9.6.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 185/41 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Revizija direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah
(2017/C 185/07)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB
Predlog spremembe 1
Uvodna izjava 6
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
|
Direktiva državam članicam ne preprečuje sprejemanja ukrepov proti avdiovizualnim medijskim storitvam iz tretjih držav, ki se izvajajo na njihovem ozemlju. Za te storitve načelo države izvora dejansko ne velja. Predvsem pa ta direktiva ne izključuje možnosti, da se naloži obveznost registracije avdiovizualnih medijskih storitev iz tretjih držav, niti možnosti, da se zanje uvedejo sankcije. |
Obrazložitev
Avdiovizualne medijske storitve, katerih izvor je zunaj Evropske unije, lahko močno ogrozijo medijske sisteme in posebej javno sfero v nekaterih državah članicah. Načelo države izvora se za te storitve ne uporablja. Takšna natančnost pri tovrstnih pravnih instrumentih ni potrebna, je pa zaradi enotnega tolmačenja direktive koristno v uvodnih določbah omeniti, da lahko države članice svobodno sprejemajo ukrepe proti takšnim storitvam.
Predlog spremembe 2
Uvodna izjava 9
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
Da bi se lahko gledalci, vključno s starši in mladoletniki, utemeljeno odločali o vsebini, ki jo želijo gledati, bi morali ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev zagotoviti dovolj informacij o vsebini, ki bi lahko ogrozila telesni, duševni in moralni razvoj mladoletnikov. To bi se lahko na primer izvedlo s sistemom deskriptorjev vsebine, ki bi opisovali naravo vsebine. Deskriptorji vsebine bi se lahko zagotovili na podlagi pisnih, grafičnih ali zvočnih sredstev. |
Da bi se lahko gledalci, vključno s starši in mladoletniki, utemeljeno odločali o vsebini, ki jo želijo gledati, bi morali ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev zagotoviti dovolj informacij o vsebini, ki bi lahko ogrozila telesni, duševni in moralni razvoj mladoletnikov. To bi se lahko na primer izvedlo s sistemom deskriptorjev vsebine, ki bi opisovali naravo vsebine. Deskriptorji vsebine bi se lahko zagotovili na podlagi pisnih, grafičnih in/ ali zvočnih sredstev. |
Obrazložitev
Bolj ko bodo sredstva za opisovanje določene vsebine, ki jih bo ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev uporabljal, različna, bolj bo ta vsebina vidna in lažje opazna, in bolj gotovo bo ponudnik dosegel svoj cilj.
Predlog spremembe 3
Uvodna izjava 17
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
Za pravilo, da se izdelku ne sme pripisati neutemeljenega pomena, se je izkazalo, da ga je težko uporabiti v praksi. Omejuje tudi uvajanje promocijskega prikazovanja izdelkov, ki že po opredelitvi zajema določeno raven pomembne izpostavljenosti, da lahko ustvarja vrednost. Zahteve za programe s promocijskim prikazovanjem izdelkov bi se torej morale osredotočiti na jasno obveščanje gledalcev o obstoju promocijskega prikazovanja izdelkov in na zagotavljanje, da se ne posega v uredniško neodvisnost ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev. |
Za pravilo, da se izdelku ne sme pripisati neutemeljenega pomena, se je izkazalo, da ga je težko uporabiti v praksi. Omejuje tudi uvajanje promocijskega prikazovanja izdelkov, ki že po opredelitvi zajema določeno raven pomembne izpostavljenosti, da lahko ustvarja vrednost. Zahteve za programe s promocijskim prikazovanjem izdelkov bi se torej morale osredotočiti na jasno in lahko dostopno obveščanje gledalcev o obstoju promocijskega prikazovanja izdelkov in na zagotavljanje, da se ne posega v uredniško neodvisnost ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev. |
Obrazložitev
Za Evropski odbor regij je pomembno, da ne le vsebina, temveč tudi dostopnost informacij omogoča jasno prepoznati, ali program vsebuje promocijsko prikazovanje izdelkov.
