30.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 207/61

1.

na splošno priporoča, da je treba z znanstvenimi merili opredeliti pojme „prekomerno“ in „škodljivo“ uživanje alkohola ter „zloraba“ alkohola;

2.

ugotavlja, da so škodljivi vzorci pitja alkohola povezani z visokimi družbenimi stroški; poudarja, da bi morali imeti dobro počutje, zdravje in kakovost življenja evropskih državljanov prednost pred gospodarskimi interesi;

3.

meni, da je v skladu s Pogodbo cilj ukrepov na področju zdravja izboljšati zdravje prebivalcev, spodbujati raziskave ter preprečevati bolezni in tveganja za zdravje, vključno z ogrožanjem zdravja zaradi načina življenja, kot je zloraba alkohola;

4.

se zaveda posebne ranljivosti zaradi izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo, v zgodnjem otroštvu in adolescenci ter nevroloških okvar zaradi motenj v nevrološkem razvoju;

5.

opozarja, da je pri obravnavi vprašanj, povezanih z alkoholom, treba spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter da mora biti cilj dopolnjevanje nacionalnih ukrepov na tem področju in pobud zdravstvene politike držav članic ter spodbujanje sodelovanja med državami članicami;

6.

opozarja, da je treba upoštevati nacionalne vzorce uživanja alkohola, zdravstveno stanje prebivalcev in zdravstveno neenakost ter kulturno, geografsko in zgodovinsko ozadje. Pomembno je, da se upoštevajo različne okoliščine in potrebe v različnih evropskih regijah in občinah;

7.

poudarja, da imajo organi in institucije EU pomembno vlogo, da države članice na različne načine podprejo pri spodbujanju raziskav ter ocenjevanju strategij, ukrepov, akcij in učinkov zakonskih sprememb in prepovedi;

8.

priznava pomen vinskega sektorja s tremi milijoni zaposlenih (1), pivovarstva z 2,3 milijona delovnih mest v celotni proizvodni verigi (2) in sektorja žganih pijač z več kot milijonom zaposlenih v proizvodnji in prodaji (3). Proizvodnja poleg tega koristi tudi gostinstvu in turizmu ter s tem prispeva k dodatnim delovnim mestom;

9.

ugotavlja, da je uživanje alkohola največji dejavnik tveganja za zdravje za osebe med 15. in 49. letom starosti na svetovni ravni ter se uvršča pred kajenje (4). Po nacionalnih statističnih podatkih je uživanje alkohola v starostni skupini od 15 do 64 let vzrok za smrt enega od sedmih moških in ene od 13 žensk (5);

10.

se zaveda dejstva, da tvegano uživanje alkohola, zloraba alkohola in odvisnost od alkohola povzročajo precejšnje gospodarske stroške v obliki izpada proizvodnje (11,3 milijarde EUR) in brezposelnosti (17,6 milijarde EUR) (6);

11.

poudarja, da so neposredni družbeni stroški škode, ki jo povzroča alkohol, v EU ocenjeni na 155,8 milijarde EUR, pri čemer se večina (82,9 milijarde EUR) ne nanaša na zdravstvo (7). Če se upošteva tudi škoda za tretje osebe, tj. škoda, ki jo lahko utrpijo družba, mladoletniki ter ženske in moški, ki so v stiku z uživalci alkohola, se družbeni stroški uživanja alkohola podvojijo (8);

12.

poudarja, da je treba izvajati ukrepe za preprečevanje nasilja, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost najbolj ranljivim skupinam in določenim situacijam, kot so spolne zlorabe na prizoriščih nočnega življenja;

13.

poudarja, da se družbeni stroški, povezani z alkoholom, povprečno ocenjujejo na približno 1,3 % BDP neke države (9);

14.

opozarja, da je zloraba alkohola dejavnik tveganja za več kot 60 kroničnih obolenj. Število kroničnih obolenj v Evropi narašča in zdravstvu letno povzroča stroške v višini približno 700 milijard EUR (10);

15.

poziva k novi strategiji EU o alkoholu in želi zagotovilo, da bodo institucije EU tudi v prihodnje krepile tovrstne zmogljivosti držav članic in skrbele za učinkovito usklajevanje; zato podpira pozive Sveta in Evropskega parlamenta k močnejšemu političnemu vodstvu v zvezi s tem vprašanjem (11);

16.

opozarja, da bi morali skupni ukrepi na ravni EU vsebovati tudi priporočila in sklicevanja na primere dobre prakse za krepitev nacionalnih, regionalnih in lokalnih dejavnosti;

17.

poudarja, da bi morala Evropska komisija tiste države članice, ki se odločijo za razvoj preventivnih ukrepov glede uživanja alkohola, spodbujati in ne omejevati;

18.

