EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.7.2016
JOIN(2016) 32 final
2016/0216(NLE)
Skupni predlog
SKLEP SVETA
o podpisu, v imenu EU, Sporazuma o ustanovitvi mednarodne Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.7.2016
JOIN(2016) 32 final
2016/0216(NLE)
Skupni predlog
SKLEP SVETA
o podpisu, v imenu EU, Sporazuma o ustanovitvi mednarodne Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
Ozadje
Evropska unija (EU) ter latinskoameriške in karibske države imajo posebne odnose, odkar je bilo na prvem dvoregionalnem vrhu njihovih voditeljev držav in vlad v Riu de Janeiru leta 1999 sklenjeno strateško partnerstvo. Glavni predstavnik Latinske Amerike in Karibov v odnosih z EU med letoma 1999 in 2012 je bila „skupina Rio“. Leta 2012 je Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) na pobudo svojih držav članic nadomestila skupino Rio kot predstavnika v odnosih z EU v okviru dvoregionalnih vrhov in strateškega partnerstva.
Od leta 1999 sta obe regiji sodelovali pri spodbujanju skupnih interesov in vrednot, kot je bilo potrjeno na vrhih v Madridu (2002), Guadalajari (2004), na Dunaju (2006), v Limi (2008), Madridu (2010), Santiagu de Chile (2013) in Bruslju (2015). Z zaporednimi vrhi je bila zagotovljena postopna krepitev političnega dialoga in napredka glede skupnega reševanja veliko različnih vprašanj, vključno s podnebnimi spremembami, migracijami, bojem proti prepovedanim drogam, spodbujanjem človekovih pravic in enakosti spolov, izobraževanjem ter vprašanji na področju kulture, znanosti in tehnologije.
Cilji mednarodne Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi ter skladnost z ustreznimi politikami
Na petem vrhu EU-Latinska Amerika in Karibi (Lima, 2008) so se voditelji obeh regij odločili, da bodo proučili možnost ustanovitve dvoregionalne fundacije, ki bi spodbujala razpravo o skupnih strategijah in ukrepih za krepitev partnerstva in povečanje njegove prepoznavnosti. Na šestem vrhu (Madrid, 2010) so se voditelji držav in vlad odločili, da je treba ustanoviti Fundacijo EU-Latinska Amerika in Karibi, ki bo:
prispevala h krepitvi partnerstva med EU in CELAC s sodelovanjem in vključitvijo civilne družbe in drugih družbenih akterjev,
spodbujala nadaljnje medsebojno poznavanje in razumevanje med regijama ter
okrepila medsebojno prepoznavnost med regijama in prepoznavnost samega partnerstva.
To odločitev je treba obravnavati v okviru obstoječih fundacij EU za spodbujanje odnosov z Azijo (Azijsko-evropska fundacija – ASEF) in evro-sredozemske regije (Fundacija Anna Lindh za dialog med kulturami). Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi je bila zasnovana kot instrument za krepitev dvoregionalnih odnosov med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi v skladu s prednostnimi nalogami in strategijami iz ustreznih deklaracij v okviru vrhov in zaporednih sporočil Komisije, kot sta Okrepljeno partnerstvo med EU in Latinsko Ameriko (2005) 1 in Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev (2009) 2 . Evropski parlament (april 2006) in evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina (december 2007) sta sprejela resoluciji v podporo ustanovitvi Fundacije.
Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi je bila uradno ustanovljena leta 2011 v Hamburgu kot nemški civilnopravni organ, dokler se morebiti ne sklene mednarodni ustanovitveni akt, s katerim bi se spremenila v mednarodno organizacijo. Njene naloge so:
spodbujati in usklajevati ciljno usmerjene dejavnosti v podporo dvoregionalnih odnosov, pri čemer je poudarek na izvajanju prednostnih nalog, določenih na vrhih EU-Latinska Amerika in Karibi,
spodbujati razpravo o skupnih strategijah za izvajanje navedenih prednostnih nalog s spodbujanjem raziskav in študij ter
spodbujati učinkovito izmenjavo in nove priložnosti za mreženje med civilno družbo in drugimi zainteresiranimi stranmi, ki so vključene v dvoregionalno partnerstvo ali ki jih to morda zanima.
Fundacija lahko začne pobude v sodelovanju z javnimi in zasebnimi institucijami, vladami latinskoameriških in karibskih držav ter držav članic EU, Evropsko komisijo ter drugimi institucijami in agencijami EU ter mednarodnimi in regionalnimi institucijami. V prvih štirih letih je v tem okviru izvedla vrsto dejavnosti.
