30.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 207/7

1.

ugotavlja, da se je zaradi same finančne in gospodarske krize skupni obseg naložb v Evropi zmanjšal za 15 %, da se je zmanjšal tudi obseg javnih naložb zaradi omejitev, uvedenih z mehanizmi za uravnavanje proračunov na evropski in nacionalni ravni, da količina vseh naložb v EU kot celoti nominalno ostaja pod ravnjo izpred krize in da je bila leta 2015 skoraj 60 milijard EUR nižja kot v letu 2008 (1); meni, da poleg absolutnega zmanjšanja naložb Evropsko unijo bremeni tudi pomanjkanje konkurenčnosti zaradi starajoče se infrastrukture in nezadostnega vlaganja v digitalni in ekološki prehod ter inovacije;

2.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za več kot polovico javnih naložb v EU ter da njihove naložbe na področjih, kot so infrastruktura, energija, javni prevoz, izobraževanje, zdravstvo in številna druga, neposredno vplivajo na lokalno gospodarstvo, podjetniško dinamiko ter življenje in dobrobit evropskih državljanov;

3.

pozdravlja poziv Evropskega parlamenta, naj se na nacionalni, regionalni in lokalni ravni prevzame večja odgovornost pri oblikovanju in izvajanju strategij za rast in delovna mesta, in tudi podporo zahtevi OR, da se sprejme kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester (2);

4.

v zvezi s tem poudarja, da javni izdatki za naložbe trenutno še naprej dosegajo le polovico tistih iz časa pred krizo, kar kaže na to, da v evropskih regijah in mestih vsako leto ostane neuresničenih več sto milijonov eurov naložb;

5.

želi spomniti na raziskavo, ki sta jo leta 2015 skupaj izvedla OR in OECD, v kateri je 96 % sodelujočih predstavnikov mest in regij poročalo o vrzelih pri porabi sredstev za javne naložbe (3). Ti izsledki so bili nedavno potrjeni v raziskavi OR (4), v kateri je 75 % sodelujočih z lokalne in regionalne ravni menilo, da so skupne naložbe v njihovem mestu ali regiji v obdobju 2008–2014 močno upadle, le tretjina pa je menila, da se stanje sedaj izboljšuje;

6.

ponavlja poziv OECD (5) in MDS k usklajeni globalni fiskalni spodbudi, glede na to da je sedanji manevrski prostor monetarne politike omejen, da so obrestne mere izjemno nizke in so ukrepi fiskalne konsolidacije v zadnjih letih v številnih državah znižali razmerje med javnim dolgom in BDP ter zdaj omogočajo večji manevrski prostor. Da bo mogoče uspešno dvigniti dejavnost, mora biti dodatna javna poraba sorazmerna in zlasti jasno usmerjena v naložbe, ki spodbujajo rast, kot so naložbe v raziskave in razvoj, usposabljanje zaposlenih in zelena infrastruktura;

7.

poudarja, da imajo strateške naložbe v mestih in regijah precej večji potencial, kot je razvidno iz splošnih trendov pred krizo, zlasti zaradi obširnega znanja in razvoja kompetenc, upada obrestnih mer in priložnosti, ki jih nudijo digitalizacija, sodelovalno in krožno gospodarstvo ter obstoječe možnosti za boljše vključevanje MSP v vse bolj globalno poslovno okolje;

8.

ponavlja, da vztrajno krčenje skupnih naložb ni vzdržno in da nizka raven naložb ne le upočasnjuje oživljanje gospodarstva, temveč tudi ogroža bodoči potencial EU za rast in inovacije, saj škoduje dolgoročni gospodarski uspešnosti in ustvarjanju delovnih mest;

9.

poudarja, da so naložbe v evropskih mestih in regijah ključnega pomena za ustvarjanje trajnostne rasti in novih delovnih mest povsod po Evropi kakor tudi za ohranjanje obstoječih delovnih mest, ki se zaradi prenizkih naložb sedaj soočajo s težavami; zato meni, da si je treba nujno prizadevati za odpravo ovir, ki onemogočajo doseganje predkrizne ravni naložb v Evropi, in vlagati v pravi potencial regij in mest kot nosilcev Evrope;

10.

podpira razvoj „potrpežljivega kapitala“ na svetovni, evropski in nacionalni ravni kot del dolgoročnega pristopa k financiranju osnovnih potreb, ki ne sledijo logiki letne javne porabe ali običajnemu četrtletnemu pristopu zasebnih ponudnikov financiranja. Poudarek bi moral biti na vlaganju v ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, strateški infrastrukturi, inovacijah in dostopu do redkih virov;

