18.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 17/13

1.

poudarja, da je jeklarstvo v EU imelo in še vedno ima osrednjo vlogo v procesu evropskega povezovanja in da je eden od glavnih temeljev blaginje, ustvarjanja dodane vrednosti, naložb in zaposlovanja v Evropi. Gre za eno od ključnih panog EU s 330 000 delovnimi mesti in 500 proizvodnimi obrati v 23 državah članicah. Leta 2014 je s 169 milijoni proizvedenega jekla na leto, kar predstavlja 10 % svetovne proizvodnje, ustvarila skupni promet v višini 166 milijard EUR, kar predstavlja 1,3 % BDP EU;

2.

opozarja, da jeklarstvo kljub zmanjšanju proizvodnje in števila delovnih mest v zadnjih nekaj desetletjih ostaja ključni dejavnik ponovne industrializacije Evrope. Cilj iz sporočila Komisije Za oživitev evropske industrije z dne 22. januarja 2014, da bi se prispevek industrije k BDP do leta 2020 povečal na 20 %, je mogoče doseči le s konkurenčnim jeklarstvom;

3.

opozarja na močno gospodarsko povezanost jeklarstva s panogami, ki so višje in nižje v verigi. Skupaj z dobavitelji iz rudarstva in energetike, prometnimi omrežji ter ponudniki storitev in uporabniki, kot so metalurgija, proizvodnja vozil, proizvodnja strojev in gradbeništvo, tvori jeklarstvo obsežna omrežja in grozde dodane vrednosti;

4.

izrecno poudarja, da prihodnji razvoj jeklarstva neposredno in posredno vpliva na lokalni in regionalni razvoj ter da je konkurenčno in trajnostno jeklarstvo nujno tudi za oživitev gospodarstva in gospodarsko rast v številnih evropskih regijah; opozarja, da je jeklarstvo hkrati pomemben vir neposrednih delovnih mest, saj pomembno vpliva na številne druge gospodarske panoge;

5.

opozarja, da je evropsko jeklarstvo sestavni del mednarodnega trga surovin, trga javnih naročil in prodajnega trga, zato je odvisno od poštenih konkurenčnih pogojev;

6.

poudarja, da so jeklarska podjetja sama po sebi energetsko intenzivna in da stroški za energijo predstavljajo približno 40 % vseh operativnih stroškov. Zato je za to panogo zelo pomembna cenovno ugodna in varna oskrba z energijo;

7.

poudarja prispevek jeklarstva k razvoju energetskega prehoda in varstvu podnebja. Inovativni izdelki iz jekla so na primer nujni za izgradnjo vetrnih turbin in visoko učinkovitih elektrarn ter proizvodnjo električnih vozil. Čeprav je jeklarstvo glavni vir CO2, inovativni izdelki iz jekla prihranijo šestkratno količino CO2 glede na količino, ki nastane ob njihovi proizvodnji;

8.

opozarja, da ima jeklarstvo strateški pomen za vzpostavitev vseevropske železniške infrastrukture in pomembno prispeva k vzpostavitvi lokalnega železniškega omrežja, ki je dobra alternativa za razbremenitev cestnega prometa, zlasti z vidika izboljšanja kakovosti življenja in okolja na urbanih območjih;

9.

poudarja, da morajo proizvajalci jekla s sedežem v Evropi svojo proizvodnjo narediti čim bolj stroškovno učinkovito in varčno z viri ter uporabljati najnovejše tehnologije, v kar morajo neprestano vlagati. Dolgoročna konkurenčnost je odvisna tudi od njihove zmožnosti za razvoj novih tehnologij na področjih, kot je na primer energetska učinkovitost. Prav tako pa je pomembno, da EU in njene države članice vedno upoštevajo posledice svojih odločitev na nacionalno in mednarodno konkurenčnost jeklarstva in dolgoročne gospodarske posledice;

10.

ugotavlja, da mora jeklarstvo za svoj nadaljnji obstoj dokazati tudi, da bo lahko z inovacijami in okolju prijaznim pristopom obvladovalo izzive v prihodnosti. To na primer vključuje aktivni prispevek k varstvu okolja in podnebja, pa tudi dosledno upoštevanje tehničnih standardov pri ponovnem vlaganju na področju okoljske in podnebne politike;

