalni sklad za regionalno sodelovanje v višini 44,75 milijona EUR. Sklad prispeva k uresničevanju ciljev norveškega finančnega mehanizma, ki so opredeljeni v členu 1.

2.    60 % sredstev sklada se nameni za spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja mladih s posebnim poudarkom na naslednjih področjih:  

(a) programi mobilnosti za zaposlovanje in usposabljanje mladih s posebnim poudarkom na mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;

(b) programi dualnega izobraževanja, vajeništva in vključevanja mladih;

(c) izmenjava znanja, izmenjava dobre prakse in vzajemno učenje organizacij/institucij, ki zagotavljajo storitve zaposlovanja mladih.

Ta del sklada se nameni za projekte, v katerih sodelujejo države upravičenke in druge države članice EU, v katerih stopnja brezposelnosti mladih presega 25 % (po podatkih za leto 2013, referenčno leto Eurostata); v takih projektih sodelujeta najmanj dve državi, od tega najmanj ena država upravičenka. Norveški subjekti lahko sodelujejo kot partnerji.

3.    40 % sredstev sklada se nameni za regionalno sodelovanje na prednostnih področjih iz člena 3, zlasti pa izmenjavi znanja, izmenjavi dobre prakse in krepitvi institucij.

Ta del sklada se nameni za projekte, v katerih sodelujejo države upravičenke in sosednje tretje države. V projektih sodelujejo najmanj tri države, od tega najmanj dve državi upravičenki. Norveški subjekti lahko sodelujejo kot partnerji.

Člen 8

Kraljevina Norveška do leta 2020 opravi vmesni pregled, da se prerazporedijo morebitna sredstva, ki so bila namenjena posameznim državam upravičenkam in v breme katerih obveznosti niso bile prevzete.

Člen 9

1.    Finančni prispevek iz člena 1 mora biti tesno usklajen s prispevkom držav Efte v okviru finančnega mehanizma EGP.

2.    Kraljevina Norveška zagotovi, da so postopki vlaganja vlog in načini izvajanja pri obeh finančnih mehanizmih iz prejšnjega odstavka v osnovi enaki.

3.    Če je primerno, se upoštevajo vse ustrezne spremembe kohezijske politike Evropske unije.

Člen 10

Za izvajanje norveškega finančnega mehanizma velja naslednje:

1.    V vseh fazah izvajanja se uporablja najvišja stopnja preglednosti, odgovornosti in stroškovne učinkovitosti ter načela dobrega upravljanja, partnerstva in upravljanja na več ravneh, trajnostnega razvoja, enakosti spolov in nediskriminacije.

Cilji norveškega finančnega mehanizma se uresničujejo v okviru tesnega sodelovanja med državami upravičenkami in Kraljevino Norveško.

2.    Kraljevina Norveška vodi naslednje sklade ter je odgovorna za njihovo izvajanje, upravljanje in nadzor:

(a)globalni sklad za regionalno sodelovanje iz člena 7(1);

(b)sklad za spodbujanje dostojnega dela in tristranski dialog iz člena 3(2)(b).

3.    Kraljevina Norveška z vsako državo upravičenko sklene memorandum o soglasju, ki zadeva posebna sredstva, namenjena tej državi upravičenki, z izjemo skladov iz odstavka 2; v tem memorandumu se določijo večletni programski okvir ter strukture upravljanja in nadzora.

   a) Na podlagi memorandumov o soglasju države upravičenke Kraljevini Norveški predložijo predloge posameznih programov; Kraljevina Norveška predloge oceni in odobri ter z državami upravičenkami za vsak program sklene sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Na izrecno zahtevo Kraljevine Norveške ali zadevne države upravičenke Evropska komisija pregleda predlog določenega programa še pred njegovim sprejetjem, da se tako zagotovi združljivost s kohezijsko politiko Evropske unije.

b) Za izvajanje dogovorjenih programov so odgovorne države upravičenke, ki poskrbijo za ustrezen sistem upravljanja in nadzora, da se zagotovita pravilno izvajanje in upravljanje.