11.

poudarja, da je na trajnostne in pametne naložbe kot ključne politične prednostne naloge v mandatnem obdobju 2015–2020 pomembno gledati celostno (6). To mnenje pomeni poleg drugih mnenj in skupaj z izjavo iz Bratislave (7) in akcijskim načrtom OR za naložbe bistven korak v tem procesu;

12.

pozdravlja pobude Evropske komisije in Evropske investicijske banke ter njun odločilni poudarek na spodbujanju naložb ter želi spomniti, da EIB in OR na podlagi skupnega akcijskega načrta plodno sodelujeta (8);

13.

poudarja ukrepe, ki jih predlagata Evropska komisija in Evropska investicijska banka v zvezi z izvajanjem instrumentov financiranja, ki vključujejo več regij, saj občutno prispevajo k povečanju likvidnosti na trgih in ustvarjanju naložb;

14.

poudarja, da lahko evropski naložbeni instrumenti zlasti z vidika predhodne upravne zmogljivosti pozitivno vplivajo na javna sredstva, še posebej ko gre za projekte, ki ustvarjajo prihodke. Zato je treba takšna orodja preusmeriti k najemanju posojil, inovativnim instrumentom financiranja in inovativnemu javnemu naročanju; hkrati poudarja vlogo nepovratnih sredstev, ki so v regijah in mestih ključni instrumenti financiranja projektov, ki odpravljajo pomanjkljivosti trga ali niso dovolj donosni, da bi bili zanimivi za vlagatelje;

15.

poudarja pomen financiranja s kohezijskimi sredstvi, ki mora ostati glavna opora naložbene politike EU in izboljšati partnerstva med evropskimi regijami kot resničen izraz sodelovanja in solidarnosti, saj je prihodnost kohezijske politike povezana s prihodnostjo EU. Zato je treba zagotoviti, da se kohezijski politiki tudi po letu 2020 zagotovi vloga v EU (9);

16.

ponavlja, da je treba podati oceno o vseh oblikah financiranja: večletnem finančnem okviru, kohezijski politiki in evropskih strukturnih in investicijskih skladih, Junckerjevem načrtu in Evropskih skladih za strateške naložbe ter drugih instrumentih financiranja, ki imajo vsi edinstveno, a ne nasprotujočo si logiko, zato bi se morali medsebojno dopolnjevati ter po potrebi delovati v sinergiji;

17.

pozdravlja načelo podaljšanja EFSI (10) tako z vidika trajanja kot finančne zmogljivosti, kar je priložnost za izpopolnitev sedanjih postopkov; vendar ugotavlja, da je treba za večji uspeh EFSI 2.0 podrobneje pojasniti sinergije z evropsko kohezijsko politiko prek skladov ESI; meni, da EFSI ne more biti zasnovan tako, da bi nadomestil sedanje instrumente kohezijske politike EU; poziva, naj se regionalne in lokalne oblasti glede na vlogo, ki jo imajo pri predlaganju in načrtovanju srednje- in dolgoročnih naložb, bolj vključijo v upravljanje tega sklada, zlasti pri vzpostavljanju regionalnih in večregionalnih platform za financiranje;

18.

poziva, naj se objavljajo podrobnejše informacije o projektih, financiranih s sredstvi EFSI, pri čemer naj se po potrebi poudari njihova dodatnost in komplementarnost. Večja udeleženost OR v poročanju in spremljanju pripomore k pretoku informacij med regijami in mesti; zato poudarja, da je treba poskrbeti za resnično dodatnost projektov, financiranih s sredstvi EFSI, zlasti kadar se uporabljajo sredstva iz proračuna EU, kot so sredstva instrumenta za povezovanje Evrope in programa Obzorje 2020;

19.

poziva, naj se EFSI ne financira iz drugih skladov ali konkurenčnih programov;

20.

poudarja, da so za odpravljanje ovir za naložbe potrebne daljnosežne reforme na vseh ravneh upravljanja, katerih namen bo odstraniti upravne, regulativne in druge ovire, ki odvračajo vlagatelje, s čimer bi izboljšali naložbeno okolje;

21.