11.

poudarja visoke socialne standarde evropskega jeklarstva ter njegova prizadevanja za varstvo podnebja in okolja;

12.

ugotavlja, da se z recikliranjem jekla prihranijo surovine, energija in emisije toplogrednih plinov ter se krepi krožno gospodarstvo. Še posebej pa je treba omeniti, da je jeklo mogoče do 100-odstotno reciklirati. Ponovno uporabo in recikliranje jekla bi bilo treba dodatno razviti glede na cilj konkurenčnega in trajnostnega krožnega gospodarstva, in glede na to, da ima EU pozitivno bilanco v trgovini z odpadnimi kovinami. Poleg tega ima razvoj novih vrst jekla, ferozlitin, tehnik litja in proizvodnje zelo velik tržni potencial;

13.

poudarja, da evropsko jeklarstvo z najnovejšimi tehnologijami in visoko usposobljeno delovno silo zagotavlja odličnost na tem področju ter pri tem v središče postavlja raziskave, usmerjene v želje strank, in razvoj izdelkov. Razvoj inovativnih in kakovostnih izdelkov pomaga ohraniti in krepiti konkurenčnost podjetij;

14.

potrjuje, da je sodobna proizvodnja jekla močno odvisna od stalnega zagotavljanja visoko usposobljene delovne sile, ki zna poiskati rešitve, usmerjene v prihodnost; ugotavlja, da je program za nova znanja in spretnosti dobra podlaga za neprestano vlaganje v ljudi, tudi v njihovo prekvalifikacijo in izpopolnjevanje znanja. Od tega bodo imele korist številne gospodarske panoge, tudi jeklarstvo;

15.

podpira prizadevanja evropskega jeklarstva za več enakopravnosti med vsemi zaposlenimi. Delež žensk, zaposlenih v jeklarstvu, se je v zadnjih 10 letih povečal in znaša trenutno med 6 in 25 %, odvisno od položaja in od države članice EU. Poleg tega so jeklarska podjetja v zadnjih dveh letih v več državah članicah predstavila vrsto pobud, da bi pritegnila ženske v jeklarstvo;

16.

ugotavlja, da je jeklarstvo EU vodilno na področju zdravja in varnosti pri delu ter da ima najvišje standarde zdravja in varnosti pri delu na svetu. Na ravni EU potekajo podrobne razprave o izmenjavi najboljših praks v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu. Poleg tega jeklarstvo v EU intenzivno sodeluje pri socialnem dialogu na ravni EU;

17.

poudarja, da je treba povečati vključevanje digitalnih zmogljivosti in tehnologij v izobraževanje in poklicno usposabljanje, zlasti v vajeništvo, in da digitalizacija proizvodnih procesov zaradi kompleksnejših nalog od zaposlenih zahteva več znanja in spretnosti (1);

18.

poudarja, da digitalizacija proizvodnih procesov zaradi kompleksnejših nalog od zaposlenih zahteva večjo zmožnost abstraktnega mišljenja in reševanja problemov. Poleg tega se morajo zaposleni pri svojem delu sami organizirati in biti dodatno usposobljeni za interdisciplinarno in samostojno delo ter ustrezno komunikacijo;

19.

opozarja, da svetovne presežne zmogljivosti, obdobja najnižjih cen, visoke cene energije, davki in dajatve za vire energije, predvidena reforma trgovanja z emisijami v EU ter dampinške prakse proizvajalcev jekla zunaj EU, ki izkrivljajo konkurenco, močno obremenjujejo evropsko jeklarstvo. Proizvodnja surovega jekla in deleži evropskega jeklarstva na svetovnem trgu se zmanjšujejo, čemur se morajo prilagoditi podjetja in zaposlovanje;

20.

z zaskrbljenostjo ugotavlja uničujoče družbene in gospodarske posledice zaprtja ali zmanjšanja proizvodnje železa in jekla na lokalne in regionalne skupnosti in opozarja na ukrepe, ki so potrebni za podporo obnove in rasti teh skupnosti;

21.

