SPOROČILO KOMISIJE

Ocena ukrepov, ki sta jih sprejeli Portugalska in Španija

na podlagi sklepov Sveta z dne 8. avgusta 2016 o pozivu tema državama, naj sprejmeta ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja

1.Uvod

Svet je 8. avgusta 2016 v skladu s členom 126(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) sprejel sklepa o pozivu Portugalski in Španiji, naj sprejmeta ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja.

Portugalska je bila pozvana, naj odpravi čezmerni primanjkljaj do leta 2016 tako, da letošnji javnofinančni primanjkljaj zmanjša na 2,5 % BDP. Takšen cilj je izključeval posledice neposrednega učinka morebitne pomoči bankam. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2016, iz katere izhaja sklep Sveta, se je to štelo za skladno z nespremenjenim strukturnim saldom glede na leto 2015. Svet je prav tako sklenil, da bi morala Portugalska vse nepričakovane dobičke uporabiti za pospešitev zmanjšanja primanjkljaja in dolga. Poleg tega se je od Portugalske zahtevalo, da poleg prihrankov, vključenih v pomladansko napoved Komisije iz leta 2016, sprejme in v celoti izvede konsolidacijske ukrepe v višini 0,25 % BDP v letu 2016. To je zlasti pomenilo izvedbo vseh ukrepov fiskalne konsolidacije, vključenih v proračun za leto 2016, vključno z dodatnim nadzorom odhodkov pri javnih naročilih blaga in storitev, izpostavljenim v programu za stabilnost, ter dopolnitev teh prihrankov z dodatnimi strukturnimi ukrepi za dosego potrebnega fiskalnega napora. Da se zagotovi trajno izboljšanje javnih financ, je Svet nazadnje Portugalsko pozval, naj strogo izvaja zakon o proračunskem okviru in zakon o nadzoru zavez ter dodatno izboljša pobiranje prihodkov in nadzor odhodkov. Portugalska je bila pozvana, naj predstavi jasen časovni načrt in izvaja ukrepe, da bi v celoti poravnala zaostala plačila v sistemu zdravstvenega varstva in izboljšala njegovo učinkovitost, zmanjšala odvisnost pokojninskega sistema od proračunskih prerazporeditev ter zagotovila javnofinančne prihranke pri prestrukturiranju podjetij v državni lasti.

Španija je bila pozvana, naj odpravi čezmerni primanjkljaj do leta 2018 z zmanjšanjem javnofinančnega primanjkljaja na 4,6 % BDP v letu 2016, 3,1 % BDP v letu 2017 in 2,2 % BDP v letu 2018. Na podlagi posodobljene pomladanske napovedi Komisije iz leta 2016, iz katere izhaja sklep Sveta, se je to štelo za skladno s poslabšanjem strukturnega salda za 0,4 % BDP v letu 2016 in izboljšanjem za 0,5 % BDP v letih 2017 in 2018. Svet je prav tako sklenil, da bi morala Španija vse nepričakovane dobičke uporabiti za pospešitev zmanjšanja primanjkljaja in dolga ter da bi morala poleg prihrankov, vključenih v posodobljeno pomladansko napoved Komisije iz leta 2016, sprejeti in v celoti izvesti konsolidacijske ukrepe v višini 0,5 % BDP v letih 2017 in 2018. Svet je nazadnje od Španije zahteval, naj sprejme ukrepe za okrepitev svojega fiskalnega okvira, zlasti za povečanje samodejnosti mehanizmov za preprečevanje in odpravljanje odklonov od proračunskih ciljev ter za okrepitev prispevka pravila o porabi iz zakona o stabilnosti k vzdržnosti javnih financ. Prav tako je od španske vlade zahteval, naj vzpostavi usklajen okvir za zagotavljanje preglednosti in usklajevanja politike javnega naročanja pri vseh javnih naročnikih in subjektih, vključno z ustreznimi mehanizmi predhodnega in naknadnega nadzora, da se zagotovita učinkovitost in skladnost z zakonodajo.

V skladu s členom 3(4a) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 je Svet kot rok, do katerega morata Portugalska in Španija podrobno poročati o ukrepih, sprejetih na podlagi sklepa Sveta, določil 15. oktober 2016. Španija je poročilo Svetu in Komisiji o ukrepih fiskalne politike, sprejetih za doseganje ciljev, ki jih je določil Svet, predložila 15. oktobra 2016, Portugalska pa je poročilo predložila 17. oktobra 2016.