S Sklepom Sveta 2012/493/EU je bila Komisija pooblaščena, da začne pogajanja o mednarodnem sporazumu o ustanovitvi Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi kot mednarodne organizacije, katere članice bi bile EU in njene države članice ter latinskoameriške in karibske države. Pogajanja so se začela decembra 2012, pri čemer jih je na strani EU v imenu Komisije vodila Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD). Skozi celotna pogajanja je bilo z državami članicami opravljeno posvetovanje na sejah Delovne skupine Sveta za Latinsko Ameriko in Karibe (COLAC). Evropski parlament je bil vseskozi redno obveščen o poteku pogajanj. Na sedmem vrhu EU-Latinska Amerika in Karibi / prvem vrhu EU-CELAC (Santiago de Chile, 2013) so voditelji držav in vlad pozvali k čimprejšnjemu zaključku pogajanj, ki so se nato dejansko končala januarja 2015.
Na drugem vrhu EU-CELAC (Bruselj, junij 2015) so voditelji držav in vlad pozdravili parafiranje Sporazuma o ustanovitvi mednarodne Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi ter izjavili, da z zanimanjem pričakujejo čimprejšnji podpis in začetek veljavnosti Sporazuma. Po mnenju visoke predstavnice in Komisije so bili cilji, ki jih je Svet določil v pogajalskih smernicah za Sporazum, doseženi, zato je osnutek Sporazuma mogoče predložiti v podpis in sklenitev. Skupni cilj CELAC in EU je, da se Sporazum podpiše na srečanju zunanjih ministrov iz obeh regij, ki bo potekalo 25. in 26. oktobra v Dominikanski republiki. To bo vrhunec desetletnega procesa, v katerem so si voditelji 61 zadevnih držav prizadevali za ustanovitev in utrditev Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi kot mednarodne organizacije, ki lahko okrepi partnerstvo ter izboljša medsebojno razumevanje in prepoznavnost.
Cilj predloga
Ta skupni predlog se nanaša na pravni instrument, ki omogoča podpis Sporazuma v imenu EU. Z ustanovitvijo Fundacije kot mednarodne organizacije se bo povečala njena zmogljivost za pridobitev financiranja od svojih držav članic, saj jih veliko ne more nameniti finančnih prispevkov, dokler je ustanovljena na podlagi nemškega civilnega prava. S pridobitvijo statusa mednarodne organizacije bo Fundacija lahko tudi znižala določene stroške, imela koristi od privilegijev in imunitet na podlagi mednarodnega prava ter bolje izkoristila svoje finančne in človeške vire. To ji bo posledično omogočilo, da ohrani in še naprej razvija svoje dejavnosti v podporo partnerstvu.
2.PRAVNA PODLAGA
Skupni predlog je pravni akt o podpisu Sporazuma.
Izbira pravne podlage za podpis Sporazuma mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preverjati ter med katerimi sta cilj in vsebina akta.
Cilj Sporazuma je ustanoviti Fundacijo EU-Latinska Amerika in Karibi kot mednarodno organizacijo s pravno osebnostjo na podlagi mednarodnega javnega prava. Fundacija bo okrepila partnerstvo med EU in CELAC, spodbujala medsebojno razumevanje in povečala medsebojno prepoznavnost med regijama. Obravnavati jo je mogoče kot instrument skupne zunanje politike EU, saj njene dejavnosti prispevajo k približevanju ukrepov držav članic latinskoameriški in karibski regiji ter zagotavljajo, da lahko EU uveljavi svoje interese in vrednote v okviru partnerstva med regijama. Posebne dejavnosti Fundacije prispevajo k političnemu dialogu med EU in CELAC na področjih, kot so globalno upravljanje in spodbujanje demokracije, človekove pravice in pravna država. Ustrezne pretekle dejavnosti Fundacije vključujejo študije in seminarje o samem strateškem partnerstvu ter sodelovanju med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi kot partnerji v globalnem upravljanju (npr. študiji z naslovom „The EU and CELAC: Reinvigorating a strategic partnership“ (EU in CELAC: oživitev strateškega partnerstva) in „Summit Diplomacy: Challenges and opportunities of the new regionalisms“ (Diplomacija vrhunskih srečanj: izzivi in priložnosti novega regionalizma), okrogla miza z naslovom „The EU and LAC: Powers in a Multipolar World or partners in Global Governance?“ (EU ter Latinska Amerika in Karibi: sile v večpolarnem svetu ali partnerji v globalnem upravljanju?) ter seminar z naslovom „China, Latin America and the Caribbean, and the European Union: A Triangular Relationship?“ (Kitajska, Latinska Amerika in Karibi ter Evropska unija: tristransko razmerje?)). Podobne dejavnosti se bodo izvajale, ko bo Fundacija postala mednarodna organizacija. V tem smislu se s Sporazumom poskušajo doseči cilji, povezani s skupno zunanjo in varnostno politiko.
Fundacija bo tudi okrepila sodelovanje med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi ter spodbujala medkulturno izmenjavo, zlasti z omogočanjem in spodbujanjem sodelovanja in vključitve civilne družbe in drugih družbenih akterjev. Ob upoštevanju, da nekatere latinskoameriške in karibske države ne bodo več upravičene do razvojne pomoči, medtem ko bodo druge to še naprej, bo Fundacija:
podpirala politični dialog in sodelovanje med EU in CELAC, ki bo vključeval nekatere ali vse latinskoameriške in karibske države, na ključnih področjih skupnega interesa, kot so raziskave, trajnostni razvoj, podnebne spremembe, konkurenčnost, delovna mesta in rast ter enakost spolov,
izvajala ali podpirala analize in raziskave o temah, ki so v interesu partnerstva, ter
razvijala in podpirala dvoregionalne mreže ter spodbujala izmenjavo znanja in dobre prakse med njimi.