meni, da je evropska strategija za prihodnost jeklarstva smiselna in ciljno usmerjena. V zvezi s tem je nujno, da se lokalni in regionalni organi vključijo v postopke usklajevanja in odločanja ter da se upoštevajo ustrezne lokalne razmere in specializacije podjetij;

22.

podpira industrijsko politiko v EU, ki bo temeljila na konkurenčnem jeklarstvu in pogojih, ki ne izkrivljajo konkurence, ter bo lahko perspektivno ohranila in nadgradila obstoječe jeklarne in delovna mesta;

23.

se strinja s stališčem Komisije iz energetskega načrta za leto 2050, da naj bi bilo zmanjšanje emisij CO2 iz energetskega sektorja in scenarij z visokim deležem energije iz obnovljivih virov dolgoročno cenejše od nadaljevanja sedanjih politik in da bodo stroški jedrske energije in energije iz fosilnih goriv verjetno še naprej naraščali, medtem ko naj bi se stroški obnovljivih virov energije zmanjšali; hkrati priznava prizadevanja držav članic za ustrezno povračilo nesorazmernih stroškov, ki jih ima jeklarstvo zaradi mednarodne konkurence na področju razvoja obnovljivih virov energije; poziva, naj se na evropski ravni zagotovi, da nacionalni odškodninski mehanizmi, zlasti pomoč, ne bi vodili k morebitnemu izkrivljanju konkurence na enotnem trgu EU;

24.

poudarja, da je treba pomagati skupnostim, ki so odvisne od jekla, da bi povečale obseg svojega gospodarstva, preden se sprejmejo ukrepi za prestrukturiranje. Z diverzifikacijo lokalnega gospodarstva bi si bilo treba prizadevati zlasti za sinergije med trajnostno industrijo in storitvami, kar bi lahko spodbujali tudi z davčnimi olajšavami;

25.

pozdravlja, da si je Evropski svet v sklepih z dne 23. in 24. oktobra 2014 prizadeval za uravnoteženost med dvema ciljema: zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov na eni strani in zagotovitvijo konkurenčnosti evropske industrije na drugi;

26.

opozarja, da lahko povečanje letnega faktorja zmanjšanja, ki ga je določil Evropski svet, za največje dovoljene emisije industrije z 1,74 % v 3. obdobju trgovanja 2013–2020 na 2,20 % v 4. obdobju trgovanja 2021–2030 kljub nadaljnjemu brezplačnemu dodeljevanju emisijskih kuponov na podlagi referenčnega merila povzroči znatno pomanjkanje certifikatov in s tem dodatno obremenitev jeklarstva, s čimer pa se konkurenca v državah brez trgovanja z emisijami ne srečuje;

27.

meni, da je treba nujno vzpostaviti sistem trgovanja z emisijami na svetovni ravni, da bi zagotovili konkurenčnost evropskih podjetij in onemogočili selitev virov CO2 s preprečevanjem nadaljnjega povečanja količine pravic za prodajo na dražbi. Dodatna jamstva bi bila lahko v obliki usklajenih mehanizmov nadomestil za posredne stroške (npr. za električno energijo) ali referenčnih vrednosti na podlagi točnih in posodobljenih podatkov;

28.

v zvezi s tem tudi opaža, da je bilo v primeru surovega železa referenčno merilo za dodeljevanje certifikatov v jeklarstvu že v 3. obdobju trgovanja 2013–2020 okrog 10 % nižje od fizične in tehnične izvedljivosti. Poleg tega tudi referenčno merilo za sintranje ni ustrezno določeno, saj vključuje obrate za proizvodnjo peletov. Dodeljevanje mora potekati v skladu z dejanskim stanjem, ob polnem upoštevanju proizvodnje električne energije iz plavžnih plinov v jeklarstvu, in biti prilagojeno tehnološkemu razvoju. Hkrati je potrebno dinamično dodeljevanje certifikatov vzdolž proizvodne verige;

29.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija predložila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb pred začetkom 4. obdobja evropskega trgovanja z emisijami;

30.

zato upa, da bo možno vsem zainteresiranim pravočasno pojasniti prihodnje okvirne pogoje za trgovanje z emisijami v EU;

31.