želi spomniti, da se naložbe na lokalni in regionalni ravni izvajajo v različnih prekrivajočih se sektorjih, kot so infrastruktura, promet, izobraževanje, raziskave in inovacije, okolje, zdravstvo, socialne službe ter druge oblike družbenega in človeškega kapitala, ki so nujne za okrepitev dolgoročnega učinka strateških naložb;

22.

ugotavlja, da lahko lokalne in regionalne oblasti spodbudijo povezovanje različnih javnih in zasebnih subjektov v naložbene projekte, zlasti kadar gre za večje projekte ali javno-zasebna partnerstva; vendar meni, da je treba z dejavnim podpiranjem medregionalnih naložb še naprej spodbujati čezmejno povezovanje in sodelovanje na več ravneh in tako pohitriti oblikovanje vseevropskega enotnega trga, zlasti z vzpostavitvijo unije kapitalskih trgov, obenem pa se je treba s pomočjo agende Komisije za boljše pravno urejanje nadalje posvečati regulativnim in upravnim izzivom, da bo mogoče zagotoviti najbolj učinkovito in najmanj obremenjujoče doseganje političnih ciljev;

23.

poudarja pomen regionalnih strategij pametne specializacije kot sredstev za soustvarjanje evropskih partnerstev za primerjalno učenje in organizacijo kakovostnih večdeležniških in večrazsežnostnih naložbenih projektov; v zvezi s tem poudarja, da lahko odpravljanje ovir za naložbe sovpada z izvajanjem regionalnih inovacijskih strategij po vsej EU, ki temeljijo na pametni specializaciji (RIS3). To je lahko koristno za osredotočanje politične podpore in naložb na glavne prednostne naloge in izzive ter za spodbujanje zasebnih naložb, ki iz tega izhaja;

24.

poudarja, da je velik del ovir za naložbe, ki so bile opredeljene v evropskem semestru, teritorialne narave, saj te ovire bodisi vplivajo na ravnanje lokalnih in regionalnih oblasti v primeru naložb bodisi bi slednje lahko prispevale k njihovemu zmanjševanju ali odpravi;

25.

sedanje ovire za naložbe mnogokrat izvirajo na lokalni in regionalni ravni ali so posledica nadnacionalnega sodelovanja, zato je zanje tam tudi mogoče najti rešitve;

26.

kljub temu izpostavlja, da so naložbeni vzorci držav članic in ovire za naložbe v njih precej različni, zato univerzalna rešitev ne obstaja;

27.

ugotavlja, da je to posledica zlasti raznolikosti vlog lokalnih in regionalnih oblasti v povezavi z naložbami: mesta in regije so predvsem vlagatelji, saj so odgovorni za več kot polovico (54 %) javnih naložb EU. Vlagajo v različne in komplementarne sektorje ter funkcije: človeški kapital, kompetence, izobraževanje, zdravstvo in številne druge. Mesta in regije tako ponujajo in omogočajo storitve. Lokalne in regionalne oblasti so tudi načrtovalci, saj usmerjajo razvojne strategije, z vnaprejšnjim načrtovanjem pa lahko osredotočijo politično podporo in naložbe na ključne prednostne naloge in izzive ter s tem spodbujajo naložbe. Mesta in regije so spodbujevalci in regulatorji sprememb denimo pri prostorskem načrtovanju in gradbenih dovoljenjih. Hkrati so naložbeni partnerji, ki pri uresničevanju naložbenih projektov povezujejo različne javne in zasebne akterje (11);

28.

pozdravlja, da se je Evropska komisija v evropskem semestru, tj. v letnem pregledu rasti ter njegovem seznamu izzivov ter poročilih in priporočilih za posamezne države, osredotočila na prepoznavanje ovir in izzivov v zvezi z naložbami. Vendar z namenom prispevati k bolj v kakovost usmerjenemu pristopu EU do javne porabe podpira predlog, da se v priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra vključijo tudi minimalni cilji glede javnih naložb, zlasti v razmerju do sedanje porabe (12);

29.

v tem okviru znova poziva Evropsko komisijo, naj objavi belo knjigo, s katero bo na ravni EU določena tipologija kakovosti javnih naložb v računih javnih izdatkov glede na njihove dolgoročne učinke (13);

30.

opozarja tudi na svoj predlog (14), naj Evropska komisija uradno odobri priporočilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o oblikovanju sklopa načel v zvezi z javnimi naložbami (15) (marec 2014); pozdravlja dejstvo, da je v tem priporočilu priznana pomembna in vse večja vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri načrtovanju in izvajanju javnih naložb na vseh področjih političnega ukrepanja (usklajevanje javnih naložb, krepitev zmogljivosti, določanje okvirnih pogojev);

31.

poudarja, da se v poročilih za posamezne države za leto 2016 skorajda 60 % od 178 teritorialnih vprašanj iz vseh držav in z vseh področij politike nanaša na ovire za naložbe, zlasti na obremenjujoče horizontalne in sektorske predpise, nezadostno kakovost javne uprave, posebne ovire na trgu dela ter pri tržnem financiranju malih in srednjih podjetij (16);

32.