Sporazum glede na svoj namen in vsebino spada na področje uporabe člena 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Postopkovno pravno podlago za podpis Sporazuma predstavljata člen 218(5) in drugi pododstavek člena 218(8) PDEU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
Od leta 2008, ko se je proučevala zamisel o Fundaciji EU-Latinska Amerika in Karibi ter ko so se opredeljevali njeni cilji in struktura, so bili pripravljeni številni pripravljalni dokumenti in mandati. O teh uvodnih dokumentih se je razpravljalo na zaporednih sejah COLAC in visokih uradnikov EU ter dvoregionalnih sejah visokih uradnikov, pri čemer je bil na zaporednih vrhih vzpostavljen širši politični okvir. Pomembna spoznanja iz podobnih izkušenj v drugih regijah (npr. v okviru ASEF in Fundacije Anna Lindh) so bila upoštevana. Ker je bila Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi ustanovljena kot civilnopravni organ na podlagi nemškega prava, se je njen svet guvernerjev redno sestajal in prejemal poročila o njenih dejavnostih.
Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Javnost je že nekaj let seznanjena s sklepom o ustanovitvi Fundacije in pogajanjih o njenem preoblikovanju v mednarodno organizacijo. Omenjen je bil v izjavah voditeljev držav in vlad na zaporednih vrhih, objavljenih na spletnih mestih ESZD in drugih institucij EU, o njem pa so tudi poročali mediji v obeh regijah. Organizacije civilne družbe iz obeh regij, od katerih nekatere dejavno sodelujejo v partnerstvu in so pred zaporednimi vrhi organizirale pripravljalne dogodke ali v njih sodelovale, so se v okviru svojih dejavnosti sklicevale na Fundacijo in se registrirale v njeno podatkovno zbirko organizacij civilne družbe.
Ocena učinka
Ker sklep o podpisu Sporazuma ne bo imel velikega gospodarskega, okoljskega ali družbenega učinka na EU ali njene državljane, ocena učinka ni bila potrebna. Svet guvernerjev Fundacije bo na sejah, ki potekajo vsakih šest mesecev, spremljal posebne učinke začetka veljavnosti Sporazuma.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Podpis Sporazuma ne bo imel neposrednih proračunskih posledic, saj EU ali drugih podpisnic ne zavezuje k finančnim prispevkom za Fundacijo. Ti prispevki bodo prostovoljni. Nemčija bo kot država gostiteljica, ki podeljuje privilegije in imunitete na podlagi sporazuma o sedežu, (na lastne stroške) zagotovila ustrezno opremljene prostore, ki jih lahko Fundacija uporablja, vključno z vzdrževanjem, komunalnimi storitvami in varovanjem.
Komisija že od leta 2011, ko je bila Fundacija ustanovljena na podlagi nemškega civilnega prava, slednji namenja finančne prispevke, pri čemer je nazadnje (prek instrumenta partnerstva) namenila 3 milijone EUR za dve leti od oktobra 2015. Finančne prispevke so enkrat ali večkrat namenile tudi nekatere latinskoameriške in karibske države ter države članice EU, vključno z Nemčijo kot državo gostiteljico. Druge ne morejo prispevati, dokler Fundacija ne postane mednarodna organizacija, zato bosta podpis in začetek veljavnosti Sporazuma pomagala izboljšati njeno finančno vzdržnost.
2016/0216 (NLE)
Skupni predlog
SKLEP SVETA
o podpisu, v imenu EU, Sporazuma o ustanovitvi mednarodne Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 37 Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 209(2) in 212(1) v povezavi s členom 218(5) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,
ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Svet je 23. marca 2012 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja o mednarodnem sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter latinskoameriškimi in karibskimi državami o ustanovitvi Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi kot mednarodne organizacije.
(2)Pogajanja o Sporazumu o ustanovitvi mednarodne Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) so bila uspešno zaključena 29. januarja 2015.
(3)S Sporazumom bo Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi postala mednarodna organizacija s pravno osebnostjo na podlagi mednarodnega javnega prava.
(4)Sporazum bi bilo treba podpisati v imenu Evropske unije s pridržkom njegove poznejše sklenitve.
(5)EU in njene države članice pri svojih dejavnostih v okviru Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi uskladijo svoja stališča v skladu s Pogodbama in načelom lojalnega sodelovanja –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis Sporazuma o ustanovitvi mednarodne Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi se odobri v imenu Unije s pridržkom njegove poznejše sklenitve.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Generalni sekretariat Sveta podeli polna pooblastila za podpis Sporazuma s pridržkom njegove sklenitve osebam, ki jih določijo pogajalci Sporazuma.