hkrati meni, da sta nujna intenzivno usklajevanje in razprava o reformi sistema EU za trgovanje z emisijami z vsemi zainteresiranimi stranmi;

32.

kljub temu z zaskrbljenostjo ugotavlja, da predlog direktive, ki ga je pripravila Komisija, ne bo povsem ustrezal želji Evropskega sveta, da se zagotovi mednarodna konkurenčnost industrije, saj je prav evropsko jeklarstvo obremenjeno z znatnimi stroški, ki ogrožajo njegov obstoj;

33.

zato poziva, naj se predlog direktive v nadaljevanju zakonodajnega postopka temeljito preoblikuje, pri čemer je treba – ob zagotavljanju učinkovitosti sistema EU za trgovanje z emisijami in ustrezne delitve bremen med vsemi gospodarskimi panogami – upoštevati zlasti naslednje zahteve:

34.

meni, da je nujno potrebno popolno nadomestilo za stroške emisij toplogrednih plinov, ki so preneseni na stroške električne energije, da bi se preprečile morebitne selitve virov CO2. Ker je praksa v posameznih državah članicah trenutno različna, bi lahko to povzročilo izkrivljanje konkurence. Evropska komisija bi zato morala preučiti, ali naj se nadomestilo v prihodnje zagotavlja poenoteno ali na ravni EU;

35.

izrecno pozdravlja, da se je svetovna skupnost na konferenci o varstvu podnebja v Parizu prvič v skupnem okviru mednarodnopravno zavezala cilju, da bo omejila globalno segrevanje ozračja na manj kot 2 oC, in da si bo resnično prizadevala omejiti globalno zviševanje temperature na 1,5 oC. Vodilno načelo, da bi v drugi polovici stoletja dosegli nevtralnost toplogrednih plinov na svetovni ravni, je treba v zvezi z učinki na razvoj proizvodnih podjetij še konkretneje opredeliti. Možnost, da se razvijejo in združijo tržni mehanizmi za svetovno in stroškovno učinkovito trgovanje z emisijami, ki bi jo bilo treba še preučiti, bi lahko bila priložnost za zmanjšanje ali odpravo izkrivljanja konkurence zaradi ukrepov za varstvo podnebja;

36.

meni, da neenaki pogoji, nepoštene prakse podjetij v zunanji trgovini in različne zunanjetrgovinske politike držav zunaj EU resno ogrožajo evropsko jeklarstvo;

37.

zato meni, da je politika EU na področju zunanje trgovine, vključno z njenimi instrumenti trgovinske zaščite, ključna za zagotovitev mednarodne konkurenčnosti evropskega jeklarstva, in podpira poziv Parlamenta k splošni reformi instrumentov trgovinske zaščite EU, da bi odpravili t. i. „elemente STO +“ iz sistema EU in predvsem zagotovili enake konkurenčne pogoje za industrijo EU v primerjavi s Kitajsko (2);

38.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da znaša trenutni presežek svetovne proizvodnje jekla 452 milijonov ton in da ravno presežne zmogljivosti kitajskega jeklarstva neprestano vodijo k uvozu v EU po dampinških cenah, včasih prek tretjih držav, kar brez učinkovitih protiukrepov trgovinske politike EU neposredno in posredno ogroža obstoj celotnega evropskega jeklarstva in številnih delovnih mest;

39.

poziva k oblikovanju mehanizma, ki bi deloval v tretjih državah in s katerim bi preverjali delovanje obratov za obdelavo sekundarnih surovin (odpadkov) v namembnih državah, da bi preprečili izvoz v tretje države, katerih ravnanje z odpadki ni okolju prijazno;

40.

poziva institucije EU, naj pooblastijo Komisijo, da uporabi nestandardne metode v protidampinških in protisubvencijskih preiskavah uvoza iz Kitajske na podlagi oddelka 15 Protokola o pristopu Kitajske k STO, dokler Kitajska ne bo izpolnjevala vseh petih meril EU za pridobitev naziva tržnega gospodarstva. Poleg tega zaskrbljeno opozarja, da bi z morebitno dodelitvijo statusa tržnega gospodarstva Ljudski republiki Kitajski decembra 2016 učinkoviti protidampinški ukrepi postali skoraj nemogoči, saj bi se s tem spremenila metoda izračuna stopenj dampinga, in hkrati poudarja, da ni nujno, da bi članice STO Kitajski avtomatično podelile status tržnega gospodarstva v letu 2016;