poudarja, da je pomembno lokalnim in regionalnim oblastem omogočiti, da prispevajo svoje znanje in izkušnje, saj najbolje poznajo potrebe in pogoje za preprečevanje zlorabe alkohola in omejevanje negativnih posledic uživanja alkohola za družbo ter lahko nanje najbolje vplivajo. Lokalna raven je še zlasti pomembna, ker je najbliže ljudem in skupnostim, ki jo tvorijo;

19.

odobrava preventivne ukrepe Komisije v zvezi z alkoholom v okviru prihodnjih prizadevanj za preprečevanje kroničnih bolezni, vendar pa ti ne zadoščajo, saj ne obravnavajo vidika preventive in škode za tretje osebe (12);

20.

v skupna prizadevanja EU bi bilo treba vključiti priporočila, katerih cilj je preprečiti, da bi se zloraba alkohola in s tem povezana tveganja uporabljali za promocijo turističnih destinacij;

21.

meni, da je pomembno strateško delo z vprašanji, povezanimi z alkoholom, opreti na tekoče delo na mednarodni ravni in se z njim uskladiti; v zvezi s tem poudarja, da si je pri nadaljnjem delu treba prizadevati za večje sinergijske učinke z akcijskim načrtom Svetovne zdravstvene organizacije (13) in cilji Združenih narodov glede trajnostnega razvoja;

22.

opozarja, da so nevladne organizacije s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni pomembni akterji, s katerimi bi bilo treba sodelovati;

23.

opozarja, da se je v štirih letih, ki so pretekla od prejšnje strategije EU o alkoholu (2006–2012) (14), v določeni meri nadaljevalo delo v vzpostavljenih platformah za usklajevanje, in sicer v odboru za nacionalno alkoholno politiko in ukrepe CNAPA in evropskem forumu za alkohol in zdravje EAHF. Ta in drugi forumi so tudi v prihodnje potrebni za obravnavo vprašanj, povezanih z alkoholom. Njihovo znanje in izkušnje je treba uporabiti in nadalje razviti;

24.

opozarja, da se tako akcijski načrt o uživanju alkohola med mladimi in občasnem nezmernem popivanju kot tudi skupni ukrep za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola (RARHA) leta 2016 zaključita; poudarja, da je nujno treba podaljšati akcijski načrt in/ali pripraviti nov akcijski načrt za otroke in mladostnike;

25.

poudarja pomen podpore EU za raziskave ter za hitrejšo uporabo znanja v praksi in novih delovnih metodah. Treba je preučiti, kako lahko ukrepi hkrati pripomorejo k zmanjšanju neenakosti na področju zdravja;

26.

pozdravlja izmenjavo primerov dobre prakse znotraj držav članic in med njimi. To je strateškega pomena in spodbuja učenje, zbiranje informacij in opredeljevanje skupnih težav. Ukrepi in akcije bi morali temeljiti na dejstvih in praktičnih izkušnjah glede stroškovne učinkovitosti;

27.

poudarja pomen ustreznega nadzora razvoja ukrepov politike v zvezi z alkoholom. Treba je nadalje razviti obstoječe baze podatkov, ki temeljijo na primerljivih, zanesljivih in standardiziranih kazalnikih za spremljanje in analizo;

28.

meni, da je treba oblikovati skupino strokovnjakov, da se podpre znanstveno podprto zbiranje podatkov;

29.

poudarja, da trženje in oglaševanje segata preko meja, zato je sodelovanje med državami članicami zelo pomembno;

30.

ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti otrok in mladoletnikov trženju in oglaševanju alkoholnih pijač bi morali biti omejevalni in prisilni, kar pomeni, da bi morali prepovedovati tako trženje kot tudi oglaševanje alkohola, usmerjeno v otroke;

31.

poudarja, da morajo proizvajalci in distributerji alkoholnih pijač strogo izpolnjevati veljavne predpise v zvezi s trženjem in oglaševanjem;

32.

poziva, naj se pri delu za zmanjšanje vpliva trženja in oglaševanja alkohola na otroke in mladostnike upoštevajo tudi trženje prek družbenih medijev in na internetu ter promocijsko prikazovanje izdelkov in drugi izdelki, povezani z alkoholnimi znamkami. Na Finskem je od leta 2015 prepovedana uporaba tekmovanj in iger za trženje alkohola. Prepovedano je tudi oglaševanje alkohola na javnih mestih in v družbenih medijih (15);

33.

opozarja, da je sponzoriranje športnih in kulturnih prireditev rastoči trg in stroškovno učinkovita strategija trženja. Mlade se na ta način nagovarja na prireditvenih mestih in s televizijskimi oglasi ter s tem izpostavlja oglaševanju alkohola;

34.