želi opozoriti, da je bilo v nedavni raziskavi, ki jo je med lokalnimi in regionalnimi oblastmi opravil OR, znova potrjeno, da obremenjujoča pravila, ki vplivajo na naložbeno in poslovno okolje, trg dela, trgovino na drobno in druga področja, ter dragi, dolgi in obremenjujoči upravni postopki, potrebni za zagon, podaljšanje ali zaključek dejavnosti, ter prepočasni ali obremenjujoči sodni postopki za približno devet od desetih sodelujočih v raziskavi dejansko pomenijo oviro za naložbe;

33.

priporoča, naj bo evropski semester, vključno z letnimi dopolnitvami dokumenta Izzivi za naložbena okolja držav članic, ki je bil novembra 2015 prvič predstavljen skupaj z letnim pregledom rasti, še naprej osredotočen predvsem na prepoznavanje izzivov pri naložbah;

34.

svetuje večjo in bolj strukturirano udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti v evropskem semestru, da bo mogoče navedene teritorialne izzive pri naložbah uspešno obravnavati; poziva Evropski parlament, naj OR vključi v ta proces, da bo lahko aktivno sodeloval na medparlamentarnih sejah o evropskem semestru;

35.

želi spomniti, da je pri skladih EU z deljenim upravljanjem potrebna nadaljnja poenostavitev, zlasti v primeru uporabe instrumentov financiranja, in poudarja, da je pomembno povečati upravno zmogljivost in institucionalno strokovnost javnih organov ter s tem zmanjšati naložbeno vrzel;

36.

ugotavlja, da so sodelujoči v raziskavi OR o ovirah za naložbe (17), ki so povečini predstavljali lokalne ali regionalne oblasti, poudarili, da je upravna zmogljivost lokalnih in regionalnih oblasti izziv pri naložbah v njihovem mestu ali regiji. Tako je 71 % sodelujočih menilo, da je sposobnost sodelovanja v javno-zasebnih partnerstvih izziv ali velik izziv pri naložbah, medtem ko jih je 70 % menilo, da izziv ali velik izziv predstavljajo javna naročila, zlasti zahtevnejši postopki (18);

37.

izpostavlja, da pomanjkljiva upravna zmogljivost ni omejena na peščico manj razvitih držav članic in regij EU, saj je bilo v priporočilih za posamezne države za leto 2016 dvajsetim od 28 držav članic priporočeno, naj izboljšajo kakovost javne uprave, tudi na podnacionalni ravni (19);

38.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zmanjšanje upravnega bremena ter oblikujejo nove pobude in okrepijo stare, da bo mogoče izboljšati znanje, veščine in kompetence, potrebne za izvajanje procesov v sklopu javno-zasebnih partnerstev, in upravno učinkovitost, predvsem lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti glede na njihovo večplastno vlogo pri naložbah (načrtovalke, vlagateljice, naložbene partnerice, regulativni organi, ponudnice in promotorke/spodbujevalke);

39.

poudarja, da so za strateške naložbe v kompleksnem globalnem okviru potrebne nove vrste upravnih in vodstvenih zmogljivosti, če želimo izboljšati prihodnji razvoj poslovnih modelov in ustvarjanje vrednosti ter v lokalne in regionalne ekosisteme ustvarjanja vrednosti vključiti profitne in neprofitne organizacije;

40.

poudarja, da med učinkovita orodja za povečanje upravne učinkovitosti sodi razvoj kompetenc prek izmenjav, strokovnih misij, študijskih obiskov in delavnic, ki potekajo med lokalnimi in regionalnimi oblastmi kot enakovrednimi sogovorniki; v tej zvezi želi omeniti tudi model, uporabljen v instrumentu TAIEX REGIO PEER 2 PEER (20), ki bi ga bilo dobro posnemati in širše uporabljati;

41.