41.

v zvezi s tem želi spomniti, da Kitajska trenutno izpolnjuje le eno od petih meril EU za priznanje tržnega gospodarstva. Tehnična merila vključujejo poslovne odločitve na podlagi tržnih signalov, knjigovodstvo podjetij v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, zanemarljivo izkrivljanje stroškov proizvodnje in finančnega položaja podjetij zaradi predhodnih sistemov, ki niso temeljili na tržnem gospodarstvu, predpise o lastnini in plačilni nesposobnosti, ki zagotavljajo pravno varnost in stabilnost upravljanja podjetij, ter tržni menjalni tečaji;

42.

zato poziva Komisijo, naj pred dokončanjem študije ekonomskih in socialnih učinkov dodelitve statusa tržnega gospodarstva Kitajski počaka na stališča prizadetih gospodarskih akterjev ter naj se dodobra uskladi z drugimi ključnimi državami članicami STO, kot so ZDA, preden sprejme odločitev glede statusa tržnega gospodarstva;

43.

se zavzema za uvedbo enakovrednih in učinkovitih instrumentov za zaščito poštene trgovine, če bi se Kitajski priznal status tržnega gospodarstva. Pri tem bi bilo treba razmisliti tudi o možnosti, da v prihodnje ne bi več izrecno vključevali držav z netržnim gospodarstvom v osnovno protidampinško uredbo EU, temveč bi v njej predvideli splošna pravila za države z netržnim gospodarstvom. Pravilo podobne države bi lahko zamenjali z drugim pravilom, čeprav bi dokazno breme glede obstoja tržnega gospodarstva ostalo na ramenih držav z netržnim gospodarstvom;

44.

poziva, naj se v primeru, da bo Kitajski dodeljen status tržnega gospodarstva, vzpostavijo enakovredni in učinkoviti instrumenti za zaščito poštene trgovine;

45.

pozdravlja, da je Komisija februarja 2016 uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz hladno valjanega ploščatega jekla iz Rusije in Kitajske;

46.

obžaluje pa, da je Komisija pri tem v primeru kitajskih izdelkov iz jekla uporabila „pravilo nižjih dajatev“ in je tako uvedla začasne protidampinške dajatve, ki so nižje od določenih stopenj dampinga;

47.

meni, da se z uporabo tega pravila ne zagotavlja ustrezna zaščita konkurenčnosti evropskega jeklarstva;

48.

opozarja, da določbe STO takšnega pravila ne vključujejo in da jih druge regije, kot so ZDA, tudi ne izvajajo;

49.

zato meni, da je pomembno, da se v okviru reforme instrumentov trgovinske zaščite „pravilo nižjih dajatev“, zlasti v primeru odvečnih zmogljivosti, odpravi;

50.

pozdravlja, da je Evropska komisija 28. aprila 2016 v skladu s svojo najavo v akcijskem načrtu sklenila, da (ponovno) uvede sistem predhodnega nadzora za uvoz jeklarskih proizvodov v EU, na podlagi katerega bo potrebna licenca za uvoz jeklarskih proizvodov v EU in bo možno napovedati kratkoročne spremembe na trgu, s čimer bo Komisija lahko ustrezno reagirala na nepošten uvoz in po potrebi uvedla postopke, če bi uvozni trendi ogrožali proizvajalce v EU;

51.

pozdravlja prizadevanja Komisije, izražena v že veljavnih ukrepih trgovinske zaščite EU za izdelke iz jekla, da bi pripomogla k izvajanju pravil o pošteni mednarodni konkurenci in s tem prispevala k zagotovitvi konkurenčnosti evropskega jeklarstva;

52.

hkrati pa meni, da protidampinški postopki EU, tudi v primerjavi s postopki drugih držav članic STO, trajajo predolgo, zaradi česar je zaščita konkurenčnosti evropskega jeklarstva manj učinkovita;

53.

