16.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 101/138

—

ob upoštevanju členov 2, 9, 10, 19, 168 in 216(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov 3, 15, 21, 23 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je v EU začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (1),

—

ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora Združenih narodov za pravice invalidov z dne 2. oktobra 2015 o začetnem poročilu Evropske unije (2),

—

ob upoštevanju seznama zadev, ki ga je 15. maja 2015 sprejel Odbor Združenih narodov za pravice invalidov, in začetnega poročila Evropske unije (3),

—

ob upoštevanju kodeksa ravnanja, sklenjenega med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,

—

ob upoštevanju smernic Združenih narodov za nadomestno skrb za otroke (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (5),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (6),

—

ob upoštevanju sodb Sodišča v združenih zadevah C-335/11 in C-337/11, HK Danmark, ter zadevah C-363/12 Z in C-356/12, Glatzel,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. aprila 2015 z naslovom „Akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019: Ohranjanje človekovih pravic v središču programov EU“ (JOIN(2015)0016),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. decembra 2015 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev (COM(2015)0615),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. junija 2015 z naslovom „Reply of the European Union to the list of issues in relation to the initial report of the European Union on the implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities“ (Odgovor Evropske unije na seznam zadev v zvezi z začetnim poročilom Evropske unije o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov) (SWD(2015)0127),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 5. junija 2014 z naslovom „Report on the implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities (CRPD) by the European Union“ (Poročilo o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske unije) (SWD(2014)0182),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 z naslovom „Pobuda za socialno podjetništvo: Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij“ (COM(2011)0682),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom „Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir“ (COM(2010)0636),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2016 (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014) (10),

—

ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o seznamu zadev, ki ga je sprejel Odbor za pravice invalidov, in začetnem poročilu Evropske unije (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020 (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (15),

—

ob upoštevanju poglobljene analize Službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom „EU Implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities (CRPD)“ (Izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v EU),

—

ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

—

ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2014,

—

ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic ob zaključku njene preiskave na lastno pobudo v zvezi s Komisijo (OI/8/2014/AN),

—

ob upoštevanju prihodnjega letnega poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice za leto 2015,

—

ob upoštevanju študije Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz decembra 2015 o nasilju nad invalidnimi otroki: zakonodaja, politike in programi v EU,

—

ob upoštevanju statističnih podatkov Eurostata o dostopu invalidov do trga dela, izobraževanja in usposabljanja ter o njihovi revščini in dohodkovni neenakosti za leto 2014,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za peticije, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0203/2016),

A.

ker invalidom kot polnopravnim državljanom pripadajo enake pravice kot drugim in imajo neodtujljivo pravico do dostojanstva, enakega obravnavanja ter neodvisnega življenja, samostojnosti, podpore iz javno financiranih sistemov in polne udeležbe v družbi;

B.

ker naj bi v Evropski uniji živelo okoli 80 milijonov invalidov, od tega 46 milijonov žensk in deklet, ki predstavljajo 16 % vseh žensk v EU, kar kaže, da je invalidnost v Evropski uniji pri ženskah pogostejša kot pri moških; ker so invalidke pogosto žrtve večplastne diskriminacije in se soočajo z znatnimi ovirami pri uveljavljanju svojih osnovnih pravic in svoboščin, kot je pravica do dostopa do izobraževanja in zaposlitve, to pa lahko privede do socialne izoliranosti in psiholoških travm; ker invalidnost na ženske nesorazmerno vpliva tudi zato, ker skrbijo za invalidne družinske člane;

C.

ker pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da se Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti bori proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti (člen 10), ter ji daje pristojnost, da sprejema zakonodajo proti tovrstni diskriminaciji (člen 19);

D.

ker člena 21 in 26 Listine EU o temeljnih pravicah izrecno prepovedujeta diskriminacijo na podlagi invalidnosti ter invalidom zagotavljata enakopravno udeležbo v družbi;

E.

ker je Konvencija o pravicah invalidov prva mednarodna pogodba o človekovih pravicah, ki jo je ratificirala EU, podpisalo vseh 28 držav članic, 27 držav članic pa tudi ratificiralo; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj dokončajo reforme, potrebne za ratifikacijo konvencije;

F.

ker EU pri izpolnjevanju njenih mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic prvič spremlja organ OZN; ker sklepne ugotovitve Odbora za pravice invalidov o izvajanju konvencije v EU, ki so bile objavljene leta 2015, kažejo, da je EU močno zavezana enakosti in spoštovanju človekovih pravic, dokument pa vsebuje tudi nabor smernic za ukrepe na področju zakonodaje in oblikovanja politik, ki so v pristojnosti EU;

G.

ker sodna praksa Sodišča Evropske unije potrjuje, da je Konvencija o pravicah invalidov za EU in njene države članice pri izvajanju evropske zakonodaje zavezujoča, saj je sestavni del pravnega reda Unije in ima prednost pred akti sekundarne zakonodaje (16);

H.

ker načela konvencije močno presegajo zgolj diskriminacijo, saj zagotavljajo smernice za popolno uveljavljanje človekovih pravic vseh invalidov in njihovih družin v vključujoči družbi;

I.

ker so invalidi raznolika skupina ter ker se ženske, otroci, starejši in posamezniki z večplastnimi potrebami glede podpore srečujejo z dodatnimi težavami in različnimi oblikami diskriminacije;

J.

ker je invalidnost lahko posledica postopnega in včasih nevidnega slabšanja posameznikovega zdravja, kot v primeru oseb z nevrodegenerativnimi ali redkimi boleznimi, ki lahko negativno vplivajo na njihovo neodvisno življenje;

K.

ker naj bi 80 % invalidov živelo v državah v razvoju; ker EU na mednarodni ravni podpira spodbujanje pravic invalidov ter je največja svetovna donatorica uradne razvojne pomoči;

L.

ker je za invalidne otroke 17-krat bolj verjetno kot pri njihovih neinvalidnih vrstnikih, da bivajo v zavodih, tam pa je veliko večja nevarnost, da postanejo žrtve nasilja, zanemarjanja in zlorabe, kot če živijo doma (17);

M.

ker imajo invalidni otroci pravico živeti s (svojo) družino ali v družinskem okolju, kar je v njihovo največjo korist; ker morajo družinski člani pogosto zmanjšati ali prekiniti svojo poklicno dejavnost, da skrbijo za svoje invalidne družinske člane;

N.

ker je v Konvenciji o pravicah invalidov poudarjeno, da je treba v vsa prizadevanja vključiti vidik spola in spodbujati polno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

O.

ker so enako obravnavanje, pozitivni ukrepi in politike za invalidke in matere invalidnih otrok temeljna pravica in etična obveznost;

P.

ker so invalidna dekleta in ženske v vsakodnevnem življenju izpostavljene več oblikam diskriminacije, ki je lahko fizična, čustvena, spolna ali gospodarska ter vključuje nasilje nad partnerjem, nasilje negovalcev, spolno nasilje in institucionalno nasilje;

Q.

ker so invalidke pogosteje žrtve nasilja v družini in spolnih napadov, ki po podatkih tudi trajajo dlje in so intenzivnejši kot pri neinvalidkah (18);

R.

ker so invalidke, zlasti migrantke, zaradi večplastne diskriminacije bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti;

S.

ker je invalidnost vzrok, lahko pa tudi posledica revščine, in ker ima približno 30 % brezdomcev kakšno obliko invalidnosti in obstaja nevarnost, da bi jih spregledali (19); ker ima socialna zaščita, ki jo zagotavlja država, pomembno vlogo pri preprečevanju njihove revščine in ker podatki iz leta 2012 kažejo, da bi brez državnih socialnih transferjev kar 68,5 % invalidov živelo v revščini (20);

T.

ker je nujno treba okrepiti veljavno zakonodajo in orodja politike EU za čim boljše izvajanje Konvencije o pravicah invalidov;

U.

ker nekatere države članice, ki so konvencijo ratificirale, še niso imenovale organov za njeno izvajanje in nadzor, kot je določeno v členu 33; ker se tisti organi, ki so že ustanovljeni, srečujejo z ovirami pri delu, zlasti kar zadeva okvire za spremljanje, oblikovane v skladu s členom 33(2), in sicer zaradi pomanjkanja finančnih in človeških virov ter trdne pravne podlage za njihovo določitev;

V.

ker je dostop do trga dela eden od temeljnih elementov udeleževanja invalidov v družbenem življenju in na trgu dela, kar je še vedno problematično, saj dosega le 58,5 % v primerjavi z 80,5 % pri neinvalidih, tako da je mnogim invalidom onemogočeno neodvisno in dejavno življenje;

W.

ker je stopnja zaposlenosti med neinvalidnimi ženskami 65-odstotna, med invalidkami pa 44-odstotna; ker so invalidne ženske v primerjavi z moškimi pri dostopu do zaposlitve in izobraževanja pogosto diskriminirane; ker je stopnja brezposelnosti med invalidi še vedno nesprejemljivo visoka; ker imajo invalidne ženske in dekleta večje težave pri vstopu na trg dela; ker je treba premagati ovire za mobilnost ter premostiti večjo odvisnost od družinskih članov in negovalcev, da bi spodbudili dejavno udeležbo invalidk v izobraževanju, na trgu dela ter v družbenem in gospodarskem življenju skupnosti;

X.

ker je plačana zaposlitev bistvena, da se lahko invalidom omogoči neodvisno življenje, preživljanje družine in vzdrževanje gospodinjstva; ker invalidne ženske in dekleta pogosto prejemajo manjše plačilo; ker je ta ranljiva družbena skupina bolj izpostavljena revščini in socialni izključenosti;

Y.

ker je EU kot podpisnica Konvencije o pravicah invalidov dolžna zagotoviti tesno sodelovanje in dejavno udeležbo invalidov in njihovih predstavniških organizacij pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in politik za izvajanje konvencije ter pri vseh procesih odločanja o zadevah, ki se nanašajo na invalide;

Z.

ker so se zaradi varčevalnih ukrepov v državah članicah zmanjšala proračunska sredstva za socialne storitve, za podporo za družine in za storitve v skupnosti, kar nesorazmerno negativno vpliva na ustrezen življenjski standard invalidov, zlasti invalidnih otrok in njihovih družin;

AA.

ker je Komisija umaknila svoj predlog o direktivi o porodniškem dopustu;

AB.

ker v Direktivi 2011/24/EU o pravicah bolnikov v čezmejnem zdravstvenem varstvu ni izrecno prepovedana diskriminacija na podlagi invalidnosti;

AC.

ker zaradi demografskih in družbenih sprememb narašča povpraševanje po delavcih v gospodinjstvu in negovalcih, zlasti v okviru družine; ker za invalide in vzdrževane osebe v družini običajno skrbijo ženske, zaradi česar so pogosto izključene s trga dela;