Komisija je proučila proračunski strategiji Portugalske in Španije na podlagi informacij iz poročil o sprejetih ukrepih, da bi ocenila, ali sta državi članici ravnali v skladu s sklepoma Sveta z dne 8. avgusta 2016.

Okvir 1: Metodologija za ocenjevanje učinkovitih ukrepov

V skladu z Uredbo (ES) št. 1467/97 in kodeksom ravnanja 1 bi se moralo šteti, da je država članica sprejela učinkovite ukrepe, če je ukrepala bodisi v skladu s priporočilom Sveta iz člena 126(7) PDEU bodisi v skladu s sklepom Sveta o pozivu v skladu s členom 126(9). V skladu s kodeksom ravnanja je treba pri oceni učinkovitih ukrepov upoštevati zlasti, ali je zadevna država članica dosegla letne proračunske cilje in s tem povezano izboljšanje ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, kot je priporočil Svet.

Metodologija za ocenjevanje učinkovitih ukrepov 2 določa, da se najprej preveri, ali država članica izpolnjuje ciljni nominalni primanjkljaj in s tem povezano izboljšanje strukturnega salda, kot zahteva priporočilo Sveta ali sklep Sveta o pozivu. Če ga, postopek miruje.

Če država članica ne doseže ciljnega nominalnega primanjkljaja ali zahtevanega izboljšanja strukturnega salda oziroma obstaja tveganje, da ju ne bo dosegla, se natančno preučijo razlogi za to. Ali je država članica ravnala v skladu s priporočilom Sveta ali sklepom Sveta o pozivu, se oceni z natančno analizo, ki temelji na dveh dopolnjujočih se ukrepih glede fiskalnega napora: (i) metodi „od zgoraj navzdol“, ki meri spremembo strukturnega salda, prilagojeno za popravek potencialne rasti proizvodnje, nepričakovane visoke/nizke prihodke in nepričakovane dogodke, v primerjavi z osnovnim scenarijem, iz katerega izhaja priporočilo Sveta ali sklep Sveta o pozivu; ter (ii) metodi „od spodaj navzgor“, ki ocenjuje proračunski učinek posameznih diskrecijskih fiskalnih ukrepov, ki so bili izvedeni, in gibanja izdatkov pod nadzorom vlade v primerjavi z osnovnim scenarijem, iz katerega izhaja priporočilo Sveta ali sklep Sveta o pozivu. To natančno analizo dopolnjujejo tudi drugi relevantni kvalitativni vidiki, ki Komisiji omogočajo, da kvalificirano presodi, ali je država članica sprejela dovolj ukrepov politike za izpolnitev priporočila Sveta ali sklepa Sveta o pozivu.

Če natančna analiza kaže, da je zadevna država članica izpolnila svoje zaveze glede politik, bo zaključek ocene, da so bili sprejeti učinkoviti ukrepi. Če natančna analiza kaže, da zaveze glede politik niso bile izpolnjene in ni pričakovati, da bodo ciljni nominalni primanjkljaji doseženi, bo zaključek ocene, da učinkoviti ukrepi niso bili sprejeti. Vendar če se pričakuje, da bodo ciljni nominalni primanjkljaji doseženi, bi moral postopek mirovati.

2.Ocena ukrepov, ki jih je sprejela Portugalska

2.1.Ukrepi, vključeni v poročilo o sprejetih ukrepih, in posodobljene proračunske projekcije

Kot je pojasnjeno v poročilu o sprejetih ukrepih, ki ga je Portugalska predložila 17. oktobra 2016, je ta država na podlagi sklepa Sveta o pozivu z dne 8. avgusta 2016 zamrznila vmesno potrošnjo v obsegu 445 milijonov EUR (¼ % BDP). Ta ukrep naj bi delno izravnal dejavnike, ki povečujejo primanjkljaj in so predstavljeni v dokumentu. V poročilu je v letu 2016 načrtovan javnofinančni primanjkljaj v višini 2,4 % BDP, kar je 0,2 % BDP nad ciljem iz programa za stabilnost za leto 2016. Razlika izhaja predvsem iz poslabšanja makroekonomskih obetov v primerjavi s programom za stabilnost za leto 2016, kar prispeva k popravku predvidenih davčnih prihodkov navzdol. Na strani odhodkov se prav tako pričakuje, da bosta dva enkratna dejavnika povečala javnofinančni primanjkljaj (eden se nanaša na Oitante — nosilec upravljanja sredstev, ustanovljen v okviru reševanja banke Banif —, drugi pa na preklic dveh koncesij).