Člen 3
Ta sklep začne veljati dan po sprejetju.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.7.2016
JOIN(2016) 32 final
PRILOGA
k
skupnemu predlogu sklepa Sveta
o podpisu, v imenu EU, Sporazuma o ustanovitvi mednarodne Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi
Sporazum o ustanovitvi
mednarodne Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi
Pogodbenice tega sporazuma,
EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,
in
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA HRVAŠKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
MADŽARSKA,
REPUBLIKA MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,
pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,
ter
ANTIGVA IN BARBUDA,
ARGENTINSKA REPUBLIKA,
ZVEZA BAHAMI,
BARBADOS,
BELIZE,
VEČNACIONALNA DRŽAVA BOLIVIJA,
FEDERATIVNA REPUBLIKA BRAZILIJA,
REPUBLIKA ČILE,
REPUBLIKA KOLUMBIJA,
REPUBLIKA KOSTARIKA,
REPUBLIKA KUBA,
ZVEZA DOMINIKA,
DOMINIKANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA EKVADOR,
REPUBLIKA SALVADOR,
GRENADA,
REPUBLIKA GVATEMALA,
KOOPERATIVNA REPUBLIKA GVAJANA,
REPUBLIKA HAITI,
REPUBLIKA HONDURAS,
JAMAJKA,
ZDRUŽENE MEHIŠKE DRŽAVE,
REPUBLIKA NIKARAGVA,
REPUBLIKA PANAMA,
REPUBLIKA PARAGVAJ,
REPUBLIKA PERU,
SAINT KITTS IN NEVIS,
SVETA LUCIJA,
SAINT VINCENT IN GRENADINE,
REPUBLIKA SURINAM,
REPUBLIKA TRINIDAD IN TOBAGO,
VZHODNA REPUBLIKA URUGVAJ,
BOLIVARSKA REPUBLIKA VENEZUELA,
v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenice, SO SE –
OB SKLICEVANJU na strateško partnerstvo med Latinsko Ameriko in Karibi ter Evropsko unijo (EU), sklenjeno junija 1999 v okviru prvega vrha EU-Latinska Amerika in Karibi v Riu de Janeiru;
OB UPOŠTEVANJU pobude, ki so jo sprejeli voditelji držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter EU na petem vrhu EU-Latinska Amerika in Karibi, ki je potekal 16. maja 2008 v Limi v Republiki Peru;
OB SKLICEVANJU na sklep o ustanovitvi Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi, ki so ga voditelji držav in vlad EU ter Latinske Amerike in Karibov, predsednik Evropskega sveta in predsednik Komisije sprejeli na šestem vrhu EU-Latinska Amerika in Karibi, ki je potekal 18. maja 2010 v Madridu v Španiji;
OB SKLICEVANJU na ustanovitev prehodne fundacije v Zvezni republiki Nemčiji leta 2011, ki bo zaključila svoje dejavnosti in bo razpuščena, ko bo začel veljati mednarodni ustanovitveni akt Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi;
OB OPOZARJANJU, da je treba prek „mednarodnega ustanovitvenega akta Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi, ki temelji na mandatu, sprejetem na ministrskem srečanju na robu šestega vrha EU-Latinska Amerika in Karibi v Madridu“, ustanoviti mednarodno medvladno organizacijo, za katero velja mednarodno javno pravo ter ki prispeva h krepitvi obstoječih vezi med latinskoameriškimi in karibskimi državami ter EU in njenimi državami članicami –
DOGOVORILE o naslednjem:
Člen 1
Predmet
1. S tem sporazumom se ustanovi mednarodna Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi (v nadaljnjem besedilu: Fundacija ali Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi).
2. Ta sporazum določa cilje Fundacije ter splošna pravila in smernice, ki urejajo njene dejavnosti, strukturo in delovanje.
Člen 2
Narava in sedež
1. Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi je mednarodna medvladna organizacija, ustanovljena na podlagi mednarodnega javnega prava. Osredotoča se na krepitev dvoregionalnega partnerstva med EU in njenimi državami članicami ter Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (CELAC).
2. Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi ima sedež v Svobodnem in hanzeatskem mestu Hamburg v Zvezni republiki Nemčiji.
Člen 3
Člani Fundacije
1. Latinskoameriške in karibske države ter EU in njene države članice so izrazile soglasje, da jih zavezuje ta sporazum, s čimer po svojih notranjih pravnih postopkih postanejo edine članice Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi.
2. V Fundaciji EU-Latinska Amerika in Karibi lahko sodeluje tudi Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC).
Člen 4
Pravna osebnost
1. Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi ima mednarodno pravno osebnost ter potrebno pravno in poslovno sposobnost za izpolnjevanje svojih ciljev in opravljanje dejavnosti na ozemlju vsake od svojih članic v skladu z njihovim notranjim pravom.
2. Fundacija je sposobna tudi najemati, pridobivati in odprodajati premičnine in nepremičnine ter sprožati sodne postopke.
