13.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 204/123

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Filipinih, zlasti resolucij z dne 8. junija 2016 (1) o okvirnem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo ter Republiko Filipini, z dne 14. junija 2012 (2) in z dne 21. januarja 2010 (3),

—

ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 3. septembra 2016 o napadu v mestu Davao,

—

ob upoštevanju diplomatskih odnosov med Filipini in EU (takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS)), ki so bili vzpostavljeni 12. maja 1964 z imenovanjem filipinskega veleposlanika pri EGS,

—

ob upoštevanju, da so Filipini s podpisom bangkoške deklaracije 8. avgusta 1967 pridobili status ustanovne članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

—

ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani,

—

ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna z dne 8. junija 2016 o očitni podpori izvensodnim usmrtitvam;

—

ob upoštevanju izjave izvršnega direktorja urada OZN za droge in kriminal (UNODC) z dne 3. avgusta 2016 o razmerah na Filipinih;

—

ob upoštevanju izjave o Filipinih, ki naj bi jo 4. septembra 2016 podal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN,

—

ob upoštevanju izjave za medije varnostnega sveta OZN z dne 4. septembra 2016 o terorističnem napadu na Filipinih,

—

ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker Filipine in EU vežejo dolgoletni diplomatski, gospodarski, kulturni in politični odnosi;

B.

ker so demokracija, načelo pravne države, človekove pravice in dialog z organizacijami civilne družbe že od nekdaj pomemben del dvostranskih pogovorov med EU in Filipini;

C.

ker so pred nedavno izvoljeno filipinsko vlado neznanski izzivi, kar zadeva boj proti neenakosti in korupciji ter prizadevanja za izvedbo mirovnega procesa v državi;

D.

ker nezakonita trgovina z drogami na Filipinih ostaja resen notranji in mednarodni problem; ker je po podatkih iz letnega poročila ministrstva za zunanje zadeve ZDA kongresu leta 2015 filipinska agencija za boj proti drogam PDEA, vodilna agencija za boj proti drogam v državi, poročala, da je kazniva dejanja, povezana z drogami, prijavilo 629 vasi ali barangay (približno 20 % vseh vasi v državi), in ker Filipini veljajo za državo z najvišjo stopnjo uporabe metamfetamina v vzhodni Aziji;

E.

ker je Rodrigo Duterte med predsedniško kampanjo kot eno od osrednjih tem izpostavil odpravo vseh ravni kaznivih dejanj zaradi drog po državi; ker je že med volilno kampanjo in v prvih dneh kot predsednik Filipinov organe kazenskega pregona in javnost večkrat pozval k usmrtitvi oseb, osumljenih trgovine z drogami, ki se ne predajo, pa tudi samih uživalcev drog;

F.

ker je predsednik Duterte javno izjavil, da ne bo preganjal uslužbencev organov kazenskega pregona in drugih državljanov, ki bi usmrtili preprodajalce z drogami, ki bi se upirali aretaciji;

G.

ker številke, ki jih je objavila filipinska nacionalna policija, kažejo, da je policija med 1. julijem in 4. septembrom 2016 usmrtila več kot tisoč osumljenih preprodajalcev in uživalcev drog, in ker iz policijske statistike izhaja še, da gre dodatnih več kot tisoč usmrtitev domnevnih preprodajalcev in uživalcev drog v zadnjih dveh mesecih pripisati neznanim strelcem; ker naj bi bilo po poročanju Al Jazeere aretiranih več kot 15 000 domnevnih preprodajalcev in uživalcev drog, osumljenih večinoma na podlagi govoric in namigovanj sorojakov, in ker se je skoraj 700 000 oseb „prostovoljno“ prijavilo k zdravljenju po programu Tokhang, da bi ne postali tarča policije ali milic;

H.

ker je generalni sekretar OZN Ban Ki Mun 8. junija 2016 obsodil niz izvensodnih usmrtitev, ki jih je označil za nezakonite in za kršitev temeljnih pravic in svoboščin;

I.

ker sta posebna poročevalka OZN za nezakonite usmrtitve Agnes Callamard in posebni poročevalec OZN o pravici do zdravja Dainius Pūras 18. avgusta 2016 filipinsko vlado pozvala, naj naredi konec trenutnemu valu izvensodnih usmrtitev in pobojev v okviru okrepljenega boja proti kriminalu in drogam, uperjenega zoper preprodajalce in uživalce drog;

J.

ker sta filipinski senat in komisija za človekove pravice sprožila neodvisno preiskavo smrtnih primerov;

K.

ker so Filipini kot ena prvih držav v Aziji smrtno kazen odpravili leta 1987; ker je država smrtno kazen ponovno uvedla in jo je leta 2006 še drugič odpravil tedanji predsednik Arroyo; ker je predsednik Duterte med volilno kampanjo pozval k njeni ponovni uvedbi, zlasti za nezakonito trgovino z drogami, in ker osnutek zakona zdaj obravnava filipinski kongres;

L.

ker je pred kongresom še osnutek zakona za znižanje starosti za kazensko odgovornost s 15 na 9 let;

M.

ker je bilo v bombnem napadu na tržnici v mestu Davao, za katerega je odgovornost prevzela organizacija Abu Sajaf in z njo povezane skupine, 2. septembra 2016 ubitih najmanj 14 ljudi, 70 pa je bilo ranjenih; ker filipinske oborožene sile proti tej organizaciji, priključeni IS, vodijo ofenzivo v južni provinci Sulu;

N.

ker je filipinska vlada po napadu razglasila „izredno stanje zaradi brezpravnega nasilja na Mindanau“;

O.

ker je bilo 26. avgusta 2016 pod okriljem norveške vlade podpisano neomejeno premirje med filipinsko vlado in nacionalno demokratično fronto Filipinov NDFP, kar predstavlja bistven korak naprej v 47-letni gverilski vojni, ki naj bi zahtevala okoli 40 000 žrtev;

P.

ker bodo Filipini leta 2017 predsedovali združenju ASEAN in je predsednik Duterte napovedal, da „bomo v času filipinskega predsedovanja združenje ASEAN predstavili kot model regionalizma in kot globalnega akterja, ki v središče svojega delovanja postavlja interese državljanov“;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.