Predlog spremembe 4
Uvodna izjava 30
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
|
Na področju spletnih vsebin Evropska unija že od druge polovice devetdesetih let pripisuje pomembno vlogo nepravnim instrumentom (glej zlasti priporočilo Sveta z dne 24. septembra 1998 o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do odgovora v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev). Ti instrumenti, zlasti storitve odprtih telefonskih številk, sistemi za preverjanje starosti, razvrščanje vsebin ter sistemi starševskega nadzora, so prav tako učinkoviti pri predpisih glede vsebin, ki se objavljajo na platformah za izmenjavo videov. Storitve odprtih telefonskih številk so pomembno in razširjeno sredstvo za zaščito mladoletnikov, njihovo poslanstvo je omogočiti vložitev tožbe na enostaven in uporabniku dostopen način, ter skrbeti, da so o kršitvah obveščeni pristojni organi. Sistemi za preverjanje starosti nudijo ustrezno raven zaščite, zlasti kadar se starost uporabnika preverja s pomočjo podatkov iz osebnega dokumenta, ki ga lahko ima izključno odrasel uporabnik, zanesljivega potrdila tretje osebe ali biometričnih podatkov. Razvrščanje vsebin, kadar to počno sami uporabniki (starši) ali organi za potrjevanje, ki temelji na različnih merilih – nasilje, seks, igre na srečo, vulgaren jezik itd. – omogoča razvrščanje razpoložljive vsebine na platformah za izmenjavo videov v različne kategorije, ki so osnova za omejitev dostopa do teh vsebin. Sistemi starševskega nadzora omogočajo staršem, da svojim mladoletnim otrokom omejijo dostop do interneta s pomočjo seznama vsebin, ki so prilagojene mladoletnikom, ali s filtriranjem vsebin, ki so škodljive za otroke. |
Obrazložitev
Novi člen direktive 28a od ponudnikov platform za izmenjavo videov zahteva, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito mladoletnikov, in prepoveduje vsebine, ki napeljujejo k sovraštvu. Med ustrezne ukrepe sodijo storitve odprtih telefonskih številk, sistemi za preverjanje starosti, razvrščanje vsebin ter sistemi starševskega nadzora. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja je vsebino teh ukrepov v predpisih težko natančno opredeliti. Kljub temu pa bi bilo zaradi enotnega tolmačenja direktive med ponudniki storitev in pristojnimi regulativnimi organi koristno, če bi v uvodnih določbah direktive v nekaj stavkih pojasnili različne ukrepe.
Predlog spremembe 5
Uvodna izjava 38
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
Ta direktiva ne posega v možnost držav članic, da predpišejo obveznosti za zagotavljanje odkrivljivosti in dostopnosti vsebine, ki je v splošnem interesu, v okviru opredeljenih ciljev glede splošnih interesov, na primer pluralnost medijev, svoboda izražanja in kulturna raznolikost. Take obveznosti bi se morale predpisati samo takrat, kadar so potrebne, da se izpolnijo cilji glede splošnih interesov, ki so jih države članice jasno opredelile v skladu s pravom Unije. S tem v zvezi bi morale države članice zlasti preučiti potrebo po regulativnem ukrepanju v zvezi z rezultati tržnih sil. Kadar se države članice odločijo, da bodo predpisale pravila o odkrivljivosti, bi morale naložiti samo sorazmerne obveznosti za podjetja v interesu legitimnih vidikov javnega reda. |
Ta direktiva ne posega v možnost držav članic, da predpišejo obveznosti za zagotavljanje odkrivljivosti in dostopnosti vsebine, ki je v splošnem interesu, v okviru opredeljenih ciljev glede splošnih interesov, na primer pluralnost medijev, svoboda izražanja in kulturna raznolikost. Take obveznosti bi se morale predpisati samo takrat, kadar so potrebne, da se izpolnijo cilji glede splošnih interesov, ki so jih države članice jasno opredelile v skladu s pravom Unije. S tem v zvezi bi morale države članice zlasti preučiti potrebo po regulativnem ukrepanju v zvezi z rezultati tržnih sil , nepreglednostjo lastništva medijev, koncentracijo medijev in navzkrižjem interesov . Kadar se države članice odločijo, da bodo predpisale pravila o odkrivljivosti, bi morale naložiti samo sorazmerne obveznosti za podjetja v interesu legitimnih vidikov javnega reda. |