Člen 5
Cilji Fundacije
1. Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi:
a) prispeva h krepitvi dvoregionalnega partnerstva med CELAC in EU, med drugim tudi s sodelovanjem in vključitvijo civilne družbe in drugih družbenih akterjev;
b) spodbuja nadaljnje medsebojno poznavanje in razumevanje med obema regijama;
c) krepi medsebojno prepoznavnost med obema regijama in prepoznavnost samega dvoregionalnega partnerstva.
2. Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi zlasti:
a) spodbuja in usklajuje ciljno usmerjene dejavnosti v podporo dvoregionalnih odnosov, pri čemer je poudarek na izvajanju prednostnih nalog, določenih na vrhih CELAC-EU;
b) spodbuja razpravo o skupnih strategijah za izvajanje navedenih prednostnih nalog s spodbujanjem raziskav in študij;
c) spodbuja učinkovito izmenjavo in nove priložnosti za mreženje med civilno družbo in drugimi družbenimi akterji.
Člen 6
Merila za dejavnosti
1. Za dosego ciljev iz člena 5 tega sporazuma dejavnosti Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi:
a) temeljijo na prednostnih nalogah in temah, izpostavljenih na vrhih voditeljev držav in vlad, pri čemer je poudarek na ugotovljenih potrebah v podporo dvoregionalnemu partnerstvu;
b) vključujejo, kolikor je to mogoče v okviru dejavnosti Fundacije, civilno družbo in druge družbene akterje, kot so akademske ustanove, ter upoštevajo njihove nezavezujoče prispevke. V ta namen bi lahko vsaka članica opredelila ustrezne institucije in organizacije, ki si prizadevajo okrepiti dvoregionalni dialog na nacionalni ravni;
c) zagotavljajo dodatno vrednost obstoječih pobud;
d) povečujejo prepoznavnost partnerstva, pri čemer je poudarek zlasti na ukrepih z multiplikacijskim učinkom.
2. Pri začetku dejavnosti ali sodelovanju pri njih je Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi osredotočena na ukrepe, dinamična in ciljno usmerjena.
Člen 7
Dejavnosti Fundacije
1. Za dosego ciljev iz člena 5 Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi med drugim:
a) spodbuja razpravo prek seminarjev, konferenc, delavnic, skupin za razmislek, tečajev, razstav, publikacij, predstavitev, strokovnega usposabljanja ter izmenjave najboljših praks in strokovnega znanja;
b) spodbuja in podpira dogodke v zvezi s temami, ki so bile obravnavane na vrhih CELAC-EU ter so povezane s prednostnimi nalogami v okviru srečanj visokih uradnikov CELAC-EU;
c) izvaja dvoregionalne programe in pobude za ozaveščanje, vključno z izmenjavo na opredeljenih prednostnih področjih;
d) spodbuja študije o vprašanjih, ki sta jih opredelili obe regiji;
e) ustvarja in omogoča nove priložnosti za vzpostavljanje stikov, pri čemer upošteva zlasti posameznike ali institucije, ki niso seznanjeni z dvoregionalnim partnerstvom CELAC-EU;
f) ustvari spletno platformo in/ali elektronsko publikacijo.
2. Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi lahko začne pobude v sodelovanju z javnimi in zasebnimi institucijami, institucijami EU, mednarodnimi in regionalnimi institucijami, latinskoameriškimi in karibskimi državami ter državami članicami EU.
Člen 8
Struktura Fundacije
Fundacijo EU-Latinska Amerika in Karibi sestavljajo:
a) svet guvernerjev;
b) predsednik in
c) izvršni direktor.
Člen 9
Svet guvernerjev
1. Svet guvernerjev sestavljajo predstavniki članic Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi. Sestaja se na ravni visokih uradnikov in po potrebi na ravni ministrov za zunanje zadeve v okviru vrhov CELAC-EU.
2. Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) v svetu guvernerjev zastopa začasno predsedstvo brez poseganja v sodelovanje zadevne države v okviru njene nacionalne zmogljivosti.
3. Izvršni odbor evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine lahko imenuje enega predstavnika iz vsake regije kot opazovalca v svetu guvernerjev.
4. Skupna parlamentarna skupščina afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) ter EU lahko imenuje enega predstavnika iz EU in enega s Karibov kot opazovalca v svetu guvernerjev.
Člen 10
Predsedovanje svetu guvernerjev
Svet guvernerjev ima dva predsednika, in sicer enega iz EU ter enega iz latinskoameriških in karibskih držav.