AD.

ker je Odbor za pravice invalidov v svojih sklepnih ugotovitvah o začetnem poročilu Evropske unije priporočil, naj Evropska unija vključi vidik invalidnosti v svoje politike in programe za enakost spolov, pa tudi vidik spola v svoje strategije o invalidnosti ter naj pripravi pozitivne ukrepe, vzpostavi mehanizem za spremljanje in financiranje zbiranja podatkov in raziskav o invalidnih ženskah in dekletih; ker poleg tega priporoča, naj Evropska unija zagotovi učinkovito zaščito pred nasiljem, zlorabo in izkoriščanjem ter poskrbi, da bodo v okviru politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja obravnavane potrebe invalidnih otrok in odraslih, vključno z njihovimi negovalci, ter naj sprejme ukrepe za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti invalidov, med katerimi je večina žensk;

AE.

ker je Komisija v odzivih na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2011, z naslovom: „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov politični okvir za turizem v Evropi“ (21), ki jih je sprejela 13. decembra 2011, tudi priznala, da je treba zagotoviti neprekinjeno verigo dostopnih storitev za vse (prevoz, nastanitev, gostinske storitve in znamenitosti), in začela v ta namen izvajati ukrepe za ozaveščanje, izboljšanje znanj in spretnosti v turističnem sektorju, s tem pa tudi za izboljšanje kakovosti turističnih objektov za ljudi s posebnimi potrebami ali invalide;

AF.

ker potrebe invalidnih ter funkcionalno in gibalno oviranih oseb na področju prometa, mobilnosti in turizma prinašajo poslovne priložnosti v sektorju prometnih storitev in storitev mobilnosti, saj bodo lahko v duhu načela „oblikovanje, prilagojeno vsem“ koristile vsem: tako osebam z vsemi vrstami invalidnosti (med drugim gibalno oviranim, slepim, gluhim in naglušnim; osebam z avtizmom, osebam z intelektualnimi ali psihosocialnimi motnjami itd.) kot tudi drugim uporabnikom;

1.

želi opomniti, da polno vključevanje invalidov ni le posameznikova pravica in upravičena ugodnost, marveč vrednota za vso družbo, saj lahko z njihovimi dragocenimi in raznovrstnimi znanji in spretnostmi veliko pridobi;

2.

poudarja, da morajo vsi invalidi imeti pravico živeti v družbi, kjer bodo deležni enakih možnosti kot drugi ter jim bo zagotovljena popolna vključenost in udeležba;

3.

poudarja, da vključevanje invalidov v družbo ne glede na družbeni in gospodarski, politični ali kulturni položaj države ni zgolj razvojno vprašanje, marveč vprašanje človekovih pravic;

4.

opozarja, da je invalidnosti vse več, saj se prebivalstvo stara;

5.

meni, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo na področju spoštovanja in spodbujanja človekovih pravic; pozdravlja, da je izpolnjevanje mednarodnih obveznosti EU na področju človekovih pravic prvič pregledal organ OZN za spremljanje pogodb; meni, da so sklepne ugotovitve Odbora za pravice invalidov o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov v EU, ki so bile objavljene leta 2015, pomemben znak tega, da se EU zavzema za enakost in spoštovanje človekovih pravic, ter je neke vrste smernica za zakonodajno in politično ukrepanje EU na vseh področjih njenih pristojnosti;

6.

podpira sklepe in priporočila Odbora za pravice invalidov in poudarja, da morajo institucije EU in države članice v svoje politike, programe in strategije o enakosti spolov vključiti vidik invalidnih žensk in deklet, načelo enakosti spolov pa v strategije o invalidnosti; poleg tega poziva, naj se vzpostavijo mehanizmi za redno pregledovanje doseženega napredka;

7.

poziva Parlament, Svet in Komisijo, naj v celoti izvajajo priporočila Odbora za pravice invalidov in zagotovijo, da se bo konvencija upoštevala v vsej prihodnji zakonodaji;

8.

poziva Komisijo in države članice, naj namenijo potrebna sredstva za izvajanje svojih obveznosti iz Konvencije o pravicah invalidov in njenega izbirnega protokola;

9.

močno obžaluje, da se EU pri svojih pripravah na postopek pregleda, ki ga je Odbor za pravice invalidov izvedel leta 2015, in pri pripravi svojega poročila o napredku ni v zadostni meri formalno posvetovala z invalidskimi organizacijami; poziva te organizacije, naj kot neodvisne stranke dejavno prispevajo k zasedanjem odbora in naj pri prihodnjih pregledih sodelujejo v uradnih delegacijah EU;

10.

poziva Komisijo, naj pripravi in poda predlog za pravi strukturirani dialog med EU in invalidskimi organizacijami, vključno z ustreznimi finančnimi sredstvi, da bi zagotovili polno in enakopravno udeležbo invalidov in njihovih predstavniških organizacij;

11.

poudarja pomen sistematičnega in tesnega posvetovanja med invalidskimi predstavniškimi organizacijami, snovalci politike, podjetji in drugimi pomembnimi deležniki glede vseh novih pobud, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politik in ukrepov na področju izobraževanja, usposabljanja, kulture, športa in mladine;

12.

poziva, naj se okrepijo obstoječi organi za enakost, da bodo lahko pomagali pri vključevanju, spodbujanju in spremljanju Konvencije o pravicah invalidov; opozarja EU in države članice, da morajo dejavno sodelovati s civilno družbo, zlasti z invalidskimi organizacijami;

13.

poziva EU, naj ratificira izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov;

14.

poziva, naj se izvede celovit medsektorski pregled in ocenijo sedanja in prihodnja zakonodaja ter programi financiranja EU, tudi za prihodnja programska obdobja, da bi jih popolnoma uskladili s Konvencijo o pravicah invalidov ter v ta namen konstruktivno vključili invalidske organizacije in člane okvira EU za Konvencijo o pravicah invalidov, poleg tega pa bi vidik invalidnosti vključili v vse zakonodajne politike in strategije; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za vključitev vidika invalidnosti v vso zakonodajo, vse politike in strategije;

15.

poziva k vključitvi pravic invalidov v širši socialno-ekonomski program EU, zlasti v strategijo Evropa 2020 in evropski semester; priporoča, naj se sprejme pakt o invalidnosti, ki bo zagotavljal vključitev pravic invalidov v pobude EU;

16.

poziva Komisijo, naj se pri oceni socialnega stanja v državah članicah (poročila za države in priporočila za posamezne države) v okviru evropskega semestra osredotoči tudi na spremljanje položaja invalidov, saj je to del skupne zaveze EU, da zgradimo Evropo brez ovir;

17.

meni, da bi morale institucije EU, predvsem Parlament, Svet in Komisija, zagotoviti, da se bodo v veljavni in prihodnji zakonodaji v celoti upoštevale človekove pravice in Konvencija o pravicah invalidov;

18.

poziva Komisijo, naj pripravi seznam zakonodaje, da bi na podlagi sklepnih ugotovitev predlagali posodobitev izjave o pristojnosti, kar bi bilo treba redno ponavljati v formalnem sodelovanju z invalidskimi organizacijami in Evropskim parlamentom;

19.

poziva Komisijo, naj v zvezi s tem razmisli o oblikovanju okvira EU, s katerimi bi invalidom zagotovili dejansko uveljavljanje pravic in spodbujali osebno samostojnost, dostopnost, dostop do zaposlitve, socialno vključenost in neodvisno življenje ter odpravo vseh oblik diskriminacije;

20.

soglaša s pomisleki Odbora za pravice invalidov, da Evropska unija nima jasne strategije za izvajanje Konvencije OZN o pravicah invalidov;

21.

poziva institucije, naj dajejo zgled pri izvajanju politike vključevanja;

22.

poziva Komisijo, naj uporabi pregled evropske strategije o invalidnosti za pripravo celovite strategije EU o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov z upoštevanjem vidika spola in zavez za zunanje ukrepanje ter jasnim časovnim okvirom za izvajanje, izrecnimi in natančnimi referenčnimi vrednostmi in kazalniki;

23.

obžaluje, da se invalidi še dandanes soočajo z diskriminacijo in izključenostjo; poziva Komisijo, naj čim bolj poveča sinergijo med strategijo EU o invalidnosti za obdobje 2010–2020 ter določbami Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencije o otrokovih pravicah, da bi zagotovila dejansko uživanje in uresničevanje priznanih pravic, tudi s harmoniziranjem in izvajanjem zakonodajnega okvira ter s kulturnimi in političnimi ukrepi;

24.

poziva Komisijo, naj razjasni široko opredelitev invalidnosti na ravni EU;

25.

poziva Komisijo, naj pregleda priročnik za upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju, da bi izpostavila socialne obveznosti, a tudi poudarila priložnosti in koristi naložb v visokokakovostne podporne storitve za invalide;

26.

poziva Komisijo, naj pregleda smernice za oceno učinka ter jih spremeni tako, da bodo vsebovale popolnejši seznam vprašanj, ki so pomembna za boljšo oceno upoštevanja konvencije;

27.

poziva države članice in Komisijo, naj za preprečitev viktimizacije sprejmejo ukrepe za odpravo vseh oblik diskriminacije, tudi diskriminacije prek povezave, večplastne in presečne diskriminacije na podlagi invalidnosti, s posebnim poudarkom na invalidnih ženskah in otrocih, starejših in posameznikih, ki imajo kompleksne potrebe glede podpore, vključno z osebami z motnjami v duševnem razvoju in psihosocialnimi motnjami, ter osebami, katerih invalidnost se skozi čas spreminja;

28.

obžaluje, da Svet še vedno ni sprejel predlagane direktive iz leta 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; ga ponovno poziva, naj to čim prej stori;

29.

poziva evropske institucije in države članice, naj povsod upoštevajo pravice invalidnih žensk in otrok, tudi v prihodnji agendi EU za otrokove pravice, ter naj zagotovijo, da bodo invalidni dečki in deklice in njihove predstavniške organizacije zaprošeni za mnenje v vseh zadevah v zvezi z njimi, pri čemer naj se jim zagotovi ustrezna podpora glede na invalidnost in starost;

30.

poudarja, da je treba za varstvo pravic invalidnih otrok ustrezno podpreti njihove družine, in sicer z okrepitvijo in uporabo zakonodajnih instrumentov, ki so na voljo v EU, na primer možnosti podaljšanega starševskega dopusta za starše invalidnih otrok;

31.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo lahko vsi invalidi uveljavljali pravico do prostega gibanja, ki jo imajo vsi državljani EU, tako da bo v sedanji in prihodnji zakonodaji v skladu z načelom enakega obravnavanja in nediskriminacije zagotovila enake možnosti, temeljne pravice, enak dostop do storitev in trga dela, pa tudi enake pravice in dolžnosti pri dostopanju do socialne varnosti kot državljani države članice, v kateri so zavarovani; poleg tega poziva države članice, naj na področju enakosti pri zaposlovanju popolnoma spoštujejo določbe prenovljene direktive o enakosti spolov (Direktiva 2006/54/ES);