Predlog spremembe 6
Člen 1(5)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
||||
5. člen 4 se spremeni: |
5. člen 4 se spremeni: |
||||
[…] |
[…] |
||||
|
|
||||
„7. Države članice spodbujajo sourejanje in samourejanje na podlagi pravil ravnanja, sprejetih na nacionalni ravni na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva, v obsegu, ki ga dopuščajo njihovi pravni sistemi. Ta pravila so takšna, da jih glavne zainteresirane strani v zadevnih državah članicah na splošno sprejemajo. Pravila ravnanja jasno in nedvoumno opredeljujejo svoje cilje. Zagotavljajo redno, pregledno in neodvisno spremljanje ter ocenjevanje doseganja opredeljenih ciljev. Zagotavljajo učinkovito izvrševanje, vključno z učinkovitimi in sorazmernimi sankcijami, kadar je to ustrezno. |
„7. Države članice spodbujajo sourejanje in samourejanje na podlagi pravil ravnanja, sprejetih na nacionalni ravni na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva, v obsegu, ki ga dopuščajo njihovi pravni sistemi. Ta pravila so takšna, da jih glavne zainteresirane strani v zadevnih državah članicah na splošno sprejemajo. Pravila ravnanja jasno in nedvoumno opredeljujejo svoje cilje. Zagotavljajo redno, pregledno in neodvisno spremljanje ter ocenjevanje doseganja opredeljenih ciljev. Zagotavljajo učinkovito izvrševanje, vključno z učinkovitimi in sorazmernimi sankcijami, kadar je to ustrezno. |
||||
Osnutke pravil ravnanja Unije iz člena 6a(3), člena 9(2) in člena 9(4) ter spremembe ali razširitve obstoječih pravil ravnanja Unije Komisiji predložijo podpisniki teh pravil. |
Osnutke pravil ravnanja Unije iz člena 6a(3), člena 9(2) in člena 9(4) ter spremembe ali razširitve obstoječih pravil ravnanja Unije Komisiji predložijo podpisniki teh pravil. |
||||
Komisija lahko od skupine ERGA zahteva, da zagotovi mnenje o osnutkih, spremembah ali razširitvah navedenih pravil. Komisija lahko objavi ta pravila kot ustrezna .“; |
Komisija od skupine ERGA zahteva, da zagotovi mnenje o osnutkih, spremembah ali razširitvah navedenih pravil. Komisija ta pravila objavi .“ |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 7
Člen 1(7)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
||
|
členu 5 se doda naslednja točka (e):
|
Obrazložitev
Pri izvajanju direktive je ključnega pomena razpolaganje s podatki o tistih fizičnih ali pravnih osebah, ki odločilno vplivajo na delovanje dobave storitev in na odločitve ponudnika storitev, tako zaradi njihove lastninske ali volilne pravice, kot zaradi drugih pravic, ki jih imajo v skladu s sporazumom. Predlog spremembe, katere cilj je ugotavljati istovetnost teh oseb in ustanov, se sklicuje na Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma. Preglednost lastnine ponudnikov medijev je prav tako nujen pogoj za medijsko svobodo.
Predlog spremembe 8
Člen 1(10)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
10. člen 7 se črta; |
|
Obrazložitev
Člen 7 direktive se črta, saj predlagani evropski akt o dostopnosti že opredeljuje strožje skupne zahteve za ponudnike medijskih storitev. Vendar pa evropski zakonodajni akt o dostopnosti, na katerega se sklicujemo, še ni bil sprejet, zato ni zaželeno, da bi se znašli v položaju, ko v direktivi ne bi bilo več sklicevanja na dostopnost, medtem ko novi evropski akt o dostopnosti še ni bil sprejet (ali prenesen na raven držav članic). Evropski odbor regij ne odobrava črtanja člena 7, dokler predlog evropskega zakonodajnega akta o dostopnosti ne bo prenesen v zakonodajo sleherne države članice.