Člen 11
Pristojnosti sveta guvernerjev
Svet guvernerjev Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi je pristojen, da:
a) imenuje predsednika in izvršnega direktorja Fundacije;
b) sprejme splošne smernice za delo Fundacije ter določi svoje operativne prednostne naloge in poslovnik ter ustrezne ukrepe za zagotavljanje preglednosti in odgovornosti, zlasti v zvezi z zunanjim financiranjem;
c) odobri sklenitev sporazuma o sedežu ter katerega koli drugega sporazuma ali dogovora, ki ga lahko Fundacija sklene z latinskoameriškimi in karibskimi državami ter državami članicami EU o privilegijih in imunitetah;
d) sprejme proračun in kadrovske predpise na podlagi predloga izvršnega direktorja;
e) odobri spremembe organizacijske strukture Fundacije na podlagi predloga izvršnega direktorja;
f) sprejme večletni delovni program, vključno z večletno oceno proračuna (načeloma za štiri leta), na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor;
g) sprejme letni delovni program, vključno s projekti in dejavnostmi za naslednje leto, na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, in v okviru večletnega programa;
h) sprejme letni proračun za naslednje leto;
i) odobri merila za spremljanje in revizijo projektov Fundacije ter poročanje o njih;
j) sprejme letno poročilo in letne računovodske izkaze Fundacije za preteklo leto;
k) daje navodila in svetuje predsedniku in izvršnemu direktorju;
l) pogodbenicam predlaga spremembe tega sporazuma;
m) oceni razvoj dejavnosti Fundacije in ukrepa na podlagi poročil, ki jih predloži izvršni direktor;
n) reši morebitne spore med pogodbenicami glede razlage, uporabe ali sprememb tega sporazuma;
o) prekliče imenovanje predsednika in/ali izvršnega direktorja;
p) odobri sklenitev strateških partnerstev;
q) odobri sklenitev kakršnega koli sporazuma ali pravnega instrumenta, dogovorjenega v skladu s členom 15(4)(i).
Člen 12
Seje sveta guvernerjev
1. Svet guvernerjev ima dve redni seji na leto. Seji sovpadata s srečanji visokih uradnikov CELAC-EU.
2. Svet guvernerjev ima izredne seje na pobudo enega od predsednikov ali izvršnega direktorja ali na zahtevo vsaj ene tretjine članov.
3. Naloge sekretariata za svet guvernerjev se opravljajo pod pristojnostjo izvršnega direktorja Fundacije.
Člen 13
Odločanje sveta guvernerjev
Svet guvernerjev ravna ob navzočnosti več kot polovice članov iz vsake regije. Odločitve se sprejemajo s soglasjem navzočih članov.
Člen 14
Predsednik Fundacije
1. Svet guvernerjev izbere predsednika med kandidati, ki jih predlagajo članice Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi. Predsednik se imenuje za štiriletni mandat, ki je obnovljiv enkrat.
2. Predsednik je znana in zelo cenjena osebna v Latinski Ameriki in na Karibih ter v EU. Svoje delo opravlja prostovoljno, vendar je upravičen do povračila vseh potrebnih in ustrezno upravičenih stroškov.
3. Na položaju predsednika se izmenjujeta državljan države članice EU in državljan latinskoameriške ali karibske države. Če je imenovani predsednik iz države članice EU, je imenovani izvršni direktor iz latinskoameriške ali karibske države in obratno.
4. Predsednik:
a) zastopa Fundacijo v zunanjih odnosih, pri čemer zagotavlja vidno in reprezentativno vlogo prek stikov na visoki ravni z organi iz latinskoameriških in karibskih držav ter iz EU in njenih držav članic ter z drugimi partnerji;
b) pripravi poročilo za srečanja zunanjih ministrov, druga ministrska srečanja, svet guvernerjev in po potrebi tudi za druga pomembna srečanja;
c) svetuje izvršnemu direktorju pri pripravi osnutka večletnega in letnega delovnega programa ter osnutka proračuna za odobritev s strani sveta guvernerjev;
d) opravlja druge naloge, dogovorjene s strani sveta guvernerjev.
Člen 15
Izvršni direktor Fundacije
1. Fundacijo vodi izvršni direktor, ki ga svet guvernerjev imenuje za štiriletni mandat, ki je obnovljiv enkrat, pri čemer se izbere med kandidati, ki jih predlagajo članice Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi.
2. Brez poseganja v pristojnosti sveta guvernerjev izvršni direktor ne zahteva in ne sprejema navodil od nobene vlade ali drugega organa.
3. Izvršni direktor je plačan, pri čemer se na njegovem položaju izmenjujeta državljan države članice EU in državljan latinskoameriške ali karibske države. Če je imenovani izvršni direktor iz države članice EU, je imenovani predsednik iz latinskoameriške ali karibske države in obratno.