32.

poudarja, da je treba invalidnim migrantkam in migrantskim dekletom pomagati, da bodo razvile znanja in spretnosti, s katerimi bodo lahko pridobile ustrezno zaposlitev;

33.

poudarja, da je pravi način za uresničitev samostojnega in neodvisnega življenja invalidov, zlasti žensk, (zasebna ali javna) podpora, s katero bi njim in njihovim družinam omogočili dostop do dela ter ustanov za izobraževanje in poklicno usposabljanje, pomagali pa bi jim tudi med nosečnostjo in materinstvom;

34.

ponovno poudarja, da je treba nujno rešiti vprašanje nasilja nad invalidnimi ženskami in dekleti v zasebnem in institucionalnem okolju; poziva države članice, naj zagotovijo podporne storitve, ki bodo dostopne ženskam in dekletom z vsemi oblikami invalidnosti; zagovarja, da bi se morala EU kot nadaljnji korak v boju proti nasilju nad invalidnimi ženskami in dekleti pridružiti Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima (Istanbulska konvencija);

35.

poudarja, kako pomembna je temeljna pravica invalidov do udeležbe v političnih procesih in odločanju o invalidnosti na vseh ravneh, kot je poudarjeno v Konvenciji o pravicah invalidov; poudarja, da je treba invalidne ženske in dekleta, vključno s tistimi iz marginaliziranih in ranljivih skupin, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo, usposobiti in jim omogočiti sodelovanje v procesih odločanja, da bi poskrbeli za izražanje, podporo in varstvo njihovih interesov in pravic, s čimer bi uporabili dejanski splošni vidik spola; poziva države članice, naj zagotovijo primerno prilagojene storitve in infrastrukturo, ki bodo invalidkam omogočile dejavno udeležbo, in naj vlagajo v podporne in prilagodljive tehnologije ter v digitalno vključenost;

36.

poziva institucije EU, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za izboljšanje življenja invalidk v skladu s priporočili, ki jih je Odbor za pravice invalidov oblikoval v povezavi s pregledom izvajanja Konvencije o pravicah invalidov v EU;

37.

je zaskrbljen, ker je vzgajanje invalidnih otrok naloga, ki jo opravljajo predvsem ženske;

38.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej ozaveščajo o Konvenciji o pravicah invalidov, se borijo proti predsodkom in spodbujajo boljše razumevanje vseh invalidov, tako da se bodo odločitve sprejemale skladno z njihovimi resničnimi potrebami;

39.

podpira pobude, katerih cilj je ozaveščati družbo o težavah, s katerimi se soočajo invalidi, ter invalide bolj seznaniti z njihovim potencialom in prispevkom, ki ga lahko dajo, med drugim s pomočjo posebnih izobraževalnih programov v šolah; poudarja, da je temeljni pomen Konvencije o pravicah invalidov, da prinaša spremembo kulturnih vzorcev in nas pripravi do tega, da invalidnosti ne vidimo v osebi, temveč spoznamo, da do nje prihaja zaradi ovir v družbenem in gospodarskem okolju;

40.

poziva pristojne organe v državah članicah, naj pripravijo strategije za ozaveščanje o pravicah invalidov in tako omogočijo usposabljanje prometnih in turističnih delavcev za ozaveščanje in o enakih možnostih za invalide, obenem pa naj spodbujajo sodelovanje in izmenjavo najboljše prakse med evropskimi organizacijami, ki so dejavne na področju invalidnosti, ter javnimi in zasebnimi organi, ki se ukvarjajo s prevozom; zahteva, da mora biti gradivo za usposabljanje na voljo v dostopnih oblikah;

41.

poudarja, da je treba zlasti na področju zračnega prometa ustrezno usposobiti letalsko osebje, da bo invalidom zmožno zagotoviti ustrezne storitve; posebno pozornost bi bilo treba nameniti temu, da bo osebje znalo pravilno ravnati z vozički, tako da se ne bodo poškodovali;

42.

pozdravlja predlagani evropski akt o dostopnosti (22) in se zavzema za njegovo hitro sprejetje, da bi zagotovili dostopnost proizvodov in storitev, vključno s stavbami, v katerih se te storitve zagotavljajo, skupaj z učinkovitimi in dostopnimi nacionalnimi mehanizmi izvrševanja in pritožbenimi mehanizmi; želi opomniti, da je potreben celosten pristop k dostopnosti in da je treba to pravico, kot je zapisana v členu 9 Konvencije o pravicah invalidov, zagotoviti osebam s katerokoli vrsto invalidnosti;

43.

poudarja, da je treba sprejeti evropski akt o dostopnosti, saj bo odločilen pri reševanju vseh vprašanj glede dostopnosti prevoza, mobilnosti in turizma za gibalno ovirane, omogočil pa bo tudi, da bodo invalidom popolnoma dostopne letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza, zlasti pri prestopanju in dostopu brez stopnic na vseh podzemnih vlakih in železnicah, pa tudi spletišča, storitve na osnovi mobilnih naprav, sistemi pametnega izdajanja vozovnic in obveščanje v realnem času ter samopostrežni terminali, prodajni avtomati za vozovnice in avtomati za prijavo, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza;

44.

priznava, da bodo imela mala in srednja podjetja korist od izpolnjevanja standardnih zahtev EU, saj se jim ne bo več treba prilagajati neenakim nacionalnim predpisom; obžaluje pa, da v predlaganem evropskem aktu o dostopnosti niso zajeti čezmejni turistični proizvodi in storitve; poudarja, da na ravni EU niso bili sprejeti nadaljnji ukrepi v zvezi s turističnimi objekti in storitvami, da bi postopoma harmonizirali klasifikacijo nastanitev z upoštevanjem meril dostopnosti;

45.

poziva Komisijo in države članice, naj bolj spodbujajo raziskave in razvoj, predvsem z vidika dostopnosti novih in inovativnih tehnologij za invalide;

46.

poziva Komisijo, naj pri pripravi prihodnjih zakonodajnih aktov s posameznih področij, na primer v zvezi z digitalno agendo, upošteva, da je dostopnost v fizičnem okolju enako pomembna kot pri informacijsko-komunikacijski tehnologiji;

47.

spodbuja države članice, naj si pri uveljavljanju načela dostopnosti prizadevajo, da bi potekajoči in novi gradbeni projekti, delovna mesta, zlasti pa javne stavbe, na primer šole, ki se financirajo iz javnih sredstev, sledili načelu univerzalnega oblikovanja;

48.

poziva države članice in Komisijo, naj sodelujejo s Parlamentom, da bi oblikovali jasno in učinkovito direktivo o dostopnosti spletnih mest organov javnega sektorja s širokim področjem uporabe in zanesljivim mehanizmom izvrševanja, kar bi bilo skladno s predlaganim evropskim aktom o dostopnosti in Konvencijo o pravicah invalidov ter bi 80 milijonom invalidov in 150 milijonom starejših omogočilo enak dostop do spletišč in spletnih storitev javnega sektorja;

49.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami zagotovi, da bo vseevropska številka 112 za klic v sili popolnoma dostopna in zanesljiva in bo zanjo tako na nacionalni ravni kot med gostovanjem uporabljena najsodobnejša tehnologija, zlasti za gluhe in naglušne državljane, tako da bi preprečili nepotrebne smrti in poškodbe; poudarja, da je treba izvajati ukrepe na nacionalni ravni, s čimer bi med drugim zagotovili združljivost med državami članicami, vključno z dostopnimi nacionalnimi točkami za nujne primere;

50.

poziva Komisijo in države članice, naj invalidnim pacientom in ljudem, ki zanje skrbijo, zagotovijo popolno dostopnost elektronskih in mobilnih zdravstvenih storitev, aplikacij in naprav, vključno s številko 112 za klic v sili – ki mora biti zlahka dostopna od koderkoli v Evropi – in sistemom za napredno določanje lokacije mobilnega klica (AML), ter naj v tem smislu še naprej raziskujejo potencial telemedicine za izboljšanje dostopa in oskrbe;

51.

poudarja, da je treba okrepiti podporo in posebne določbe za invalide v okoljih, kjer je potrebna humanitarna pomoč, zlasti za otroke, ter poziva Komisijo, naj opredeli naložbe in financiranje za podporo invalidom v izrednih razmerah, tudi s podatki, razčlenjenimi po spolu in starosti;

52.

poudarja, da k vse večjemu številu invalidov prispevajo tudi potekajoči konflikti in naravne nesreče;

53.

podpira strokovna priporočila Odbora za pravice invalidov, s katerimi bo EU postala bolj dostopna in vključujoča, da bi uresničili pristop k invalidnosti v nevarnih in izrednih razmerah, ki bo temeljil na človekovih pravicah, med drugim tudi z izvajanjem sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030; odločno poziva, naj se v politike EU na področju migracij in beguncev vključi načelo človekovih pravic invalidov, saj so žrtve dvojne diskriminacije; poudarja, da bi morali ti ukrepi omogočiti ustrezno odzivanje na specifične potrebe invalidov, upoštevana pa bi morala biti tudi zahteva po razumnih ukrepih za prilagoditve na podlagi potreb; spodbuja k nadaljnjemu upoštevanju potreb invalidov v humanitarnih odzivih držav članic in EU;

54.

poziva EU, naj skupaj s partnerskimi državami, regionalnimi organizacijami in na globalni ravni prevzame vodilno vlogo pri uveljavljanju pravic invalidov v okviru izvajanja sendajskega okvira in agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

55.

poziva Komisijo, naj sprejme izvedbeni načrt v skladu s sklepi Sveta iz februarja 2015 o obvladovanju nesreč, ki vključuje vidik invalidnosti, in sendajskim okvirom;

56.

ponovno poudarja, kako pomembni so sklepi Sveta o vključitvi obvladovanja nesreč z dejavno udeležbo invalidov v mehanizme civilne zaščite v EU in vseh državah članicah; poziva k ozaveščanju in obveščanju invalidov ter k zagotavljanju storitev kriznega ukrepanja in civilne zaščite v pobudah za zmanjševanje tveganja nesreč ter k zagotavljanju psihološke podpore invalidom v fazi okrevanja po nesrečah;

57.

opozarja, kako pomembno je, da se invalidom po prenehanju izrednih razmer ponudi posebna podpora;

58.

priznava, da so ranljivi člani družbe še bolj odrinjeni, če so invalidi, in poudarja, da bi si morale institucije EU in države članice še bolj prizadevati za polno zagotavljanje pravic in storitev vsem invalidom, tudi osebam brez državljanstva, brezdomcem, beguncem in prosilcem za azil ter pripadnikom manjšin; poudarja, da bi morala EU vključiti invalidnost v svojo politiko na področju migracij in beguncev;