Predlog spremembe 9
Člen 1(11)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
||||
11. člen 9 se spremeni: |
11. člen 9 se spremeni: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Razširitev obsega zaščite mladoletnikov.
Predlog spremembe 10
Člen 1(15)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
15. člen 13 se nadomesti z naslednjim: |
15. člen 13 se nadomesti z naslednjim: |
„Člen 13 |
„Člen 13 |
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo pod njihovo pristojnostjo namenijo evropskih delom vsaj 20-odstotni delež v svojih katalogih in jim pripišejo ustrezen pomen. |
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo pod njihovo pristojnostjo v svojih katalogih namenijo evropskih delom vsaj 20-odstotni delež celotnega časa predvajanja programov, ki jih nudijo, in jim pripišejo ustrezen pomen , tako da jih pravilno umestijo in da se jih v katalogih zlahka najde . |
[…] |
[…] |
5. Države članice opustijo zahteve iz odstavkov 1 in 2 za ponudnike z majhnim prometom ali majhnim občinstvom ali če so ponudniki mala in mikropodjetja. Države članice lahko opustijo take zahteve v primerih, kadar bi bile težko izvedljive ali neupravičene zaradi narave ali področja avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo.“; |
5. Države članice opustijo zahteve iz odstavkov 1 in 2 za lokalne ali regionalne ponudnike, vključno z lokalnimi upravami, ki so lastnice avdiovizualnih medijev, z majhnim prometom ali majhnim občinstvom ali če so ponudniki mala in mikropodjetja. Države članice lahko opustijo take zahteve v primerih, kadar bi bile težko izvedljive ali neupravičene zaradi narave ali področja avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo.“; |
Obrazložitev
Z dodanim besedilom v odstavku 1 se ta določba pojasni.
V zvezi z dodanim besedilom v odstavku 5 je treba pripomniti, da v določenih državah članicah lokalne televizije, na primer, niso mala in mikropodjetja, ker so v lasti lokalnih uprav. Te pa lahko štejejo kot srednja ali velika podjetja, zato bi jih bilo treba ločiti od drugih elementov tega seznama.
Predlog spremembe 11
Člen 1(16)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
16. v členu 20 se prvi stavek odstavka 2 nadomesti z naslednjim: v členu 20 se prvi stavek odstavka 2 nadomesti z naslednjim: |
|
„Prenašanje televizijskih filmov (iz česar so izvzete nadaljevanke, nanizanke in dokumentarci), kinematografskih del in poročil lahko televizijsko oglaševanje in/ali televizijska prodaja prekine enkrat v rednem časovnem intervalu, ki traja najmanj 20 minut.“; |
„Prenašanje televizijskih filmov (iz česar so izvzete nadaljevanke, nanizanke in dokumentarci), kinematografskih del in poročil lahko televizijsko oglaševanje in/ali televizijska prodaja prekine enkrat v rednem časovnem intervalu, ki traja najmanj 30 minut.“; |
Obrazložitev
Besedilo veljavne direktive določa, da se predvajanje televizijskih filmov (izvzete so nadaljevanke, nanizanke in dokumentarci), filmov in poročil lahko prekine zaradi televizijskega oglaševanja in/ali televizijske prodaje enkrat v rednem časovnem intervalu, ki traja najmanj 30 minut. Evropski odbor regij vseeno predlaga, da se obstoječa omejitev na 30 minut ne krajša, glede na to, da ta prekinitev v veliki meri preprečuje popoln užitek pri ogledu filma in televizijskim gledalcem kvari to izkušnjo.