poudarja težavnost učinkovite uporabe instrumentov financiranja, povezanih z upravno zmogljivostjo lokalnih in regionalnih oblasti, kar je bilo izpostavljeno v raziskavi OR (21); v tej zvezi želi pohvaliti vzpostavitev platforme Fi-Compass (22) in standardne Komisijine instrumente financiranja (23), ki sta dragoceni pobudi zlasti za lokalne in regionalne oblasti, ki se soočajo z večjimi izzivi pri upravni zmogljivosti; spodbuja lokalne in regionalne oblasti, da s temi orodji spodbudijo pridobivanje dodatnih zasebnih in javnih virov za svoje naložbene projekte; poudarja pripravljenost Odbora, da skupaj z Evropsko komisijo spodbuja in promovira to pobudo;

42.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri uspešnem izvajanju sklada EFSI, vendar so s tem slabo seznanjene. V raziskavi, ki jo je OR opravil med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, je bilo ugotovljeno, da se je zgolj 7 % sodelujočih opredelilo za dobro obveščene o tem, kako bi lahko sklad EFSI uporabili v svojem mestu ali regiji, 18 % jih je menilo, da so srednje obveščeni, medtem ko jih je 35 % izjavilo, da imajo le osnovne informacije, 39 % pa jih je menilo, da niso obveščeni (24);

43.

poudarja, da so nepoznane tudi druge pobude v zvezi z EFSI: 73 % sodelujočih v raziskavi OR je navedlo, da niso obveščeni o možnosti vzpostavitve naložbenih platform za financiranje naložb v svojem mestu ali regiji s podporo iz sklada EFSI, medtem ko sta le 2 % menila, da sta dobro obveščena o Evropskem portalu naložbenih projektov ali Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe (25);

44.

poziva Komisijo in EIB, naj storita več za boljše poznavanje in razumevanje sklada EFSI ter pobud, ki so z njim povezane, kot so svetovalna vozlišča za javne in zasebne akterje na lokalni in regionalni ravni, saj je glede na sedanje stanje ogrožen uspeh naložbenega načrta za Evropo;

45.

predlaga sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, OR in njegovimi mrežami, nacionalnimi in regionalnimi spodbujevalnimi bankami ter drugimi institucijami, da bo mogoče prepoznati nacionalne in regionalne primere uspešnih projektov, in potrjuje svojo pripravljenost, da z izmenjavo najboljših praks podpre potencial regij in mest za primerjalno učenje ter tako ustvari kritično maso upravičencev in organov upravljanja;

46.

pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da s pomočjo naložbenih turnej v državah članicah izboljša seznanjenost z možnostmi financiranja;

47.

izpostavlja neskladje med strategijama svetovanja in ozaveščanja ter izraža zaskrbljenost, da zgolj svetovalna vloga sedanjih vozlišč morda ne bo zadostna za prepoznavanje in privabljanje novih projektov v regijah, kjer so naložbene priložnosti slabo poznane;

48.

poudarja, da bi bilo treba zagotoviti, da EFSI ne bi poglobil razlik z vidika kohezije v EU; prav tako poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti storitve in pobude za zmanjšanje geografskega neravnovesja, vključno z razširitvijo obsega splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI, izboljšanjem oziroma celo decentralizacijo svetovalnih in strokovnih storitev ter povečanjem vloge Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, pa tudi z boljšim izkoriščanjem Evropskega portala naložbenih projektov, katerega cilj je zmanjšati vrzel med nosilci projektov EU, ki iščejo financiranje, in vlagatelji po svetu, ki iščejo naložbene priložnosti;

49.

poudarja, da bodo lahko naša gospodarstva privabila več naložb in kapitala le s temeljitimi spremembami ekonomskega in fiskalnega okvira, ki morajo biti pospremljene z večjimi prizadevanji za odstranitev regulativnih ovir; ekonomskega upravljanja in fiskalnih pravil morda ni mogoče neposredno razumeti kot delov naložbenega okolja ali ovir za naložbe, vendar zlasti z vidika javnih naložb tvorijo splošni okvir;

50.

je močno zaskrbljen, da se v času krize pogosto zmanjša obseg javnih naložb – to je manj opazno in politično lažje izvedljivo kot pri številnih drugih vrstah javne porabe – zlasti temeljnih naložb v človeški kapital, zdravje in izobraževanje, ki se dolgoročno obilno povrnejo; zato poudarja, da sta trajnostna rast in blagostanje v prihodnosti odvisna zlasti od izboljšanja ekonomskega okolja za zagonska in hitro rastoča podjetja, privabljanja zasebnih naložb ter nadaljevanja dolgoročnih javnih naložb, ki bi jih bilo treba ohraniti tudi med fiskalno konsolidacijo;

51.