4. Izvršni direktor je pravni zastopnik Fundacije in opravlja naslednje naloge:
a) pripravi večletni in letni delovni program ter proračun Fundacije ob posvetovanju s predsednikom;
b) imenuje in vodi člane osebja Fundacije ter zagotavlja njihovo skladnost s cilji Fundacije;
c) izvršuje proračun;
d) predloži redna in letna poročila o dejavnostih ter računovodske izkaze v sprejetje svetu guvernerjev, pri čemer ohranja pregledne postopke in zagotavlja pravilno razširjanje informacij o vseh dejavnosti, ki jih Fundacija opravlja ali podpira, vključno s posodobljenim seznamom institucij in organizacij, opredeljenih na nacionalni ravni, ter tistih, ki sodelujejo pri dejavnostih Fundacije;
e) predloži poročilo iz člena 18;
f) pripravi seje in pomaga svetu guvernerjev;
g) se po potrebi posvetuje z ustreznimi zastopniki civilne družbe in drugih socialnih akterjev, zlasti institucij, ki so jih morda opredelile članice Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi, odvisno od izpostavljenega vprašanja in konkretnih potreb, pri čemer obvešča svet guvernerjev o izidu teh stikov za nadaljnjo proučitev;
h) se posvetuje in pogaja z državo gostiteljico Fundacije in drugimi pogodbenicami tega sporazuma glede podrobnosti o ugodnostih, ki jih ima Fundacija v teh državah;
i) se pogaja o vsakem sporazumu ali pravnem instrumentu, ki ima posledice na mednarodni ravni, z mednarodnimi organizacijami, državami in javnimi ali zasebnimi institucijami glede zadev, ki presegajo upravno in vsakodnevno delovanje Fundacije, pri čemer se ustrezno posvetuje s svetom guvernerjev ter ga obvesti o začetku in predvidenem koncu teh pogajanj, poleg tega pa se tudi redno posvetuje o vsebini, obsegu in verjetnem izidu teh pogajanj;
j) poroča svetu guvernerjev o vseh pravnih postopkih, ki vključujejo Fundacijo.
Člen 16
Financiranje Fundacije
1. Prispevki so prostovoljni in ne posegajo v udeležbo v svetu guvernerjev.
2. Fundacijo financirajo predvsem njene članice. Svet guvernerjev lahko ob spoštovanju ravnovesja med regijama prouči druge načine financiranja dejavnosti Fundacije.
3. Fundacija lahko v posebnih primerih po predhodnem obvestilu sveta guvernerjev in posvetovanju z njim za njegovo odobritev ustvari dodatne vire prek zunanjega financiranja s strani javnih in zasebnih institucij, vključno s pripravo poročil in analiz na zahtevo. Navedeni viri se uporabljajo izključno za dejavnosti Fundacije.
4. Zvezna republika Nemčija na lastne stroške in v okviru svojega finančnega prispevka Fundaciji zagotovi ustrezno opremljene prostore, ki jih lahko Fundacija uporablja, vključno z vzdrževanjem, komunalnimi storitvami ter varovanjem objekta.
Člen 17
Revizija in objava računovodskih izkazov
1. Svet guvernerjev imenuje neodvisne revizorje za revizijo računovodskih izkazov Fundacije.
2. Neodvisno revidirani izkazi sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov Fundacije se dajo na voljo članicam čim prej po zaključku posameznega proračunskega leta, vendar najpozneje šest mesecev po navedenem datumu, pri čemer jih svet guvernerjev obravnava za odobritev na prvi naslednji seji.
3. Objavi se povzetek revidiranih računovodskih izkazov in bilance stanja.
Člen 18
Ocena Fundacije
Od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma izvršni direktor vsaka štiri leta predloži svetu guvernerjev poročilo o dejavnostih Fundacije. Svet guvernerjev izvede splošno oceno navedenih dejavnosti in sprejme odločitve glede prihodnjih dejavnosti Fundacije.
Člen 19
Strateška partnerstva
1. Fundacija ima sklenjena štiri začetna strateška partnerstva, in sicer z „L’Institut des Amériques“ v Franciji in „Regione Lombardia“ v Italiji na strani EU ter Svetovno fundacijo za demokracijo in razvoj (FUNGLODE) v Dominikanski republiki ter Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLAC) na strani Latinske Amerike in Karibov.
2. Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi lahko za dosego svojih ciljev sklene nadaljnja strateška partnerstva z medvladnimi organizacijami, državami in javnimi ali zasebnimi institucijami v obeh regijah, vendar vedno ob spoštovanju načela ravnovesja med regijama.
Člen 20
Privilegiji in imunitete
1. Narava in pravna osebnost Fundacije sta opredeljeni v členih 2 in 4.
2. Status, privilegije in imunitete Fundacije, sveta guvernerjev, predsednika, izvršnega direktorja, članov osebja ter zastopnikov članic na ozemlju Zvezne republike Nemčije za namene opravljanja njihovih nalog ureja sporazum o sedežu, sklenjen med vlado Zvezne republike Nemčije in Fundacijo.
3. Sporazum o sedežu iz odstavka 2 tega člena je neodvisen od tega sporazuma.
4. Fundacija lahko z eno ali več latinskoameriškimi in karibskimi državami ter državami članicami EU sklene druge sporazume, ki jih mora odobriti svet guvernerjev, o privilegijih in imunitetah, ki so lahko potrebni za pravilno delovanje Fundacije na njihovih zadevnih ozemljih.
5. Fundacija ter njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so v okviru njenih uradnih dejavnosti oproščeni vseh neposrednih davkov. Fundacija ni oproščena plačila za opravljene storitve.