Predlog spremembe 12
Člen 1(17)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
||||||||||||||
|
17. člen 22 se nadomesti z naslednjim: |
||||||||||||||
|
Člen 22 Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja alkoholnih pijač izpolnjujeta naslednja merila:
|
Obrazložitev
Obstajajo znanstveni dokazi o povezavi med izpostavljenostjo oglasom za alkohol in vse večjim uživanjem alkohola med mladimi. Športne dogodke je treba obravnavati kot program z otroškim občinstvom. Zato je treba oglaševanje alkohola prepovedati, kljub temu pa upoštevati veljavne kratko- in srednjeročne sponzorske pogodbe.
Predlog spremembe 13
Člen 1(19)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
19. vstavi se naslednje poglavje IXa: |
19. vstavi se naslednje poglavje IXa: |
„POGLAVJE IXa – DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA STORITVE PLATFORME ZA IZMENJAVO VIDEOV |
„POGLAVJE IXa „POGLAVJE IXa – DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA STORITVE PLATFORME ZA IZMENJAVO VIDEOV |
Člen 28a |
Člen 28a |
1. […] |
1. […] |
7. Komisija in skupina ERGA spodbujata ponudnike platforme za izmenjavo videov, da si izmenjajo dobre prakse o sistemih sourejanja iz celotne Unije. Kadar je to ustrezno, Komisija olajša oblikovanje pravil ravnanja Unije. |
7. Komisija in skupina ERGA spodbujata ponudnike platforme za izmenjavo videov, da si izmenjajo dobre prakse o sistemih sourejanja iz celotne Unije. Komisija olajša oblikovanje pravil ravnanja Unije , zlasti s pripravo in objavo vzorcev takšnih pravil . |
[…] |
[…] |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 14
Člen 1(21)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
21. člen 30 se nadomesti z naslednjim: |
21. člen 30 se nadomesti z naslednjim: |
„Člen 30 |
„Člen 30 |
1. […] |
1. […] |
6. Države članice zagotovijo, da imajo neodvisni nacionalni regulativni organi ločene letne proračune. Proračuni se objavijo. Države članice tudi zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi ustrezna finančna sredstva in človeške vire, ki jim omogočajo opravljanje dodeljenih nalog ter dejavno sodelovanje in prispevanje k skupini ERGA. |
6. Države članice zagotovijo, da imajo neodvisni nacionalni regulativni organi ločene letne proračune. Proračuni so dovolj podrobni in se objavijo. Države članice tudi zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi ustrezna finančna sredstva in človeške vire, ki jim omogočajo opravljanje dodeljenih nalog ter dejavno sodelovanje in prispevanje k skupini ERGA. |
7. Države članice zagotovijo, da na nacionalni ravni obstajajo učinkoviti mehanizmi, ki vsem uporabnikom, ponudnikom medijskih storitev ali ponudnikom platforme za izmenjavo videov, za katere je nacionalni regulativni organ izdal odločbo, omogočajo pravico do pritožbe zoper odločbo pri pritožbenem organu. Pritožbeni organ je neodvisen od strani, ki so udeležene v pritožbi. |
7. Države članice zagotovijo, da na nacionalni ravni obstajajo učinkoviti mehanizmi, ki vsem uporabnikom, ponudnikom medijskih storitev ali ponudnikom platforme za izmenjavo videov, za katere je nacionalni regulativni organ izdal odločbo, omogočajo pravico do pritožbe zoper odločbo pri pritožbenem organu. Pritožbeni organ je neodvisen od strani, ki so udeležene v pritožbi. |