59.

poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 11 konvencije pri pripravi predlogov za reševanje begunskega vprašanja, za finančna sredstva ali druge podporne ukrepe zagotovita posebno pozornost invalidom;

60.

poudarja, da bi morala EU sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bodo lahko vsi invalidi, ki jim je bila odvzeta pravna sposobnost, uveljavljali vse pravice iz primarnih pogodb in zakonodaje EU, kot so dostop do pravnega varstva, blaga in storitev, do bančništva, zaposlitve in zdravstvenega varstva, volilne pravice in potrošniških pravic;

61.

potrjuje, da je Konvencija o pravicah invalidov pozitiven in ključen instrument pri spodbujanju zakonodajne reforme, ob kateri morajo države članice ponovno proučiti, kako se obravnavajo invalidi; obžaluje pa, da se invalidi na strateških področjih, kot sta kazensko sodstvo in politična udeležba, še vedno srečujejo s težkimi izzivi; meni, da mora biti prednostna naloga neomejen in popoln dostop do političnega sistema za vse invalide; priznava, da mora biti dostop več kot zgolj fizična dostopnost volilnih mest ter da bi moral zajemati številne pobude, s katerimi bi demokratični proces odprli za vse državljane; to bi moralo vključevati zagotavljanje volilnega gradiva v znakovnem jeziku, braillovi pisavi in kot prirejena besedila za lažje branje, popolno zagotavljanje potrebne pomoči invalidom med glasovanjem, spodbujanje glasovanja po pošti ali prek pooblaščenca, kadar je mogoče, ter odpravo ovir za invalidne državljane, ki želijo kandidirati na volitvah, pa tudi obravnavo veljavnih pravil o pravni sposobnosti in njihovem vplivu na zmožnost invalidov, da v celoti sodelujejo v demokratičnem procesu; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo ustrezno in v celoti, zlasti v primeru invalidnih oseb, izvajale določbe člena 3(2) Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter direktiv 2010/64/EU o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in 2012/13/EU o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku, zlasti pa Direktive 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti;

62.

močno obžaluje, da številne države na sodišču še vedno ne priznavajo pravne sposobnosti osebam z motnjami v duševnem razvoju ali jo omejujejo; poziva države članice, naj pozitivno pristopijo k vprašanju pravne sposobnosti ter naj bodo namesto samodejni izključitvi bolj naklonjene podpornemu vključevanju;

63.

je zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se invalidi še vedno srečujejo pri dostopu do sodnega varstva; opozarja, da je pravica do dostopa do sodnega varstva osrednja temeljna pravica in bistveni element pravne države; poziva države članice, naj ukrepajo in invalidom v celoti zagotovijo primerne postopkovne prilagoditve ter jim ustrezno prilagodijo postopke; meni, da bi morala Komisija razmisliti o vključitvi posebnih programov usposabljanja o Konvenciji o pravicah invalidov v program EU na področju pravosodja za obdobje 2014–2020; predlaga, naj sodišča EU uporabljajo svoja notranja pravila in navodila tako, da bo invalidom olajšan dostop do sodnega varstva, ter naj se tudi v sodstvu upoštevajo splošna priporočila Odbora za pravice invalidov;

64.

ugotavlja, da lahko Haaška konvencija o mednarodnem varstvu odraslih oseb na več načinov funkcionalno pomaga pri izvajanju in podpiranju mednarodnih obveznosti pogodbenic Konvencije o pravicah invalidov; glede tega obžaluje, da Komisija ni ukrepala v zvezi z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o čezmejnih posledicah pravnega varstva odraslih oseb (23);

65.

poudarja, da so invalidni otroci bolj ranljivi za nasilje, ustrahovanje in spolno zlorabo v šoli, doma ali v ustanovah; poziva EU in države članice, naj se s posebnimi ukrepi in dostopnimi podpornimi storitvami učinkoviteje odzovejo na nasilje nad invalidnimi otroki ter se proti njemu borijo;

66.

poziva Komisijo, naj sprejme učinkovite ukrepe za preprečevanje nasilja nad invalidnimi otroki, pri čemer naj se usmeri na družine, skupnosti, strokovne delavce in zavode; se zaveda, da imajo šole odločilno vlogo pri spodbujanju socialne vključenosti, in poudarja, da potrebujemo ustrezne mehanizme za vključevanje v redne šole in za zagotovitev, da bodo pedagogi in učitelji ustrezno pripravljeni in usposobljeni za prepoznavanje nasilja nad invalidnimi otroki in odzivanje nanj;

67.

poleg tega poziva države članice, naj zagotovijo, da neprostovoljno zdravljenje in zadrževanje po zakonu ne bo dovoljeno, kar je skladno z najnovejšimi mednarodnimi standardi;

68.

poziva, naj se invalidom zagotovi načelo prostega gibanja v EU z odpravo vseh preostalih ovir za izvajanje te pravice;

69.

poudarja, da mora biti prosto gibanje evropskih državljanov zagotovljeno tudi invalidom, zato morajo države članice zagotoviti vzajemno priznavanje njihovega položaja in socialnih pravic (člen 18 konvencije);

70.

obžaluje, da Svet ni potrdil, da bi v področje uporabe uredbe o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij vključili dokumente v zvezi z invalidnostjo in tako poenostavili sprejemanje nekaterih javnih listin v EU;

71.

pozdravlja pilotni projekt evropske invalidske izkaznice; obžaluje, da nekatere države članice ne sodelujejo v njem, saj s praktičnimi ukrepi omogoča lažjo mobilnost invalidnih državljanov in priznavanje njihovih pravic v državah članicah;

72.

poudarja, da je treba za popolno spoštovanje pravic invalidov omogočiti, da bodo lahko sami odločali o svojem življenju in tem, kako bi lahko najbolje izkoristili svoj potencial, na primer s širšo uporabo ureditev, kot je sistem negovalcev;

73.

močno obžaluje katastrofalne pogoje bivanja za invalide, ki so bili odkriti v nekaterih državah članicah, ter slednje poziva, naj si po najboljših močeh prizadevajo za upoštevanje Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenega člena 3 o prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja;

74.

poziva Komisijo in Svet, naj bolje poskrbita za potrebe invalidov in jih dosledno upoštevata pri pregledu uredb EU, na primer o pravicah potnikov v različnih načinih prevoza (Uredba (ES) št. 1107/2006 in Uredba (ES) št. 261/2004 o zračnem prevozu, Uredba (ES) št. 1371/2007 o železniškem prometu, Uredba (EU) št. 1177/2010 o vodnem prometu in Uredba (EU) št. 181/2011 o avtobusnem prevozu) ter pri pripravi zakonodaje, na primer o pravicah potnikov pri multimodalnih potovanjih; poudarja, da se je EU leta 2010 v okviru evropske strategije o invalidnosti 2010–2020 zavezala Evropi brez ovir;

75.

poziva EU, naj okrepljeno spremlja izvajanje zakonodaje o pravicah potnikov in harmonizira delo nacionalnih organov izvrševanja, ter poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje zakonodaje EU, ki je namenjena izboljšanju dostopa do prometnega in turističnega prevoza na lokalni, regionalni in državni ravni (vključno z avtobusi in taksiji, javnim mestnim prometom, železniškim, letalskim in vodnim prevozom, pa tudi postajami, letališči in pristanišči), pri tem pa naj odpravijo prepreke za Evropo brez ovir, na primer z okrepljenimi pristojnostmi ustreznih organov izvrševanja v skladu z zakonodajo o pravicah potnikov, da bodo vsem invalidnim potnikom po vsej EU dejansko zagotovljene enake pravice, in sicer tako glede dostopnosti, standardizacije, harmonizacije in tehničnih zahtev kot spodbud za podjetja;

76.

poziva Komisijo, naj razjasni odgovornosti posameznih akterjev, ki zagotavljajo oskrbo gibalno oviranim osebam, zlasti glede prestopanja med različnimi prevoznimi sredstvi, in naj Parlament obvesti o sodelovanju invalidskih združenj in njihovi vlogi pri izvajanju predpisov o pravicah potnikov;

77.

poudarja, da je neoviran dostop do prevoznih storitev, vozil, infrastrukture in intermodalnih povezovalnih vozlišč, predvsem na podeželju, bistvenega pomena za zagotavljanje sistemov mobilnosti, ki že po zasnovi ne bodo diskriminirali; glede tega poudarja, da morajo imeti invalidi dostop do proizvodov in storitev ter da si je treba še naprej prizadevati za dostopnost prevoznih in turističnih storitev, vozil in infrastrukture; poudarja, da je z instrumentom za povezovanje Evrope mogoče financirati ukrepe v mestnem okolju in ukrepe za izboljšanje dostopnosti za invalide, in sicer do 10 % stroškov prilagajanja;

78.

poziva Komisijo, naj v svojem letnem poročilu o uporabi sredstev TEN-T objavi informacije o napredovanju pri ukrepih in višini sredstev, namenjenih prilagajanju infrastrukture invalidom v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in drugih vrst skladov EU; poziva jo tudi, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo spodbujala k večjemu sodelovanju v projektih za prilagajanje infrastrukture invalidom in ki naj med drugim zajemajo informativne sestanke in obveščanje morebitnih promotorjev;

79.

v zvezi s tem opozarja, da je treba financirati ukrepe v mestnem okolju, kjer je največ prestopanja med različnimi prevoznimi sredstvi in kjer imajo gibalno ovirane osebe največ težav;

80.

poudarja, da bi morale biti dostopne oblike prednostna naloga v politikah digitaliziranega trga mobilnosti in bi morale olajšati dostop vsem osebam z vsemi vrstami invalidnosti, in sicer v dostopnem jeziku in dostopnih oblikah in tehnologijah za različne vrste invalidnosti, vključno z znakovnimi jeziki, braillovo pisavo, sistemi dopolnilne in nadomestne komunikacije ter drugimi dostopnimi sredstvi, načini in oblikami sporočanja po lastni izbiri, med drugim z lahko berljivim jezikom ali piktogrami, podnaslavljanjem in osebnimi pisnimi sporočili za potovalne informacije, sisteme rezervacij in izdaje vozovnic, hkrati pa bi morala biti omogočena uporaba več senzoričnih kanalov; v zvezi s prometno infrastrukturo in storitvami poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezne mehanizme za spremljanje in nadzor, s katerimi bo zagotovila, da bodo dostopnost in pripomočki za invalide na voljo tudi pri storitvah javnega prevoza v vseh državah članicah;

81.