poudarja, da je treba v vse dejavnosti trženja in oglaševanja alkoholnih pijač vključiti informacije o tveganjih zlorabe alkohola;

35.

se zaveda dejstva, da v EU pri trženju alkohola obstaja visoka stopnja prostovoljnega samonadzora. Mnenja so deljena glede tega, ali to dejansko zatira uživanje alkohola (16), jasno pa je tudi, da samonadzor ni dovolj za zaščito nosečnic, otrok in mladostnikov pred negativnimi učinki alkohola (17);

36.

opozarja, da vse preveč otrok in mladostnikov odrašča v družinah, v katerih sta prisotna odvisnost od alkohola in zloraba alkohola. Po ocenah v EU od pet do devet milijonov otrok živi v družinah, kjer se prekomerno uživa alkohol (18). Za te otroke obstaja tveganje, da bodo deležni slabših pogojev za izobraževanje in zdravje;

37.

meni, da je pomembno opredeliti področja, na katerih morajo države članice razviti ukrepe za zmanjšanje obsežnega uživanja alkohola med mladimi, katerih cilj mora biti, da se zagotovi varno in zdravo okolje za otroke in mlade; v zvezi s tem poudarja pomen spodbujanja prostočasnih dejavnosti in zabav, ki niso povezane z uživanjem alkohola;

38.

se zaveda, da sta še zlasti ranljivi obdobji nosečnosti in dojenja, ko se tudi izrazijo motnje v razvoju zarodka zaradi alkohola; alkohol lahko vpliva na rast in razvoj zarodka v vseh fazah nosečnosti in ni znana nobena varna količina alkohola, ki se lahko uživa med nosečnostjo;

39.

se strinja s stališčem, da je namen Konvencije ZN o otrokovih pravicah tudi zaščita otrok in mladostnikov pred škodljivimi učinki alkohola. Člen 33 zavezuje podpisnice, da ravnajo v dobrobit otroka in pri vseh sklepih, ki zadevajo otroke, upoštevajo otroke in njihove interese;

40.

meni, da so prednostnega pomena preventivni ukrepi med nosečnostjo, v otroštvu in adolescenci, ki spodbujajo kulturo preprečevanja in spodbujanja zdravja;

41.

opozarja na pomen šole kot pomembnega kraja za spodbujanje zdravja, kjer se lahko okrepijo dejavniki za zaščito otrok ter zgodaj prepoznajo zloraba alkohola in ogroženi otroci. Šolski pouk o nevarnostih alkohola mora temeljiti na znanstvenih dokazih, saj programi in dejavnosti, ki so zgolj informativni, nimajo potrebnega učinka, morajo pa celovito doseči vse deležnike v izobraževanju: učence, družine in učitelje;

42.

meni, da je pomembno zmanjšati zlorabo alkohola pri odraslih, tudi z izobraževalnimi ukrepi, saj so zgledi odraslih odločilnega pomena za učinkovite preventivne ukrepe za mlade in mlade odrasle. Izobraževalno gradivo tako za odrasle kot tudi za mlade bi morali pripraviti neodvisni raziskovalni organi. V ta namen bi bilo treba sodelovati s hotelirstvom in gostinstvom pri izobraževanju o odgovornem točenju alkoholnih pijač, da se čim bolj zmanjša prekomerno uživanje alkohola med odraslimi;

43.

meni, da se je treba pri preventivnih programih prednostno osredotočiti na družino, saj gre za najpomembnejše vzgojno-izobraževalno okolje otrok, v katerem se prenašajo strategije, vrednote, spretnosti in znanja;

44.

poziva institucije EU k izboljšanju označevanja alkohola v EU in pripravi poročila o vključitvi alkoholne embalaže v obstoječe predpise o označevanju vsebine, skupaj s podatki o sestavinah, hranilni in energijski vrednosti; poudarja, da imajo potrošniki pravico do informacij o vsebini izdelkov, na podlagi katerih se lahko odločajo o nakupu;

45.

se zavzema za posebno opozorilo za nosečnice, otroke, mlade in voznike, ki bi bilo pomembno dopolnilo in sredstvo za opozarjanje na nevarnosti uživanja alkohola in njihovo zmanjšanje. Opozorila je treba prilagoditi različnim ciljnim skupinam. Pozdravlja ukrepe, ki so jih na tem področju že uvedli nekateri proizvajalci in distributerji;

46.

priporoča, da se z izobraževanjem in kampanjami obveščanja okrepi ozaveščenost o nevarnostih občasnega opijanja in posredujejo informacije o svetovanju, podpori in terapijah;

47.

poudarja pomembno vlogo medijev pri zagotavljanju točnih informacij o tveganjih uživanja alkohola;

48.