Ta pritožbeni organ, ki bi moralo biti sodišče, ima ustrezno strokovno znanje za učinkovito opravljanje svojih nalog. Države članice zagotovijo, da se vsebina same zadeve primerno upošteva in da je na voljo učinkovit pritožbeni mehanizem. |
Ta pritožbeni organ, ki bi moralo biti sodišče, ima ustrezno strokovno znanje za učinkovito opravljanje svojih nalog. Države članice zagotovijo, da se vsebina same zadeve primerno upošteva in da je na voljo učinkovit pritožbeni mehanizem. |
Odločba nacionalnega regulativnega organa velja, dokler ni znan rezultat pritožbe, razen če so v skladu z nacionalno zakonodajo sprejeti začasni ukrepi.“; |
Odločba nacionalnega regulativnega organa velja, dokler ni znan rezultat pritožbe, razen če so v skladu z nacionalno zakonodajo sprejeti začasni ukrepi. |
|
8. Dejansko neodvisnost nacionalnih regulativnih organov, zlasti ob upoštevanju prvega stavka odstavka 2, v skladu s členom 4(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 na zahtevo Komisije nadzoruje in ocenjuje Agencija Evropske unije za temeljne pravice. Pri tej analizi, ki poteka na vsaki dve leti, se s pomočjo čim širše palete zainteresiranih strani presojajo načini delovanja in dejavnosti nacionalnih regulativnih organov. Agencija Evropske unije za temeljne pravice opravi javno posvetovanje, na podlagi katerega določi merila, ki so bodo osnova za njeno analizo. Rezultati analize se objavijo. “ |
Obrazložitev
Odstavek 6: objavljeni proračuni morajo vsebovati dovolj popolne in podrobne podatke, da pravilno odražajo sestavo prihodkov in odhodkov neodvisnih nacionalnih regulativnih organov. Dovolj podroben proračun lahko zagotovi, da neodvisni nacionalni regulativni organ izpolnjuje zahteve glede preglednosti.
Novi odstavek 8: določbe člena 30 o organizaciji in financiranju nacionalnih regulativnih organov so pomembno zagotovilo njihove neodvisnosti. Vendar pa je izpolnjevanje meril, opredeljenih v prvem stavku odstavka 2 člena 30, povezano izključno z dejanskimi dejavnostmi, sklepi in preglednim delovanjem regulativnih organov. Zato je treba na ravni Unije uvesti sistem nadzora, ki ne bo analiziral le načine delovanja regulativnih organov in zakonodajni okvir, ki se nanje nanaša, temveč tudi njihove dejavnosti, te analize pa bi morale biti javno dostopne. S pomočjo teh ocen bi prišli do objektivnih primerljivih podatkov o tem, v kolikšni meri različne zakonodaje držav članic zagotavljajo raven neodvisnosti, ki omogoča pluralnost medijev, kulturno raznolikost, varstvo potrošnikov, notranji trg in spodbujanje poštene konkurence, ki so navedeni v odstavku 2.
Narava in obseg analiz zahtevata, da se pri njihovi pripravi upoštevajo znanje, izkušnje in stališča čim širše palete akterjev iz vrst javnih oblasti medijskih trgov, civilne družbe in akademskega okolja.
Rezultati takšnega nadzora nimajo neposrednih pravnih posledic. Vseeno pa bi lahko rezultati teh preverjanj Komisiji prinesli informacije, ki bi omogočile razkriti morebitne vrzeli v prenosu člena 30 ter bile podlaga za postopke v primeru kršitev.