6. Izvršni direktor in člani osebja Fundacije so oproščeni nacionalnih davkov na plače in prejemke, ki jim jih Fundacija izplačuje.
7. Člani osebja Fundacije pomenijo vse člane osebja, ki jih imenuje izvršni direktor, razen tistih, ki so zaposleni na lokalni ravni in so jim dodeljene urne postavke.
Člen 21
Jeziki Fundacije
Delovni jeziki Fundacije so tisti, ki se uporabljajo v okviru strateškega partnerstva med Latinsko Ameriko in Karibi ter Evropsko unijo od njegove sklenitve junija 1999.
Člen 22
Reševanje sporov
Vsak morebiten spor med pogodbenicami glede razlage, uporabe ali sprememb tega sporazuma se predloži v neposredna pogajanja med njimi, da se pravočasno reši. Če se spor ne reši na ta način, se predloži v odločitev svetu guvernerjev.
Člen 23
Spremembe
1. Ta sporazum se lahko spremeni na pobudo sveta guvernerjev Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi ali na zahtevo katere koli pogodbenice. Predlogi sprememb se pošljejo depozitarju, ta pa jih sporoči vsem pogodbenicam v proučitev in pogajanja.
2. Spremembe se sprejmejo s soglasjem in začnejo veljati trideset dni po datumu, ko depozitar prejme zadnje obvestilo, da so bile vse potrebne formalnosti za ta namen zaključene.
3. Depozitar obvesti vse pogodbenice o začetku veljavnosti sprememb.
Člen 24
Ratifikacija in pristop
1. Ta sporazum je na voljo za podpis vsem latinskoameriškim in karibskim državam ter EU in njenim državam članicam od (DATUM) do datuma začetka njegove veljavnosti ter se ratificira. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri depozitarju.
2. K temu sporazumu lahko pristopijo EU in tiste latinskoameriške in karibske države ter države članice EU, ki ga še niso podpisale. Ustrezne pristopne listine se deponirajo pri depozitarju.
Člen 25
Začetek veljavnosti
1. Ta sporazum začne veljati trideset dni po tem, ko osem pogodbenic iz vsake regije, vključno z Zvezno republiko Nemčijo, deponira svoje zadevne listine o ratifikaciji ali pristopne listine pri depozitarju. Za druge latinskoameriške in karibske države ter EU in njene države članice, ki svoje listine o ratifikaciji ali pristopne listine deponirajo po začetku veljavnosti tega sporazuma, ta začne veljati trideset dni po tem, ko te latinskoameriške in karibske države ter EU in njene države članice deponirajo svoje listine o ratifikaciji ali pristopne listine.
2. Depozitar obvesti vse pogodbenice o prejemu listin o ratifikaciji ali pristopnih listin ter o datumu začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu z odstavkom 1 tega člena.
Člen 26
Trajanje in odpoved
1. Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.
2. Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove s pisnim obvestilom, naslovljenim na depozitarja po diplomatski poti. Odpoved začne veljati dvanajst mesecev po prejemu obvestila.
Člen 27
Razpustitev in likvidacija
1. Fundacija se razpusti:
a) če vse članice Fundacije ali vse razen ene odpovejo Sporazum ali
b) če se članice Fundacije odločijo za prenehanje njenega delovanja.
2. V primeru prenehanja delovanja Fundacije ta obstaja le za namene likvidacije. Zadeve Fundacije uredijo upravitelji, ki prodajo njena sredstva in poravnajo obveznosti. Preostala sredstva se sorazmerno porazdelijo med članice glede na njihove zadevne prispevke.
Člen 28
Depozitar
Depozitar tega sporazuma je Svet Evropske unije.
Člen 29
Pridržki
1. Pogodbenice lahko ob podpisu ali ratifikaciji tega sporazuma ali pristopu k njemu oblikujejo pridržke in/ali izjave v zvezi z njegovim besedilom, če niso v nasprotju z njegovim predmetom in namenom.
2. Oblikovani pridržki in izjave se sporočijo depozitarju, ki o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma.
Člen 30
Prehodne določbe
Z začetkom veljavnosti tega sporazuma prehodna fundacija, ustanovljena leta 2011 na podlagi zakonodaje Zvezne republike Nemčije, zaključi svoje dejavnosti in se razpusti. Sredstva in obveznosti, viri, finančna sredstva in druge pogodbene obveznosti prehodne fundacije se prenesejo na Fundacijo EU-Latinska Amerika in Karibi, ustanovljeno na podlagi tega sporazuma. V ta namen Fundacija EU-Latinska Amerika in Karibi ter prehodna fundacija vzpostavita potrebne pravne instrumente z Zvezno republiko Nemčijo in izpolnita ustrezne pravne zahteve.
V potrditev navedenega so spodaj podpisani pravilno pooblaščeni za podpis tega sporazuma, ki je sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno, in ki se deponira v arhivu Sveta Evropske unije, ki pošlje overjeni izvod vsem pogodbenicam.
V _______________, dne ___________ (201_)