zato poziva, naj se v okviru reforme instrumentov trgovinske zaščite EU obravnava tudi pospešitev protidampinških postopkov EU;

54.

podpira prizadevanja Komisije, da bi vprašanje enakih konkurenčnih pogojev po vsem svetu izpostavila v okviru razprav in pogajanj na mednarodni ravni;

55.

pričakuje, da bo Svet poglavja o energiji in surovinah vključil v vsak nov mandat za sporazum o prosti trgovini;

56.

poziva Komisijo, naj OR kot institucionalnega predstavnika evropskih lokalnih in regionalnih oblasti vključi v skupino na visoki ravni za energetsko intenzivne panoge, ki je bila ustanovljena maja 2015, da bi zagotovili, da bi njeni člani upoštevali interese in možnosti lokalne in regionalne ravni;

57.

potrjuje, da lahko ustrezni podporni programi EU za naložbe v novo opremo, raziskave in razvoj ter usposabljanje in nadaljevalno izobraževanje odločilno prispevajo k ohranjanju konkurenčnosti, spoštovanju okoljskih in podnebnih standardov ter pravic delavcev v jeklarstvu;

58.

opozarja na določanje ciljev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (RFCS) ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF) in Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), s katerimi se lahko podprejo raziskave in inovacije v jeklarstvu, med drugim z možnimi sinergijami in usklajenimi ukrepi. Opozarja na precej omejen potencial EFSI za jeklarski sektor, saj tržne razmere ne morejo zagotoviti ustrezne donosnosti naložb pri sedanjih nizkih cenah jekla. Sodelovanje lokalnih in regionalnih organov, ki prednost namenjajo jeklarstvu, bi lahko bil pomemben prispevek, ob upoštevanju strogih predpisov EU v zvezi z državno pomočjo jeklarstvu;

59.

opozarja na pomembnost javnih naložb in sredstev programa Obzorje 2020 na evropski ravni za spodbujanje inovacij, usmerjenih v prihodnost, v jeklarstvu ter izboljšanje okoljske in energetske učinkovitosti panoge;

60.

upa, da bo glede na posebnosti jeklarstva, kjer so potrebne tako raziskave kot ukrepi strukturne narave, pri ocenjevanju raziskovalnih projektov v okviru programa Obzorje 2020 namenjenih več točk tistim, ki vključujejo evropsko partnerstvo in uporabo sredstev iz strukturnih skladov, da bi zagotovili boljšo povezavo med različnimi evropskimi programi;

61.

poudarja, da je za večjo konkurenčnost jeklarstva v EU treba ohraniti kakovost in število delovnih mest, in hkrati priznava pomen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki bi lahko nudil socialno podporo v primeru morebitnih odpuščanj delavcev v okviru prestrukturiranja jeklarstva, saj bi lahko v primerih, ko več kot 500 delavcev iz istega podjetja (vključno z dobavitelji in proizvajalci v poproizvodnji) izgubi službo ali ko veliko zaposlenih v določeni panogi v eni ali več sosednjih regijah izgubi službo, s pomočjo tega sklada financirali do 60 % stroškov projektov, s katerimi se želi odpuščenim delavcem pomagati pri iskanju nove zaposlitve ali ustanovitvi lastnega podjetja; hkrati pa dvomi, da bo za vse te izzive zadostoval najvišji letni proračun v višini 150 milijonov EUR v obdobju 2014–2020;

62.

poudarja, da je prenos izkušenj in znanja na nove generacije delavcev v jeklarstvu EU že zdaj zelo pomemben ter da je treba s ciljno usmerjenimi ukrepi izobraževanja in nadaljevalnega izobraževanja okrepiti strokovno usposobljenost in znanje delovne sile;

63.

meni, da je treba v vseh proizvodnih obratih v jeklarstvu vzpostaviti in spodbujati z viri gospodarne sisteme krožnega gospodarstva, da bi se lahko z večjo uporabo stranskih proizvodov in recikliranega jekla izboljšala konkurenčnost obratov; to je tudi v skladu z določbami o „simbiozi industrije“ iz akcijskega načrta Komisije za krožno gospodarstvo, saj povečuje uporabo žlindre, ki nastaja pri predelavi jekla.