Predlog spremembe 15
Člen 1(22)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe Odbora regij |
||||
22. vstavi se naslednji člen 30a: |
22. vstavi se naslednji člen 30a: |
||||
„Člen 30a |
„Člen 30a |
||||
1. S to direktivo se ustanovi skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA). |
1. S to direktivo se ustanovi skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA). |
||||
2. Sestavljajo jo neodvisni nacionalni regulativni organi na področju avdiovizualnih medijskih storitev. Predstavljajo jih vodje ali imenovani visoki predstavniki nacionalnega regulativnega organa z glavno odgovornostjo za nadzor avdiovizualnih medijskih storitev, če pa nacionalni regulativni organ ne obstaja, jih predstavljajo drugi predstavniki, ki so izbrani na podlagi njihovih postopkov. Na srečanjih skupine sodeluje predstavnik Komisije. |
2. Sestavljajo jo neodvisni nacionalni regulativni organi na področju avdiovizualnih medijskih storitev. Predstavljajo jih vodje ali imenovani visoki predstavniki nacionalnega regulativnega organa z glavno odgovornostjo za nadzor avdiovizualnih medijskih storitev, če pa nacionalni regulativni organ ne obstaja, jih predstavljajo drugi predstavniki, ki so izbrani na podlagi njihovih postopkov. Na srečanjih skupine sodeluje predstavnik Komisije. |
||||
3. Skupina ERGA opravlja naslednje naloge: |
3. Skupina ERGA opravlja naslednje naloge: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
4. Komisija ima pooblastila za sprejetje poslovnika skupine ERGA z izvedbenim aktom.“; |
4. Komisija ima pooblastila za sprejetje poslovnika skupine ERGA z izvedbenim aktom.“; |
Obrazložitev
Določitev cilja razvoja medijske pismenosti je nujna za dosego ciljev, ki jih predpisuje direktiva, torej za uvedbo predpisov, ki bodo kos izzivom digitalnega medijskega sistema. Nekatere države članice so naredile velik napredek pri razvoju medijske pismenosti. Objavljanje rezultatov učinkovito spodbuja razvoj uporabljenih pripomočkov in metod ter pripravo rešitev na evropski ravni.
V mnogih državah članicah imajo regulativni organi za medije pomembno vlogo pri razvoju medijske pismenosti: med drugim sodelujejo tudi pri raziskavah, ki so podlaga za ta razvoj, finančno podpirajo programe za izboljšanje medijske pismenosti ter z informacijskimi kampanjami prispevajo k povečevanju medijske pismenosti. Poleg tega imajo lahko tudi bistveno vlogo pri usklajevanju sodelujočih akterjev in sektorjev ter pri merjenju in ocenjevanju dosežkov. Izmenjava izkušenj in dobrih praks lahko okrepi zrelost in učinkovitost delovanja regulativnih organov za medije pri razvoju medijske pismenosti.
Razvoj medijske pismenosti je skupna odgovornost neodvisnih nacionalnih regulativnih organov, ponudnikov medijskih storitev in izobraževalnih ustanov. Direktiva mora to sodelovanje spodbujati, vendar ne sme preseči svoji regulativnih pristojnosti.
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ
Splošne ugotovitve
1. |
pozdravlja revizijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, kakor tudi dejstvo, da se je Evropski komisiji zdelo zanimivih več predlogov iz mnenja o tej temi, ki ga je Odbor regij sprejel leta 2015; |
2. |
pozdravlja spremembo v zvezi z izjemami pri načelu države izvora, ki v sklopu jasnejših in preprostejših postopkov omogočajo upoštevanje interesov namembne države; |
3. |
vendar pa obžaluje, da nova direktiva ne upošteva regionalne razsežnosti na način, ki ga je že priporočal Odbor regij, saj bi ta prispevala k uveljavljanju različnih kulturnih identitet v Evropi, čezmejni koprodukciji v Evropski uniji ter lokalnim ustvarjalnim inovacijam; |
4. |
poleg tega poudarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti vključiti v izvajanje direktive, saj imajo na področju avdiovizualnih medijskih storitev zelo pomembno vlogo. V več državah članicah imajo nekatere od teh oblasti v lasti podjetja za medijske storitve, ki bi zato lahko ne bila zajeta v kategorijo mikro- in malih podjetij; |
5. |
