31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/74

—

ob upoštevanju členov 174–178 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (2),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij o izidu pogajanj o partnerskih sporazumih in operativnih programih z dne 9. julija 2015,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

—

ob upoštevanju bele knjige Odbora regij o upravljanju na več ravneh,

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o vlogi lokalnih in regionalnih organov v evropskih strukturnih in investicijskih skladih (O-000012/2016 – B8-0105/2016),

—

ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je kohezijska politika EU za programsko obdobje 2014–2020 še naprej glavni naložbeni instrument, ki pokriva vse regije EU, in je priložnost za vzpostavitev procesa za trajnostno rast, bolj usmerjenega od spodaj navzgor, podpiranje ustvarjanja delovnih mest, podjetništva in inovacij na ravni lokalnih in regionalnih skupnosti, izboljšanje življenja državljanov ter ustvarjanje solidarnosti in okrepljenega razvoja v regijah EU;

B.

ker je kohezijska politika, kot je opredeljeno v PDEU, namenjena tudi odpravljanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih neenakosti med državami članicami EU in njihovimi regijami, in sicer prek strategije vključevanja;

C.

ker je bil prvič ustvarjen skladen okvir (za obdobje 2014–2020), in sicer uredba o skupnih določbah, ki določa skupna pravila za vseh pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR);

D.

ker skupni strateški okvir, uveden na podlagi uredbe o skupnih določbah, prispeva k temu, da bi se čim bolj povečala učinek in učinkovitost javne porabe, ter omogoča sinergije, in sicer s kombiniranjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov z drugimi programi, ki jih financira EU;

E.

ker člen 7 Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj določa, da bi bilo treba najmanj 5 % sredstev tega sklada nameniti za podpiranje trajnostnega urbanega razvoja prek celostnih ukrepov, pri čemer bi bila mesta, podregionalni in lokalni organi, ki so pristojni za izvajanje trajnostnih urbanih strategij, pristojni za naloge, povezane vsaj z izborom operacij;

F.

ker so v sedanjem programskem obdobju 2014–2020 do financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada upravičeni tudi lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in lokalne akcijske skupine;

G.

ker sta načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh, kot sta določeni v členu 5 uredbe o skupnih določbah, med osrednjimi načeli evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

1.

poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih organov pri oblikovanju in izvajanju strategij EU, pri čemer priznava vlogo najrazličnejših deležnikov, od držav članic do lokalnih skupnosti; poleg tega meni, da sta bližina teh organov za državljane in raznolikost upravljanja na lokalni in regionalni ravni dragocena za EU;

2.

podpira sinergije in dopolnjevanje med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi programi EU, v katerih lahko imajo lokalni in regionalni organi koristno vlogi pri doseganju ciljev kohezijske politike; vendar poudarja, da bi moralo reprogramiranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov potekati v skladu s pravili uredbe o skupnih določbah in da nove pobude ne bi smele oslabiti temeljev teh skladov;

3.

opozarja na načelo okrepljenega partnerstva in Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo, ki določata zakonito udeležbo lokalnih in regionalnih organov in minimalne zahteve za njihovo udeležbo na vseh stopnjah priprave in izvajanja operativnih programov; priznava, da so med pogajanji o sporazumih o partnerstvu in operativnih programih v večini primerov sicer potekala posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, vendar pri njihovi udeležbi ni šlo za popolno partnerstvo; zato poziva države članice, naj v celoti spoštujejo te zahteve in povečajo prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti;

4.

poudarja, da sta krepitev upravnih zmogljivosti in odpravljanje strukturnih pomanjkljivosti lokalnih in regionalnih organov nujna tako za fazo načrtovanja kot za fazo izvajanja operativnih programov in učinkovitejše črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imeli lokalni in regionalni organi ter njihove uprave in ustanove podporo za gradnjo zmogljivosti, tako da bodo lahko igrali pomembno vlogo v kohezijski politiki, zlasti v primeru nadaljnjega prenosa pooblastil za izvedbene naloge na nižje upravne ravni, zlasti mestnih organov;

5.

ugotavljajo, da je kohezijska politika EU dober primer upravljanja na več ravneh s pristopom od spodaj navzgor, kjer lokalni in regionalni organi – ko gre za evropske strukturne in investicijske sklade – vzpostavljajo ravnovesje med ciljem Unije za večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter teritorialnim učinkom politik EU;

6.

opozarja na pomen pobude lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pri čemer so lokalni organi partnerji; poudarja, da bi morali ohraniti pristop od spodaj navzgor, pri tem pa določiti cilje za posredovanje, povezano z lokalnimi in regionalnimi potrebami;

7.

meni, da nove pobude o celostnih teritorialnih naložbah in lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, pomenijo velike spremembe v zmožnosti lokalnih deležnikov, da kombinirajo tokove financiranja in načrtujejo dobro usmerjene lokalne pobude;

8.

meni, da upravljanje na več ravneh podpira temeljne politične cilje EU, kot so gospodarska rast, socialni napredek in trajnostni razvoj, ter da krepi demokratično razsežnost EU in povečuje učinkovitost njenega političnega delovanja;

9.

opozarja na izzive, s katerimi se srečujejo lokalni in regionalni organi, kot so globalizacija, podnebne spremembe, energetska varnost, migracijski tokovi ter vse večja urbanizacija, pri čemer upošteva, da ima vsaka regija svoje posebne potrebe in značilnosti;

10.

je prepričan, da imajo mestna območja vedno večjo vlogo v današnjem svetu in da imajo politike EU pomembno vlogo pri določanju pravega okvira, v katerem lahko evropska mestna območja uresničijo svoj potencial za rast;

11.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja in Parlamentu poroča o izvajanju člena 7 Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj;

12.

meni, da lahko agenda EU za mesta izboljša razvoj in izvajanje politik in programov ter s tem zagotovi skladnejši učinek na mesta in podporo zanje, kar bi prispevalo k doseganju skupnih evropskih in nacionalnih ciljev ob popolnem spoštovanju subsidiarnost in sorazmernosti; poudarja pomen amsterdamskega pakta ter napredka na poti do ciljev, ki naj bi jih dosegel; vendar ugotavlja, da bi si morali pri politikah EU, ki vplivajo na mestna in podeželska območja, prizadevati za odpravo ozkih grl in nedoslednosti;

13.

poziva Komisijo, naj še naprej gradi na prejšnjih in sedanjih pobudah, vključno z javnimi posvetovanji, da bi opredelila ukrepe za krepitev vloge lokalnih in regionalnih organov pri upravljanju in izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov prek sporazumov o partnerstvu in operativnih programov;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Odboru regij ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.