poudarja, da bi morali invalidom omogočiti dostop do informacij o večmodalnih in čezmejnih prometnih storitvah za prevoz od vrat do vrat, ki omogočajo izbiro najbolj trajnostne, najcenejše ali najhitrejše storitve, ter jim omogočiti spletno rezervacijo in plačilo;

82.

zahteva, naj bodo na voljo potovalne informacije v realnem času, da bodo lahko invalidi že pred potovanjem obveščeni o morebitnih motnjah in o alternativnih možnostih za potovanje;

83.

poudarja, da invalidi potrebujejo dostop do informacij in komunikacije v dostopnih oblikah in tehnologije, ki so primerne različnim vrstam invalidnosti, vključno z znakovnim jezikom, Braillovo pisavo, povečevalnim in alternativnim sporočanjem in drugimi dostopnimi sredstvi, načini in oblikami sporočanja po njihovi izbiri, med drugim z lahko berljivimi oblikami in podnaslavljanjem; zato poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, potrebne za uveljavitev zakonodaje EU o dostopu do informacij in komunikacije; poziva Svet, naj nemudoma sprejme sklep o sklenitvi Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi ovirami pri branju; poziva Svet in države članice, naj izvajajo dosledne in učinkovite ukrepe v skladu z določbami pogodbe;

84.

opozarja, da so samostojnost, vključevanje in dostop do vključujočega izobraževanja in usposabljanja, družbenega in kulturnega življenja ter prostočasnih in športnih dejavnosti pravice, zagotovljene s členi 19, 24 in 30 Konvencije o pravicah invalidov; ponovno opozarja, da te pravice ščiti pravo EU, zlasti v členu 21 Listine o temeljnih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti in na podlagi načela polnega in učinkovitega sodelovanja, vključno z demokratično udeležbo v družbi ter vključenostjo invalidov (člen 3 Konvencije o pravicah invalidov); zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo ukrepe, s katerimi invalidom zagotavljajo enakopraven in učinkovit dostop do ključnih področij, kot so vključujoče in kakovostno izobraževanje, kultura in šport, pa tudi dostop do obšolskih dejavnosti, kot so gledališče, jeziki in umetnost; poziva Komisijo, naj v strategijo Evropa 2020 pri določanju ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja vključijo posebne kazalnike za invalidnost;

85.

želi spomniti na osnutek splošne opombe Odbora za pravice invalidov k členu 24 (pravica do vključujočega izobraževanja), ki podrobno opisuje njegovo normativno vsebino, obveznosti držav, povezavo z drugimi določbami konvencije ter izvajanje na nacionalni ravni;

86.

želi spomniti, da bi se morali v okviru programov, usmerjenih na mlade, posebej zavzeti za mlade invalide;

87.

ugotavlja, da bi morale strategije za mlade za obdobje po letu 2018 vključevati potrebe mladih invalidov;

88.

želi spomniti, da so invalidi pogosto izključeni ali nimajo dejanskega dostopa do storitev izobraževanja in usposabljanja, kadar so potrebni prilagojeni izobraževalni projekti, ki upoštevajo njihovo stopnjo invalidnosti, da jim pomagajo v celoti doseči njihov družbeni, ekonomski in izobraževalni potencial; poudarja, da bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bo vsem invalidnim učencem zagotovljena primerna prilagoditev, ki jo potrebujejo za uresničevanje pravice do vključujočega in kakovostnega izobraževanja; spodbuja države članice in pristojne regionalne in lokalne vlade, naj okrepijo programe usposabljanja in stalnega strokovnega izpopolnjevanja za vse zadevne zainteresirane strani, vključene v neformalno in priložnostno izobraževanje, ter njihov dostop do infrastrukture IKT, da bi podprli njihovo delo z učenci s posebnimi potrebami in za boj proti predsodkom, zlasti do invalidov in oseb s psihosocialnimi ali duševnimi motnjami;

89.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za odpravo segregacije in zavračanje invalidnih učencev v šolah in učnem okolju, in jim zagotovijo dostop do primerne nastanitve in podporo, ki jo potrebujejo, da bi učencu olajšali doseganje polnega potenciala; poudarja, da je mogoče enake možnosti doseči le, če je pravica do vključujočega izobraževanja in usposabljanja zagotovljena na vseh stopnjah in pri vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja, vključno z vseživljenjskim učenjem, in je zato zajamčeno priznavanje kvalifikacij invalidov, zlasti tistih, pridobljenih v spodbudnem učnem okolju, kjer se lahko invalidne osebe naučijo prav kompetenc in spretnosti, ki jim omogočajo premagovanje invalidnosti; poudarja tehnične in finančne pomanjkljivosti posebnih programov vzgoje in izobraževanja, zlasti v državah članicah, ki jih je prizadela kriza, in poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko stanje izboljšali;

90.

je seznanjen z napredkom, doseženim pri urejanju programov študentske izmenjave, zlasti programa Erasmus+, z vključitvijo dodatne finančne podpore za mobilnost invalidnih študentov in osebja in vztraja, da je treba nujno nadaljevati s posebnimi določbami v vseh vidikih programa; priznava, da se invalidni učenci v praksi še vedno soočajo s številnimi ovirami (nazorske, komunikacijske, arhitekturne, informacijske ovire itn.); poziva Komisijo in države članice, naj bolj podprejo sodelovanje invalidov v programih izmenjav EU in naj izboljšajo prepoznavnost in preglednost priložnosti za mobilnost; poziva jo tudi, naj spodbuja izmenjavo dobrih praks glede programov izmenjave za invalidne študente in učitelje;

91.

poziva izobraževalne sisteme, naj ne ustvarjajo okolja, ki označuje učence, na primer nivojskega pouka (ločevanje po sposobnostih), saj invalidni učenci zaradi tega trpijo, zlasti tisti z učnimi težavami;

92.

poziva Komisijo, naj v svojo oceno direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu vključi izrecen del o invalidnosti, in poziva države članice, naj si prizadevajo za nadaljnje izvajanje direktive, tudi z vidika potreb invalidov in njihove pravice do poznavanja in učinkovite uporabe določb in instrumentov direktive, saj je slabo poznana tudi med splošnim prebivalstvom;

93.

poudarja tesno povezanost med invalidnostjo, ki jo ima približno 15 % prebivalstva EU, in šibkim zdravjem, saj težave in ovire pri dostopu vodijo v neustrezno ali nezadostno ponudbo zdravstvenih storitev za invalide, zlasti če je invalidnost nastala kot neželeni učinek zdravil; se zaveda, da pomanjkljiv dostop do zdravstvenih storitev negativno vpliva na zmožnost invalidov, da bi živeli neodvisno, vključeno in enakovredno drugim;

94.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da invalidi v dosti večji meri poročajo o neustrezni oskrbi ali zavrnitvi oskrbe in o primerih prisile ali slabega ravnanja, kar kaže, da zdravstveno osebje ni dovolj usposobljeno glede tega, kakšno oskrbo potrebujejo invalidi; poziva države članice, naj vlagajo v usposabljanje strokovnjakov, ki skrbijo za invalide in jim pomagajo;

95.

poudarja, da je treba za vse zdravstvene posege, ki zahtevajo svobodno privolitev po predhodni seznanitvi, pridobiti privolitev tudi od invalidne osebe in da je treba izvesti vse potrebne ukrepe, da lahko tudi invalidi dobijo in razumejo potrebne informacije; poudarja, da mora biti privolitev izrečena osebno, vnaprej in ob polnem poznavanju dejstev ter ob vseh potrebnih mehanizmih, s katerimi se zagotovi spoštovanje teh načel, ter da je treba sprejeti tudi ustrezne ukrepe za osebe s psihosocialnimi motnjami;

96.

poziva Komisijo, naj v svoje zdravstvene instrumente in politike vključi pristope, ki se osredotočajo na invalidnost, da bi v državah članicah izboljšali zdravstvene rezultate za invalide, in sicer z boljšo fizično, okoljsko in senzorno dostopnostjo, kakovostjo in cenovno dostopnostjo, hkrati z razvojem instrumentov in politik v to smer pa naj se Komisija posvetuje z invalidi;

97.

ponavlja, da so reproduktivne pravice med temeljnimi svoboščinami, ki jih zagotavljajo dunajska deklaracija in akcijski program iz leta 1993 ter Konvencija o pravicah invalidov: pravica do enakosti in nediskriminacije, pravica do poroke in oblikovanja družine; pravica do celostne reproduktivnozdravstvene oskrbe, vključno z načrtovanjem družine in obporodnimi zdravstvenimi storitvami, izobraževanjem in obveščanjem; pravica do svobodne privolitve po predhodni seznanitvi pri vseh zdravstvenih posegih, vključno s sterilizacijo in splavom, ter pravica ne biti izpostavljen spolni zlorabi in izkoriščanju;

98.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da bodo vse zdravstvene storitve in oskrba za invalidke, vključno z oskrbo in storitvami reproduktivnega in duševnega zdravja, dostopne ter se bodo izvajale na podlagi svobodne privolitve pacientk po predhodni seznanitvi;

99.

poziva države članice, naj sprejmejo smernice, s katerimi bodo zagotovile, da bo vse izobraževanje, obveščanje, zdravstvena oskrba in storitve spolnega in reproduktivnega zdravja na voljo invalidnim ženskam in dekletom v dostopnih in starosti ustreznih oblikah, vključno z znakovnim jezikom, braillovo pisavo, taktilno komunikacijo, velikim tiskom in drugimi alternativnimi načini, kanali in formati sporočanja;

100.

ponovno potrjuje svoje stališče, da je treba invalidkam in invalidom ter njihovim družinam zagotoviti specializirano podporo, tudi pomoč pri negi otroka, da bi lahko polno uživali v materinstvu in očetovstvu;

101.

poudarja, da sistem zdravstvenega zavarovanja ne sme diskriminirati invalidov;

102.

poziva Komisijo, naj razvije vseevropske smernice za nacionalne kontaktne točke o zagotavljanju dostopnih informacij vsem pacientom o oskrbi v drugih državah članicah, pri tem pa naj upošteva posebno vlogo združenj pacientov;

103.

spodbuja Komisijo, naj pomaga državam članicam in članom evropskih referenčnih mrež, naj razširijo vire in strokovno znanje teh mrež tudi na tiste oblike invalidnosti, ki niso nujno redke, potrebujejo pa visoko specializirano zdravstveno oskrbo večdisciplinarnih zdravstvenih timov in zgoščeno znanje ter vire iz tega okvira;

104.

vztraja, da morajo biti storitve in blago dostopni invalidom; poudarja, da se dostopnost ne razvija in ne izvaja zaradi ekonomskih ovir in razmerja med stroški in koristmi; je prepričan, da bi z večjo udeležbo invalidov pri razvoju zdravstvenih in sorodnih proizvodov in storitev zagotovili večjo varnost in dostopnost;

105.