ponovno trdi, da je neodvisnost nacionalnih regulativnih organov, tako v odnosu do javnih oblasti kot do akterjev na avdiovizualnem področju in političnih strank, temelj vseh evropskih predpisov o avdiovizualnih medijskih storitvah in da jo mora vsaka država članica za vsako ceno braniti, saj je glavno zagotovilo za raznolikost informacij in pluralnost medijskega trga na evropski, državni, regionalni in lokalni ravni; |
6. |
je zadovoljen, da revidirana direktiva razširja področje uporabe na storitve platform za izmenjavo videov, ki imajo vse pomembnejšo vlogo med ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev; |
7. |
izraža zaskrbljenost, ker predlagani predpisi glede pristojnih sodišč v primeru platform za izmenjavo videov ne pojasnjujejo situacij, ko ponudnik nima nobenega interesa, da bi imel sedež na ozemlju Evropske unije, vendar pa na njem nudi razpoložljivo storitev evropskim državljanom; |
8. |
ugotavlja, da preprodaja vsebin zunaj infrastrukture (spletna distribucija avdiovizualnih vsebin), ki zavzema vse večji tržni delež avdiovizualnih medijskih storitev, trenutno poteka v nejasnem pravnem okviru, in poziva Komisijo, naj pri prihodnji zakonodaji o medijih in komunikaciji, zlasti pri reviziji določb o elektronski komunikaciji, posebno pozornost nameni razjasnitvi pravnega položaja tovrstne prakse; |
9. |
želi Evropsko komisijo ponovno opozoriti na jezikovne in kulturne manjšine, ki se spopadajo z ovirami pri dostopanju do avdiovizualnih medijskih storitev v svojem jeziku; |
10. |
meni, da je treba v raznih postopkih skupine ERGA upoštevati regionalne razsežnosti določenih vprašanj v zvezi s predpisi ter da morajo odražati ozemeljska načela; |
Zaščita mladoletnikov
11. |
je zadovoljen, da revidirana direktiva krepi in usklajuje zaščito mladoletnikov, saj je k temu pozval v enem od svojih prejšnjih priporočil. Ponovno poziva k uvedbi spodbujevalnih ukrepov za vsebine, ki so posebej namenjene in prilagojene otrokom, ter k spodbujanju partnerstev med pobudniki avdiovizualnih vsebin in delavci v izobraževanju na digitalnem področju; |
Medijska pismenost
12. |
poudarja pomen, ki ga pripisuje povečanemu razširjanju vsebin, povezanih z medijsko pismenostjo, zlasti za nove medije; |
13. |
poudarja, da je treba nameniti več sredstev za razvoj medijske pismenosti, da avdiovizualne medijske storitve ne bi omogočale zgolj enotne ponudbe, temveč bi odražale tudi ekonomsko, komercialno in kulturno strukturo regij ter njihove posebnosti; |
Svoboda in pluralnost medijev
14. |
je zaskrbljen zaradi dejstva, da v predlagani uredbi niso obravnavani preglednost lastništva medijev, koncentracija medijev in navzkrižja interesov, čeprav vsi močno vplivajo na pluralnost in svobodo medijev; |
Varstvo potrošnikov
15. |
je zadovoljen, da sprememba direktive prinaša tudi večjo prožnost pravil glede časa za reklame, zlasti to, da razširja področje uporabe predpisov na nelinearne avdiovizualne medijske storitve; |
Spodbujanje evropskih del
16. |
se strinja s tem, da mikropodjetjem in malim podjetjem ni treba finančno prispevati k produkciji evropskih del; kljub temu pa opozarja Komisijo, da številne lokalne in regionalne televizije, ki predvajajo programe preko interneta v obliki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, ne sodijo v to kategorijo; |
17. |
je zadovoljen, da revidirana direktiva pri storitvah na zahtevo zagotavlja enakopravne pogoje za evropska dela, ki morajo predstavljati vsaj 20-odstotni delež v katalogih ponudnikov teh storitev; |
18. |
v zvezi s storitvami na zahtevo poudarja, da zahtevanih 20 %, ki jih morajo zagotoviti ponudniki, ni dovolj; treba je tudi poskrbeti, da je ta dela lahko najti in da so za uporabnike dostopna. |
Subsidiarnost in sorazmernost
19. |
poudarja, da se sicer zdi, da je predlog skladen z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, vendar pa je treba ohraniti pristop minimalne harmonizacije ter mehanizme sodelovanja, zato je treba v predlaganih pravilih o nacionalnih regulativnih organih omogočiti dovolj manevrskega prostora za odločanje na nacionalni in nadnacionalni ravni; |
V Bruslju, 7. decembra 2016
Predsednik Evropskega odbora regij
Markku MARKKULA