   

   c) Kraljevina Norveška lahko izvaja nadzor v skladu s svojimi notranjimi zahtevami. Države upravičenke v ta namen zagotovijo vso potrebno pomoč, informacije in dokumentacijo.

   

   d) Kraljevina Norveška lahko v primeru nepravilnosti prekine financiranje in zahteva vračilo finančnih sredstev.

 

e) Za zagotovitev široke udeležbe se pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju finančnega prispevka po potrebi uporabljajo partnerstva. Partnerji med drugim lahko vključujejo organe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, pa tudi zasebni sektor, civilno družbo in socialne partnerje v državah upravičenkah ter Kraljevini Norveški.

   f) Vsak projekt na podlagi večletnega programskega okvira v državah upravičenkah se lahko izvaja tudi v sodelovanju med subjekti s sedežem v državah upravičenkah in Kraljevini Norveški v skladu z veljavnimi pravili o javnih naročilih.

4.    Stroški upravljanja Kraljevine Norveške se krijejo iz skupnega zneska iz člena 2(1), določijo pa se v izvedbenih določbah iz odstavka 5.

   

5.    Za celovito upravljanje norveškega finančnega mehanizma je odgovorna bodisi Kraljevina Norveška bodisi subjekt, ki ga ta država imenuje. Po posvetovanju z državami upravičenkami, pri katerem lahko svojo podporo zagotovi Komisija, Kraljevina Norveška izda nadaljnje določbe za izvajanje norveškega finančnega mehanizma. Kraljevina Norveška si prizadeva izdati te določbe pred podpisom memorandumov o soglasju.

6.    Kraljevina Norveška poroča o svojem prispevku k ciljem norveškega finančnega mehanizma in po potrebi k enajstim tematskim ciljem evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 1 .

Člen 11

1.Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi lastnimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2.Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3.Do zaključka postopkov iz odstavkov 1 in 2 se ta sporazum uporablja začasno, in sicer od prvega dne prvega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

Člen 12

Ta sporazum, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in norveškem jeziku, pri čemer so besedila v teh jezikih enako verodostojna, se deponira pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ki pošlje overjeno kopijo vsaki pogodbenici tega sporazuma.

V Bruslju, …[leto]

Za Evropsko unijo

Za Kraljevino Norveško

PRILOGA

K SPORAZUMU

MED KRALJEVINO NORVEŠKO IN EVROPSKO UNIJO

O NORVEŠKEM FINANČNEM MEHANIZMU ZA OBDOBJE 2014–2021

Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost

4.Razvoj podjetništva, inovacije ter mala in srednja podjetja

5.Raziskave

6.Izobraževanje, štipendije, vajeništva in podjetništvo mladih

7.Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

8.Socialni dialog: dostojno delo

Socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine

1.Evropski izzivi na področju javnega zdravja

2.Vključevanje Romov in krepitev njihove vloge

3.Otroci in mladi na pragu revščine in socialne izključenosti

4.Udeležba mladih na trgu dela

5.Lokalni razvoj in zmanjševanje revščine

Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo

1.Okolje in ekosistemi

2.Energija iz obnovljivih virov, energetska učinkovitost in energetska varnost

3.Prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic

Kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine

1.Kulturno podjetništvo, kulturna dediščina in sodelovanje na kulturnem področju

2.Civilna družba

3.Dobro upravljanje, odgovornost institucij in preglednost

4.Človekove pravice – uveljavljanje na nacionalni ravni

Pravosodje in notranje zadeve

1.Azil in migracije

2.Kazenske sankcije in pridržanje v predkazenskem postopku

3.Mednarodno policijsko sodelovanje in boj proti kriminalu

4.Uspešnost in učinkovitost pravosodnega sistema, krepitev pravne države

5.Nasilje v družini in nasilje na podlagi spola

6.Preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje

(1) 1) Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; 2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; 3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in akvakulture; 4) podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih; 5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; 6) ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; 7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; 8) spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; 9) spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji; 10) vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti ter vseživljenjsko učenje; 11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2016