poudarja, da se telesni invalidi srečujejo tudi s problemi pri politikah digitaliziranega trga mobilnosti, in poziva k omogočanju dostopa za vse osebe z vsemi vrstami invalidnosti v dostopnih jezikih, oblikah in tehnologijah, primernih za različne vrste invalidnosti, vključno z znakovnimi jeziki, Braillovo pisavo, sistemi dopolnilne in nadomestne komunikacije ter drugimi dostopnimi sredstvi, načini in oblikami komuniciranja po lastni izbiri, med drugim z lahko berljivim jezikom, podnaslavljanjem in osebnimi pisnimi sporočili, zlasti za zdravstvene informacije, hkrati pa bi morali uporabljati več senzoričnih kanalov;

106.

spodbuja Komisijo, naj si trajno prizadeva za okrepitev zdravstvene preventive in spodbujanja, da bi rešili problem velikih razlik v zdravju in dostopu, s katerimi se srečujejo najranljivejši invalidi;

107.

poziva Komisijo in države članice, naj se zavzamejo, da bi nevrodegenerativne bolezni opredelili kot invalidnost;

108.

poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno priznajo osrednjo vlogo negovalcev v družini in jim tako zagotovijo ustrezen dostop do zdravstvenih storitev, saj ima skrb za invalida posledice za njihovo lastno telesno in duševno zdravje in dobro počutje;

109.

poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo pravice in storitve, povezane z zaposlovanjem, vključno s primerno prilagoditvijo v okviru direktive o enakosti pri zaposlovanju, prenosljive in skladne s prostim pretokom invalidov, kot je določeno v Pogodbah; poziva države članice, naj uvedejo spodbude za delodajalce in aktivne politike trga dela v podporo zaposlovanju invalidov; priznava potencial socialne ekonomije in nastajajočega digitalnega gospodarstva za zagotavljanje zaposlitev za invalide;

110.

je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti med invalidi, zlasti med invalidkami, v primerjavi z drugimi skupinami prebivalstva v Evropski uniji; poziva države članice, naj spodbujajo in zagotovijo politični okvir za udeležbo invalidk na trgu dela, tudi za tiste, ki imajo skrite motnje, kronično bolezen ali učne težave;

111.

je zaskrbljen, da v direktivi o enakosti pri zaposlovanju ni izrecno navedeno, da je odklonitev primerne prilagoditve za invalide oblika diskriminacije; poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o trenutnem stanju v zvezi z vrstami prejetih pritožb in naj v zvezi s tem preuči, ali je potrebna revizija direktive;

112.

poudarja koristi, da pogoji za zaposlitev invalidov presežejo okvir zaposlovanja v invalidskih podjetjih in da se pripravijo pogoji za zaposlitev invalidov tudi na odprtem trgu dela; poudarja pomen izmenjave dobrih praks med javnimi organi, predstavniškimi organizacijami invalidov, ponudniki podpornih storitev, izkušenimi delodajalci in drugimi ustreznimi akterji;

113.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo zaposlovanje invalidov prek podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva, in tako pomagajo invalidom pri vključevanju na trg dela; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja novo nastali trg za socialne naložbe z instrumenti, ki so bili vzpostavljeni v okviru pobude za socialno podjetništvo ter Parlamentu poroča o rezultatih vmesnega pregleda pobude;

114.

želi spomniti, da je za preprečevanje odpuščanja invalidov bistvenega pomena, da jim omogočimo opravljati delo na podlagi posebnih pravil; priporoča tudi, naj se izvaja ustrezen nadzor in sodeluje s centri za zaposlovanje in podjetji, da bi odpravili izključevanje invalidov iz sveta dela in v celoti ovrednotili njihov potencial;

115.

poziva države članice, naj sprejmejo okvire za kakovost pripravništev ter spodbujajo in razvijajo možnosti vajeništva in usposabljanja za invalide, ob zagotavljanju primerne prilagoditve in dostopnega okolja, da bi jim zagotovili socialno zaščito in jim olajšali vključevanje na trg dela;

116.

poziva države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe, da bi preprečili in obrnili negativne učinke varčevalnih ukrepov na socialno varstvo invalidov;

117.

poziva države članice, naj izvedejo učinkovite mehanizme, da bi preprečili ali zmanjšali revščino, ranljivost in socialno izključenost invalidov in njihovih družin, s posebnim poudarkom na invalidnih otrocih, v okviru evropskega stebra socialnih pravic;

118.

poziva države članice, naj se vzdržijo zmanjševanja dajatev, povezanih z invalidnostjo, storitev v skupnosti, zdravstvenih storitev, programov usposabljanja in izobraževanja, ki bo spodkopalo Konvencijo o pravicah invalidov in še povečalo raven revščine in socialne izključenosti;

119.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zaradi preprečevanja socialne izključenosti invalidov in njihovih družin spodbujajo (na podlagi skupnih pravil) ukrepe za boj proti revščini, v kateri živijo številne družine prikrajšanih posameznikov, pri čemer bi morali upoštevati jasne kazalnike, na podlagi katerih bi oblikovali potrebne ukrepe pomoči;

120.

poudarja, da se na podlagi členov 7 in 96(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah od držav članic in Komisije zahteva, da pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) na splošno ter zlasti v okviru operativnih programov zagotovijo upoštevanje in spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in vključevanja invalidov; poziva k celostnemu pristopu pri obravnavanju posebnih potreb invalidov; zato poziva Komisijo, naj pobliže spremlja uporabo splošnih predhodnih pogojev o nediskriminaciji in invalidnosti; poudarja, da je treba v tej oceni ovrednotiti ustreznost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti za ženske in moške ter za vključevanje invalidov, zlasti glede dostopnosti;

121.

poziva oblikovalce politik na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, naj poskrbijo za učinkovito spremljanje izvajanja predpisov o nediskriminaciji ter dostopnost in uporabo sredstev strukturnih in investicijskih skladov za zagotovitev enakega dostopa do vseh storitev, tudi interneta, za invalide ter enake in ustrezne bivalne razmere v vseh lokalnih skupnostih (na podeželju, redko poseljenih območjih in v mestih) in zavodih, ki zanje skrbijo; ugotavlja pa, da so socialne politike in njihovo financiranje v glavnem še vedno v pristojnosti držav članic;

122.

poziva Komisijo, naj pobliže spremlja, ali se pri uporabi strukturnih in investicijskih skladov upošteva načelo nediskriminacije ter z njim povezana zakonodaja; želi spomniti, da morajo biti organi, pristojni za spodbujanje socialne vključenosti, tudi organizacije, ki prestavljajo invalide, vključeni v partnerstvo pri načrtovanju programov in v izvedbeni fazi operativnih programov, s tem bo namreč zagotovljeno, da bodo interesi in pomisleki invalidov zares upoštevani; odločno poziva k uporabi strukturnih in investicijskih skladov za spoštovanje minimalnih standardov glede dostopnosti, mobilnosti in stanovanj za invalide in se zaveda, da je to pomembna in zahtevna naloga, zlasti za lokalne in regionalne organe;

123.

poziva Komisijo in države članice, naj bolje izkoristijo sredstva strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada in programa Ustvarjalna Evropa, in pri tem čim bolj vključijo nacionalne, regionalne in lokalne organizacije invalidov; poleg tega poudarja, da je pomembno invalidom zagotoviti popoln dostop do trga dela, izobraževanja in usposabljanja, do programov Erasmus +, jamstvo za mlade in pobude EURES;

124.

poziva države članice, naj razširijo načelo, po katerem lahko naročniki skladov ESI izločijo prošnje, ki ne izpolnjujejo pogojev glede dostopnosti za invalide;

125.

pozdravlja predhodno pogojenost glede socialne vključenosti in s tem povezano prednostno vlaganje v „prehod z institucionalnih storitev na storitve v okviru lokalnih skupnosti“ v uredbi o skupnih določbah; poziva države članice, naj sredstva uporabijo za deinstitucionalizacijo in kot orodje za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov.

126.

je zaskrbljen, da se evropski strukturni in investicijski skladi zlorabljajo za spodbujanje institucionalizacije, ter poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo spremljanje v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov in ob posvetovanju z organizacijami, ki predstavljajo invalide; poudarja, da bi moral na načelih preglednosti temeljiti ves postopek, od dodelitve do uporabe;

127.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, vključno z uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov in drugih zadevnih evropskih skladov EU, da bi razvili kakovostne in cenovno dostopne podporne storitve v lokalnih skupnostih za invalidne dečke in deklice in njihove družine, tudi oseb, ki potrebujejo visoko raven podpore, spodbujali deinstitucionalizacijo in preprečili novo institucionalizacijo ter spodbujali vključujoče skupnosti in dostop do vključujočega kakovostnega izobraževanja za invalidne dečke in deklice;

128.

meni, da bi morale institucije EU razmisliti o tem, da bi prihodnje in obstoječe sheme financiranja odprle tudi za organizacije, ki dejavno zastopajo invalide;

129.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vključevanje invalidov tako, da zagotavlja finančno podporo celi vrsti temeljnih projektov in organizacij;

130.

poziva institucije EU in države članice, naj invalide, tudi prek njihovih predstavniških organizacij, dejavno vključijo v postopke odločanja v skladu s členom 4(3) Konvencije o pravicah invalidov; poleg tega jih poziva, naj v teh postopkih upoštevajo mnenja invalidov;

131.

ponovno poudarja, kako pomembno je, da se invalidom omogočijo izjeme in omejitve na področju avtorskih in sorodnih pravic; je seznanjen s sklenitvijo Marakeške pogodbe, s katero naj bi slepim in slabovidnim olajšali dostop do objavljenih del, vendar ponovno izraža prepričanje, da je EU pristojna za sklenitev te pogodbe, ne da bi bila ratifikacija pogojena z revizijo pravnega okvira EU ali s pravočasno odločitvijo Sodišča EU; v zvezi s tem tudi poudarja, da morajo Parlament, Komisija in države članice sodelovati in tako zagotoviti hitro ratifikacijo Marakeške pogodbe;

132.

poudarja, da bi morale vse zakonodajne spremembe na področju avtorskih in sorodnih pravic invalidom omogočiti dostop do del in storitev, zaščitenih s temi pravicami, v kateri koli obliki; želi spomniti, da naj bi Komisija vložila zakonodajne predloge o izjemah in omejitvah na področju avtorskih in sorodnih pravic, da bo osebam z različnimi oblikami invalidnosti zagotovljen dostop do del in storitev, zaščitenih s temi pravicami;

133.

vztraja, kako pomembni so digitalni sistemi za invalide, saj jim omogočajo sodelovanje v vseh vidikih družbenega življenja, in priporoča, da se preuči uporaba podporne ambientalne tehnologije v izobraževanju; priznava, da nesorazmerno veliko število invalidov nima dostopa do spleta, da so izključeni iz digitalnega razvoja in zato prikrajšani za informacije, priložnosti, učenje novih veščin ter dostop do pomembnih storitev; zato poziva zakonodajalce na nacionalni ravni in ravni EU, naj pri izvajanju zakonodaje za enotni digitalni trg vključijo določbe o dostopnosti, vključijo vprašanje dostopnosti digitalnih vsebin v vse relevantne politike, naj v skupnostih uvede programe usposabljanja za „digitalne zastopnike“, da se bo več invalidov vključilo v splet ter sprejmejo potrebne ukrepe za boj proti kibernetskemu kriminalu in kibernetskemu ustrahovanju; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da spoštovanje pravic intelektualne lastnine ne bi nerazumno ali diskriminatorno oviralo dostopa invalidov do kulturnega gradiva, in naj preuči obvezno izjemo pri avtorskih pravicah za uporabo v korist invalidov, ki je neposredno povezana z invalidnostjo in je nekomercialne narave, v obsegu, ki ga zahteva konkretna oblika invalidnosti; poziva, naj se upošteva medsektorski pristop človekovih pravic invalidov v vseh politikah EU;

134.