opozarja, da so skupine v slabšem socialno-ekonomskem položaju in mladi izpostavljeni večjemu zdravstvenemu tveganju, in meni, da je treba preprečiti vse večjo zdravstveno neenakost. Eden od problemov je prepoceni in lahko dostopen alkohol, ki lahko spodbuja uživanje v velikih količinah in s tem povzroči poškodbe jeter in prezgodnjo smrt (19). Države članice bi lahko razmislile o skupnih ukrepih, vključno z raziskavami, za preprečevanje prodaje alkohola po izjemno nizkih cenah, vključno s prodajo prek interneta;

49.

ugotavlja, da je dostopnost alkohola močno povezana s stopnjo zlorabe alkohola in škodo zaradi uživanja alkohola. Po podatkih raziskav lažji dostop do alkohola povzroča večjo porabo in s tem pogostejše zdravstvene težave in škodljive vplive na zdravje (20);

50.

meni, da bi lahko države članice nadalje okrepile določbe in nadzor v zvezi s prodajo in nakupom alkohola, ne glede na veljavno starostno omejitev prodaje, ki to v večini držav članic dovoljuje samo za osebe, stare nad 18 let. Med možnostmi so tudi omejitev prodajnih mest, prepoved uživanja in prodaje alkohola na javnih mestih ob določenih urah, omejitev delovnega časa in licenc za točenje ter odgovornejše streženje alkohola z izobraževalnimi ukrepi za ustrezne poklice, distributerje in gostinstvo. Omejitve je treba dopolniti z nadzorom njihovega spoštovanja;

51.

ugotavlja, da tvegano uživanje alkohola, zloraba alkohola in odvisnost od alkohola lahko povzročijo pogostejšo bolniško odsotnost in slabšo delovno produktivnost ter lahko negativno vplivajo na druge osebe. Alkoholizirane osebe pomenijo tudi varnostno grožnjo, saj povzročijo 20–25 % vseh nezgod na delovnem mestu. Delovno mesto je pomemben kraj za preprečevanje škodljivega uživanja alkohola (21);

52.

poudarja, da bi bilo treba razmisliti o možnosti, da se kršitelj udeleži izobraževalnega programa ali programa rehabilitacije kot alternative kazni ali drugim kazenskim sankcijam, zlasti če so domnevni kršitelji mladoletni;

53.

poudarja, da je treba na delovnem mestu čim bolj zgodaj obravnavati problematiko uživanja alkohola in poskrbeti za navodila, kako ravnati v takih primerih. S tem bi prispevali k učinkovitemu preventivnemu zdravstvenemu varstvu pri delu;

54.

meni, da ima javni sektor lahko pionirsko vlogo pri preprečevanju uživanja alkohola, da se ustvari varno in zaščiteno delovno okolje, in sicer ne nazadnje zato, ker mnogi uslužbenci opravljajo pomembne socialne storitve za državljane;

55.

opozarja, da obstaja potreba po zgodnjem dostopu do pomoči, terapije in zdravljenja ter da je treba poskrbeti za to, da so otroci, katerih starši se zdravijo zaradi odvisnosti od alkohola ali njegove zlorabe, deležni svetovanja in podpore. Bolezni je mogoče preprečiti s spodbujanjem zdravega načina življenja in nudenjem pomoči za spremembo vedenja v zvezi z nevarnim uživanjem alkohola;

56.

meni, da je treba na delovnem področju spodbujati sporazume med organizacijami sindikatov in delodajalcev, s katerim se delodajalce vključi v razvoj preventivnih ukrepov;

57.

ugotavlja, da bolezni jeter, ki so posledica uživanja alkohola, pogosto prizadenejo delovno aktivno prebivalstvo. Poleg tega obstaja tudi zdravstvena povezava med zlorabo alkohola in vrsto drugih hudih bolezni, kot so rak, bolezni srca in ožilja in duševne bolezni (22);

58.

opozarja, da omejitev dovoljene koncentracije alkohola v krvi, ozaveščanje, izobraževanje in nadzor prispevajo k varnosti v cestnem prometu. Alkoholizirani vozniki povzročijo 25 % vseh avtomobilskih nesreč s smrtnim izidom v EU (23);

59.

pozdravlja študijo, ki jo je Evropska komisija predstavila leta 2014 o alkoholnih ključavnicah ter njihovemu učinku na zmanjšanje števila prometnih nesreč, povezanih z uživanjem alkohola (24);

60.

meni, da bi lahko storili še več za povečanje varnosti v cestnem prometu v EU, med drugim s preiskavo prometnih nesreč, povzročenih zaradi uživanja alkohola, in z izmenjavo izkušenj med državami članicami o učinkovitih ukrepih na tem področju. Pomembno je, da so vozniki začetniki seznanjeni s posledicami, ki jih ima lahko vožnja pod vplivom alkohola.