COM(2016) 84 final

PRILOGA

k

predlogu sklepa Sveta

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021, sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021, dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo

DODATNI PROTOKOL K SPORAZUMU MED EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOSTJO IN REPUBLIKO ISLANDIJO

EVROPSKA UNIJA

in

ISLANDIJA sta –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo, podpisanega 22. julija 1972, ter obstoječih ureditev za trgovino z ribami in ribiškimi proizvodi med Islandijo in Skupnostjo,

OB UPOŠTEVANJU Dodatnega protokola k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo o posebnih določbah, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih rib in ribiških proizvodov v Unijo za obdobje 2009–2014, in zlasti člena 1 Dodatnega protokola,

OB UPOŠTEVANJU Dodatnega protokola k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo zaradi pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, in zlasti člena 2 tega protokola –

ODLOČILI SKLENITI NASLEDNJI PROTOKOL:

ČLEN 1

1. V tem protokolu in v prilogi k temu protokolu so določene posebne določbe, ki se uporabljajo za uvoz določenih rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Islandije v Evropsko unijo. Letne brezcarinske tarifne kvote so določene v prilogi k temu protokolu. Te tarifne kvote se uporabljajo od dneva, ko se v skladu s postopki iz člena 4(3) začne začasno uporabljati ta protokol, do 30. aprila 2021.

2. Ob koncu tega obdobja pogodbenici ocenita potrebo po ohranitvi posebnih določb iz odstavka 1 in po potrebi pregledata ravni kvot ob upoštevanju vseh ustreznih interesov.

ČLEN 2

1. Tarifne kvote se odprejo na dan, ko se v skladu s postopki iz člena 4(3) začne začasno uporabljati ta protokol.

2. Obseg tarifnih kvot je določen v prilogi k temu protokolu. Prva tarifna kvota je na voljo od datuma začetka začasne uporabe tega protokola do 30. aprila 2017. Od 1. maja 2017 dalje se nadaljnje tarifne kvote dodelijo vsako leto od 1. maja do 30. aprila, do konca obdobja iz člena 1 tega protokola.

3. Obseg tarifne kvote za obdobje od 1. maja 2014 do začetka začasne uporabe tega protokola se dodeli sorazmerno in je na voljo za preostalo obdobje iz člena 1 tega protokola.

ČLEN 3

Za tarifne kvote, naštete v prilogi k temu protokolu, se uporabljajo pravila o poreklu, ki so določena v Protokolu št. 3 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo, podpisanem 22. julija 1972.

ČLEN 4

1. Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta protokol v skladu s svojimi lastnimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2. Ta protokol začne veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3. Ta protokol se do zaključka postopkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena uporablja začasno, in sicer od prvega dne tretjega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

ČLEN 5

Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in islandskem jeziku, pri čemer so besedila v teh jezikih enako verodostojna, se deponira pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ki pošlje overjeno kopijo vsaki pogodbenici tega protokola.

V Bruslju, … 2016

Za Evropsko unijo

Fyrir Ísland

PRILOGA

POSEBNE DOLOČBE IZ ČLENA 1 PROTOKOLA

Evropska unija poleg obstoječih stalnih tarifnih kvot odpre naslednje letne brezcarinske tarifne kvote za proizvode s poreklom z Islandije:

Oznaka KN	Opis proizvodov	Letni (1.5.–30.4.) obseg tarifne kvote v neto teži, če ni določeno drugače *
0303 51 00	sledi vrste Clupea harengus in Clupea pallasii, zamrznjene, razen jeter in iker (1)	950 ton
0306 15 90	zamrznjeni škampi (Nephrops norvegicus)	1 000 ton
0304 49 50	fileti rdečega okuna (Sebastes spp.), sveži ali ohlajeni	2 000 ton
1604 20 90	pripravki iz drugih rib	2 500 ton
(1) Ugodnost tarifne kvote se ne odobri za blago, ki je deklarirano za sprostitev v prosti promet v obdobju od 15. februarja do 15. junija.

* Količine se dodajo v skladu s členom 2(3) Dodatnega protokola.