želi spomniti, da je šport izredno dragoceno orodje, ko gre za socialno vključenost, saj zagotavlja priložnosti za medsebojno delovanje in učenje socialnih veščin; poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s členom 30 Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov oblikujejo posebne programe, s katerimi bo postalo ukvarjanje s športom invalidom dostopnejše; opozarja, da je pravica do popolnega dostopa do kulturnih prireditev ali rekreacijskih dejavnosti temeljna pravica, in zato poziva Komisijo, naj izboljša dostopnost tovrstnih dogodkov, objektov, blaga in storitev, tudi na avdiovizualnem področju; pozdravlja pobude, da se avdiovizualna in druga dela opremijo z ustreznimi podnapisi ali zvočnim opisom, da bi postala dostopna invalidom;

135.

meni, da je treba za invalide razviti digitalne instrumente za pomoč pri vključevanju invalidnih športnikov in športnic, pa tudi platforme za delo na daljavo, tako imenovani hot-desking in skupno delo (co-working); poleg tega meni, da bi bilo treba kakovost poučevanja v šolah in športno infrastrukturo prilagoditi potrebam invalidnih otrok in da bi morala vsaka država članica imeti nacionalni ali regionalni strateški politični okvir za vseživljenjsko učenje, ki bi vseboval konkretne ukrepe za razvoj spretnosti invalidov;

136.

želi spomniti, da bi morali pri podprogramu MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa posebno pozornost nameniti projektom, ki vključujejo vprašanje invalidnosti, obenem pa bi bilo treba glede tega poudarjati izobraževalno moč filmov in festivalov;

137.

poudarja, da je dostopnost poglavitnega pomena, če želimo invalidom omogočiti, da bi v celoti izkoristijo evropsko turistično ponudbo;

138.

poudarja, da je treba pri turističnih storitvah upoštevati posebne potrebe invalidov, na primer lahek dostop do informacij, komunikacije in objektov, npr. sob, kopalnic, stranišč in drugih notranjih prostorov;

139.

poudarja, da bi se bilo treba sklicevati na načelo „turizem za vse“ pri vseh ukrepih, povezanih s turizmom, na nacionalni, regionalni, lokalni ali evropski ravni; ugotavlja, da bi morali ponudniki turističnih storitev upoštevati potrebe invalidov, in sicer s spodbujanjem ukrepov za prilagajanje že obstoječih zmogljivosti in za usposabljanje osebja.

140.

poziva k oblikovanju kazalnikov, ki bodo temeljili na človekovih pravicah, ter poziva države članice, naj zagotovijo primerljive kvantitativne in kvalitativne podatke, razčlenjene na osnovi različnih dejavnikov, kot so spol, starost, zaposlitveni status in invalidnost, za vse dejavnosti v EU; poziva Komisijo, naj financira ustrezne raziskave in zbiranje podatkov, na primer o dostopnosti turizma in zdravstvenih storitev, nasilju, zlorabi in izkoriščanju vseh oseb z vsemi vrstami invalidnosti v skupnosti in v institucijah;

141.

poziva Komisijo, naj uskladi zbiranje podatkov o invalidnosti s socialnimi raziskavami EU v skladu s členom 31 Konvencije o pravicah invalidov, da bi natančno opredelili napredek na tem področju in o njem ustrezno obveščali; poudarja, da bi bilo treba pri zbiranju teh podatkov uporabljati metodologije, ki bi vključevale vse invalide, vključno s tistimi s hujšimi okvarami in tistimi, ki živijo v zavodih; pri vseh zbranih podatkih je treba dosledno upoštevati pobude o človekovih pravicah in varstvu podatkov, med drugim določbe iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in direktive EU o varstvu podatkov; poudarja, da morajo biti zbiranje podatkov in raziskave čim bolj podrobni in ciljno usmerjeni, nato pa naj se izvedejo ustrezne študije in delavnice, na podlagi katerih se bodo zagotovili ustrezni in učinkoviti ukrepi;

142.

poziva Komisijo, naj sistematično vključuje pravice invalidov v vse politike in programe mednarodnega sodelovanja EU;

143.

poudarja pomen doseganja vseh ciljev za trajnostni razvoj, povezanih z invalidnostjo, zlasti cilja 4 o zagotavljanju vključujočega, pravičnega in kakovostnega izobraževanja, ter opozarja na potrebo po povečanju števila šol z dostopom do prilagojene infrastrukture in materialov za invalidne dijake in študente ter po vlaganjih v usposobljenost učiteljev za vključujoče izobraževanje in udeležbo otrok v šoli in skupnosti;

144.

poudarja obljubo, da nihče ne bo zapostavljen, ter omembe invalidnosti v ciljih trajnostnega razvoja, zlasti v delih, povezanih z izobraževanjem, neenakostjo in dostopnostjo mest in naselij, ter pri zbiranju podatkov in spremljanju doseganja teh ciljev, ter priporoča, da EU prevzame vodilno vlogo pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki vključujejo vidik invalidnosti; poudarja tudi omembo sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč;

145.

priporoča, da EU prevzame vodilno vlogo pri izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki bo vključevala invalide, ter določi delovni načrt in srednjeročni pregled delovnega načrta, s čimer bi zagotovili mehanizem spremljanja in ocenjevanja ter odgovornost EU;

146.

poziva Komisijo, naj pripravi načrt za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in zmanjševanje tveganja nesreč v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov; meni, da bi tak načrt pomembno prispeval k opredelitvi kazalnikov na področjih, povezanih z invalidnostjo in socialno-ekonomskim vključevanjem; poudarja, da je treba pri opredelitvi kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja posebno pozornost nameniti revščini, socialni zaščiti, zdravstvenemu varstvu, nasilju nad ženskami, spolnemu in reproduktivnemu zdravju ter z njim povezanim pravicam, dostopu do vode, sanitarne ureditve in energije, odpornosti na nesreče in vpisovanju rojstev;

147.

poudarja, da morajo biti vse politike in programi EU, tako zunanji kot notranji, skladni s Konvencijo o pravicah invalidov, ter da morajo vsebovati posebne ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno vključevanje pravic invalidov na vseh področjih, tudi v humanitarnih in razvojnih politikah in programih; zato poziva EU, naj sprejme harmonizirano politiko o razvoju, ki bo vključevala vidik invalidnosti, in vzpostavi sistematičen in institucionaliziran pristop za vključevanje pravic invalidov v vse svoje politike in programe na področju mednarodnega sodelovanja;

148.

priporoča, naj delegacije in agencije EU pokažejo ustrezno razumevanje strategij EU o invalidnosti in naj delujejo na vključujoč in dostopen način; predlaga oblikovanje „kontaktne točke“ za pravice invalidov v Evropski službi za zunanje delovanje; poziva, naj se v vse izobraževanje o človekovih pravicah, ki se izvaja v okviru misij skupne varnostne in obrambne politike, nujno vključi vidik invalidnosti;

149.

poleg tega poziva EU, naj:

150.

pozdravlja novi cilj 12 v akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019; poziva Komisijo, naj zagotovi sistematično vključevanje Konvencije o pravicah invalidov v dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami; poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj vodi in spremlja napredek na tem področju, pri tem pa še posebej upošteva prizadevanja za standardizacijo na področju dostopnosti;

151.

podpira učinkovito vključevanje invalidov v družbo, in sicer v lokalne skupnosti, ter financiranje storitev za osebe, ki živijo neodvisno življenje v okviru programov iz instrumentov za financiranje zunanjega delovanja; poziva k bolj racionalizirani uporabi strukturnih skladov EU; poziva k vmesni oceni zunanjih finančnih instrumentov, da bi ocenili, kako učinkovito so prispevali k vključevanju invalidov v družbo, kako so se odpravile ovire in kako se uveljavlja dostopnost; poleg tega zahteva, da se z vsemi odhodki v programih EU, ki podpirajo institucionalizacijo, preprečuje segregacija invalidov; poziva k povečanju odhodkov in njihovemu nadzoru po posvetovanju z invalidskimi organizacijami;

152.

predlaga, da bi bilo treba vse ljudi, ki so v EU zaposleni na področju upravljanja zunanjih meja in v sprejemnih centrih za prosilce za azil, posebej usposobiti glede potreb invalidov in tako zagotoviti upoštevanje njihovih potreb;

153.

pozdravlja umik Komisije iz neodvisnega okvira spremljanja (okvir EU); si prizadeva za zagotovitev najustreznejše zasnove okvira EU, da bo v celoti usklajen s Konvencijo o pravicah invalidov in Pariškimi načeli, in poziva, naj se kodeks ravnanja, sklenjen med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo, pregleda in dopolni tako, da bo vključeval tudi Evropski parlament;

154.