sicer podpira trden in na pravilih temelječ pristop k fiskalni politiki, vendar ugotavlja, da bo glede na omejitve sedanjih fiskalnih pravil morda težko prenoviti javne naložbe, zato poudarja, da je treba proučiti ugodnejši pristop k naložbam, zlasti med drugim javno-zasebna partnerstva, ki zagotavlja spoštovanje fiskalnih pravil v celoti, hkrati pa skuša čim bolj povečati naložbene priložnosti v evropskih regijah in mestih;

52.

dobra rešitev morda obstaja že znotraj sedanjega fiskalnega okvira, in sicer v omejitvi zadolževanja v primeru strukturnega primanjkljaja glede na srednjeročni proračunski cilj, ki je določena v Paktu za stabilnost in rast ter v fiskalnem paktu. V primeru javnih naložb bi morala biti za lokalne in regionalne oblasti določena višina realnega primanjkljaja, pri čemer ta ne bi bil vključen v strukturni primanjkljaj, ki se meri glede na srednjeročni proračunski cilj;

53.

v tej zvezi želi spomniti na svoje nasprotovanje prekinitvi financiranja iz skladov ESI kot neposredni posledici makroekonomskega pogojevanja v okviru Pakta za stabilnost in rast, saj bi to negativno vplivalo na izvajanje projektov, ki jih sofinancira EU, in splošneje poslabšalo naložbene razmere v prizadetih državah članicah in regijah;

54.

ponavlja zahtevo, naj se javna poraba držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za sofinanciranje s skladi ESI in EIB ne šteje med strukturne izdatke, kakor so opredeljeni v Paktu za stabilnost in rast, saj so te naložbe že po definiciji naložbe splošnega evropskega pomena z izkazanim učinkom vzvoda pri spodbujanju gospodarske rasti;

55.

želi spomniti, da je najpomembnejša prednostna naloga OR s spodbujanjem ciljnih naložb, temelječih na lokalnih potrebah, zagnati gospodarstvo EU po pristopu od spodaj navzgor ter se pri tem opreti na najboljše prakse na najnižji ravni in spodbuditi novega podjetniškega duha; poudarja, da je treba ustvariti inovativno in podjetno Evropo, ki bo osredotočena na državljane;

56.

poudarja svojo zavezo podpreti mesta in regije, da bodo lahko bolje opravljali vse svoje vloge, in sicer z omogočanjem dejavnosti na isti ravni, s katerimi se povezuje znanje in spodbuja iskanje partnerjev pri krepitvi evropskih partnerstev, da bi lahko vzpostavili zadostne zmogljivosti za soustvarjanje kakovostnih in kompleksnih projektov ob podpori instrumentov financiranja, skladov ESI in EFSI ter drugih;

57.

poudarja pomen podatkov o tekočih naložbenih projektih na osnovni ravni, ki jih trenutno primanjkuje, a imajo veliko dodano vrednost za vse ravni upravljanja; zato predlaga vzpostavitev evropske preglednice lokalnih in regionalnih naložb ter poziva svoje člane, naj z drugimi delijo informacije o svojih projektih ter izkušnje in pomisleke, da bo mogoče ustvariti takšno podatkovno zbirko;

58.

poudarja, da je treba nadaljevati prizadevanja EU za zmanjšanje čezmernega upravnega bremena, da bo naložbeno okolje bolj dostopno za nova, pa tudi obstoječa podjetja; meni, da lahko mesta in regije na svoji ravni marsikaj storijo za zmanjšanje regulativne obremenitve, vendar morajo biti njihovi ukrepi pospremljeni s pobudami na nacionalni in evropski ravni;

59.

ponavlja, da pri naložbah ne gre zgolj za prometno in drugo infrastrukturo, temveč morajo biti osredotočene tudi na človeški kapital, kompetence, izobraževanje, raziskave in inovacije, pametna energetska omrežja, stanovanja, socialno in zdravstveno infrastrukturo ter v podporo zagonu in širitvi inovativnih in dinamičnih podjetij;

60.

želi spomniti, da bi morali biti naložbeni načrti usmerjeni v vzpostavitev okolju prijaznejšega, pametnejšega, bolj vključujočega in bolj teritorialno uravnoteženega gospodarstva, če želimo ohraniti konkurenčnost EU na svetovni ravni;

61.

je zavezan, da skupaj z zasebnim sektorjem poišče rešitve za več naložb v mestih in regijah, kar je tudi glavno politično sporočilo izjave iz Bratislave z naslovom Naložbe in povezovanje, ki jo je OR sprejel 8. julija 2016 (26).