želi poudariti, da je treba okrepiti politično sodelovanje znotraj tega okvira, vključno s finančnimi in človeškimi viri, da bi se lahko zagotovilo izpolnjevanje obveznosti in izvajanje priporočil iz konvencije o pravicah invalidov;

155.

pripisuje izredno velik pomen členu 33 Konvencije o pravicah invalidov (izvajanje konvencije in spremljanje njenega izvajanja v posameznih državah) in sklepnima ugotovitvama št. 76 in 77 Odbora za pravice invalidov; zato pozdravlja, da je Odbor odobril sodelovanje Evropskega parlamenta v okviru EU;

156.

poziva proračunske organe, naj dodelijo zadostna sredstva, da bi se lahko neodvisno opravljale naloge okvira EU;

157.

poudarja, da Odbor za peticije evropskim državljanom (fizičnim in pravnim osebam) zagotavlja dejavno zaščito v skladu s členom 227 PDEU in jim omogoča vlaganje pritožb zoper kršitev njihovih pravic, za katero so odgovorni evropski, nacionalni ali lokalni organi – tudi kršitev, povezanih z uporabo evropskih politik, katerih namen je izvajati Konvencijo o pravicah invalidov, in sicer v okviru izjave o razmejitvi pristojnosti, priložene sklepni listini o sklenitvi Pogodbe;

158.

poudarja, da je Odbor za peticije priznan kot edini institucionalni instrument EU (skupaj z varuhom človekovih pravic, ki je imenovan za varstvo državljanov v primeru upravnih nepravilnosti), ki ima zaščitno vlogo v okviru EU, ob spoštovanju načel delovanja nacionalnih institucij za varstvo in spodbujanje človekovih pravic („pariška načela“), ki jih je generalna skupščina OZN leta 1993 sprejela v svoji resoluciji št. 48/134;

159.

poudarja, da Odbor za peticije pri izvajanju svoje zaščitne vloge opravlja svoje dolžnosti znotraj neodvisnega okvira za spremljanje, in sicer kar zadeva predhodne preiskave kršitev prava EU o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov, posredovanje peticij drugim parlamentarnim odborom za preiskavo ali ustrezno ukrepanje in obiske na terenu za zbiranje informacij in navezavo stikov z nacionalnimi organi;

160.

želi spomniti, da Odbor za peticije vsako leto prejme precej peticij invalidov, kar kaže, da se na milijone ljudi v vsej Evropi dnevno srečuje s težavami pri dostopu do dela in zaposlovanja, izobraževanja, prometa ali sodelovanja v politiki ter javnem in kulturnem življenju; poudarja, da je pomemben člen 29 konvencije, ki govori o sodelovanju invalidov v političnem in javnem življenju brez diskriminacije;

161.

poudarja, da so peticije, ki so bile deležne največ pozornosti, pogosto podprle tudi civilnodružbene organizacije, ki zastopajo invalide, in da je zato treba spodbujati zaščitno vlogo in učinkovitost peticij, ki temeljijo na kršitvah pravic invalidov, ter o njih poročati; želi pohvaliti vlogo teh organizacij pri spodbujanju socialnega vključevanja invalidov in izboljševanja kakovosti njihovega življenja;

162.

je seznanjen s peticijami, ki opisujejo kršitve v nekaterih državah članicah, ko gre za zagotavljanje preživetja invalidov, in to ne samo pomanjkanje zakonsko določenih subvencij, marveč tudi primere, kot na primer v peticiji št. 1062/2014, ko naj bi oblasti sprejele samovoljne upravne odločitve o zmanjšanju že podeljenih nadomestil na podlagi dvomljive zdravniške presoje, s katero je bila dejansko znižana stopnja invalidnosti; poziva pristojne nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj bodo bolj dovzetni za posledice tovrstnih ukrepov na življenje posameznikov in njihovih družin, in poziva Komisijo, naj skrbno spremlja različne politike o invalidnosti in ukrepe za invalidnost, ki se izvajajo v različnih državah članicah;

163.

ker nekatere države članice, ki so konvencijo ratificirale, še niso imenovale organov za njeno izvajanje in nadzor, kot je določeno v členu 33; ker delo teh organov, ki so že ustanovljeni, zlasti kar zadeva okvire za spremljanje, vzpostavljene v skladu s členom 33(2), ovira pomanjkanje finančnih in človeških virov ter trdne pravne podlage za njihovo razporeditev;

164.

poziva vse države članice, naj okvirom za spremljanje iz člena 33(2) namenijo zadostna in stabilna finančna sredstva in človeške vire za opravljanje svojih nalog; meni, da bi morale zagotoviti tudi neodvisnost okvirov spremljanja, in sicer tako, da bi pri njihovi sestavi in delovanju upoštevale pariška načela o delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice, kot določa člen 33(2) – to bi lahko podprli z vzpostavijo formalne pravne podlage, ki bo jasno določila vlogo in obseg teh okvirov; poziva tiste države članice, ki še niso imenovale organov iz člena 33, naj to storijo čim prej in jim podelijo sredstva in pristojnosti za učinkovito izvajanje in spremljanje obveznosti, ki jih nalaga Konvencija o pravicah invalidov;

165.

poudarja, da je treba okrepiti mrežo Konvencije o pravicah invalidov, da bo ustrezno usklajevala izvajanje konvencije znotraj institucij, pa tudi med njimi, ter obenem dejavno vključevala in se tesno posvetovala z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami v svojih dejavnostih in sestankih;

166.

poziva vse institucije, agencije in organe EU, naj uvedejo informacijske točke, ter poudarja, da bi bilo treba med generalnimi direktorati in institucijami EU vzpostaviti horizontalni medinstitucionalni mehanizem za usklajevanje; poziva, naj se vse potrebno uredi v sklopu strategije za izvajanje konvencije;

167.

poziva h krepitvi medinstitucionalnega usklajevanja med izvedbenimi mehanizmi različnih institucij EU;

168.

pozdravlja pobudo Odbora za peticije, da bi vsako leto organizirali prireditve, posvečene peticijam na temo invalidnosti, in poudarja, da ima pri tem pomembno vlogo dialog, v katerem sodeluje več deležnikov, tudi drugi ustrezni odbori Evropskega parlamenta, člani okvira EU v sklopu Konvencije o pravicah invalidov, civilnodružbene organizacije, ki zastopajo invalide, in predstavniki akademskega sveta;

169.

pozdravlja, da je javna predstavitev „Varstvo pravic invalidov z vidika prejetih peticij“, ki jo je dne 15. oktobra 2015 organiziral Odbor za peticije, izpolnila visoke standarde dostopnosti, ter priporoča, naj bodo v prihodnje seje vseh odborov Parlamenta dostopne invalidom;

170.

pozdravlja uporabo braillove pisave pri komunikaciji z vlagatelji peticij in spodbuja vse institucije EU, naj pri komunikaciji z državljani uporabljajo znakovni jezik, lahko berljive formate in braillovo pisavo, da bi ohranile in okrepile prizadevanja za vključevanje državljanov v delo institucij in v evropski projekt;

171.

poziva države članice in institucije EU, naj učinkovito in obširno obveščajo o možnostih za sodelovanje v postopkih posvetovanja z javnostjo, in sicer s komunikacijskimi sredstvi, ki so dostopni invalidom, kot sta braillova pisava in prirejena besedila za lažje branje;

172.

poziva države članice in institucije, naj zagotovijo, da bo javnost o možnostih za sodelovanje v postopkih posvetovanja jasno in dobro obveščena prek dostopnih komunikacijskih sredstev, da bo vsebino mogoče zagotoviti v drugih oblikah, kot sta braillova pisava in prirejena besedila za lažje branje, ter da bodo javne predstavitve in seje o predlagani zakonodaji in politikah popolnoma dostopne za invalide, tudi tiste z motnjami v duševnem razvoju in učnimi težavami;

173.

poudarja, da je treba olajšati učinkovito sodelovanje in svobodo izražanja invalidov na javnih dogodkih in srečanjih, ki jih prirejajo institucije ali ki potekajo v njihovih prostorih, in sicer s podnaslavljanjem in tolmačenjem v znakovnem jeziku ter dokumenti, natisnjenimi v braillovi pisavi ter v lahko berljivi obliki;

174.

poziva svet guvernerjev Evropskih šol, vključno s Komisijo, naj zagotovi kakovostno vključujoče izobraževanje na Evropskih šolah, ki bo v skladu z zahtevami Konvencije o pravicah invalidov glede multidisciplinarnih ocen, vključevanja invalidnih otrok ter zagotavljanja primerne prilagoditve, hkrati pa bo omogočalo vključujoče sodelovanje invalidnih staršev;

175.

poziva institucije, naj podpirajo in spodbujajo delo Evropske agencije za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje;

176.

poziva EU, naj pregleda pravila skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, pokojninski sistem in ukrepe socialne varnosti in socialnega varstva, povezane z invalidnostjo, da bi preprečila diskriminacijo invalidov in zagotovila enake možnosti, med drugim s priznavanjem zdravstvenih potreb, povezanih z invalidnostjo, ki se razlikujejo od bolezni, in spodbujanjem samostojnega življenja in dela s celotnim povračilom dodatnih stroškov opreme ali storitev, potrebnih za delo (npr. braillov tiskalnik, slušni pripomočki, tolmač za znakovni jezik, podnaslavljanje itd.);

177.

poziva institucije, agencije in organe, naj zagotovijo, da se bodo kadrovski predpisi izvajali učinkovito in v celoti in skladu s Konvencijo o pravicah invalidov in notranjimi pravili ter da se izvedbene določbe oblikujejo ob polnem izvajanju določb konvencije kot del odprtega procesa, ki vključuje vidik invalidnosti, da bi se upoštevale sklepne ugotovitve;

178.

poziva, naj se za invalide – ali osebe z vzdrževanimi invalidnimi družinskimi člani –, ki delajo v evropskih institucijah, zagotovi primerna prilagoditev, ki bo usmerjena v njihove potrebe in združljiva s Konvencijo o pravicah invalidov, pri čemer naj se posebna pozornost nameni potrebam invalidnih staršev;

179.

poziva institucije, naj sprejmejo celovite politike zaposlovanja, ohranjevanja zaposlitve in napredovanja, vključno z začasnimi pozitivnimi ukrepi, da bi dejavno in znatno povečali število invalidnega osebja in invalidnih pripravnikov, tudi tistih s posebnimi potrebami na psihosocialnem in intelektualnem področju, v skladu s členom 5 Direktive 2000/78/ES;

180.

priporoča, da se v posvetovanju z organizacijami, ki predstavljajo invalide, oblikujejo celoviti moduli usposabljanja o Konvenciji o pravicah invalidov za osebje, s posebnim poudarkom na osebju za delo s strankami, vodstvu in javnih naročilih;

181.

poziva institucije EU, naj zagotovijo dostop do svojih spletnih vsebin in aplikacij, tudi do intraneta ter vseh ključnih dostopnih dokumentov in avdiovizualnih vsebin, pa tudi fizičen dostop do svojih stavb;

182.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z drugimi institucijami, organi in agencijami EU, pa tudi državami članicami, usklajuje učinkovito in sistematično spremljanje sklepnih ugotovitev, po možnosti s strategijo za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov;

183.

poziva EU in države članice, naj pri izvajanju končnih pripomb zagotovijo sistematično posvetovanje in strukturirano sodelovanje invalidskih predstavniških organizacij;

184.

glede na člen 35 Konvencije o pravicah invalidov, v skladu s katerim morajo tiste države članice, ki so jo podpisale, predložiti začetno in nadaljnja poročila o izvajanju, meni, da je treba poročila oddati vsaka štiri leta ter da bi jih bilo treba pripraviti v sodelovanju z invalidskimi organizacijami;

185.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.