2.2.Ocena sprejetih ukrepov

Komisija v svoji jesenski napovedi iz leta 2016 napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 2,7 % BDP v letu 2016, kar je več od zahtevanega ciljnega primanjkljaja v višini 2,5 % BDP, vendar manj od referenčne vrednosti iz Pogodbe, tj. 3 % BDP. Polovica razlike v primerjavi z 2,4 % BDP iz poročila o sprejetih ukrepih izhaja iz manj optimističnega makroekonomskega scenarija v jesenski napovedi Komisije iz leta 2016, kar ima za posledico nižje projekcije glede davčnih prihodkov. Preostalo odstopanje je posledica nekoliko večjih odhodkovnih pritiskov iz jesenske napovedi Komisije iz leta 2016 v primerjavi s poročilom o sprejetih ukrepih, zlasti glede sredstev za zaposlene in vmesne potrošnje.

Tabela 1: Primerjava proračunskih projekcij

Ni predvideno, da bi bil potrebni fiskalni napor nespremenjenega strukturnega salda dosežen, saj jesenska napoved Komisije iz leta 2016 napoveduje rahlo poslabšanje za 0,1 % BDP. Ta rezultat je boljši od 0,2-odstotnega poslabšanja BDP, napovedanega v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2016, iz katere izhaja sklep Sveta o pozivu, in sicer zaradi popravka navzdol makroekonomskih obetov in posledičnega vpliva na ciklično prilagajanje.

V skladu z metodologijo za ocenjevanje učinkovitih ukrepov (glej okvir 1) zahteva ta položaj natančno analizo fiskalnega napora na podlagi spremembe prilagojenega strukturnega salda (metoda „od zgoraj navzdol“) in obsega sprejetih ukrepov (metoda „od spodaj navzgor“).

Na podlagi metode za oceno fiskalnega napora „od zgoraj navzdol“ se ocenjuje, da znaša sprememba prilagojenega strukturnega salda 0,4 % BDP. Poleg tega se zdi, da je na podlagi metode „od spodaj navzgor“ fiskalni napor v višini 0,3 % BDP na splošno skladen s tem, kar se je štelo za potrebno za izpolnitev zahtev iz sklepa Sveta o pozivu (0,25 % BDP). To odraža predvsem zahtevano zamrznitev vmesne potrošnje – s strukturnim proračunskim učinkom skoraj ¼ % BDP – ki je bila uvedena na podlagi sklepa Sveta o pozivu in ustrezno opisana v poročilu, za katerega se opravlja analiza.

Tabela 2: Primerjava spremembe prilagojenega strukturnega salda in fiskalnega napora „od spodaj navzgor“ na podlagi jesenske napovedi Komisije iz leta 2016

Čeprav naj na splošno ciljni nominalni primanjkljaj v letu 2016 ne bi bil dosežen, Komisija v jesenski napovedi iz leta 2016 še vedno pričakuje, da bo čezmerni primanjkljaj odpravljen pravočasno. Poleg tega Komisija v svoji napovedi predvideva, da bo čezmerni primanjkljaj odpravljen vzdržno, saj za nominalni primanjkljaj napoveduje, da naj bi ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, tj. 3 % BDP, in se dodatno zmanjšal na 2,2 % BDP v letu 2017, nato pa zmerno povečal na 2,4 % BDP v letu 2018. Nazadnje, pričakuje se, da bo potrebni fiskalni napor v letu 2016 dosežen, in sicer tako na podlagi spremembe prilagojenega strukturnega salda kot tudi metode za oceno fiskalnega napora„od spodaj navzgor“. Vendar časovni načrt načrtovane dokapitalizacije banke Caixa Geral de Depósitos (CGD) in obseg možnega učinka te dokapitalizacije na primanjkljaj še nista znana. To pomeni tveganje za pravočasno in vzdržno odpravo čezmernega primanjkljaja.

2.3.Ocena sprejetih ukrepov v zvezi s fiskalno-strukturnimi ukrepi

Kar zadeva ukrepe, ki jih je zahteval Svet, da se zagotovi vzdržno izboljšanje javnih financ, poročilo o sprejetih ukrepih izpostavlja obvladovanje nefinančnih dolgov centralne ravni uprave in povečanje razpoložljivih sredstev za poravnavo zaostalih plačil v zdravstvenem sektorju. Poročilo se tudi sklicuje na odobritev mandata enote za izvajanje novega zakona o proračunskem okviru. Poleg tega se je začel izvajati pregled porabe, ki trenutno zajema zdravstveni in izobraževalni sektor, javna naročila in podjetja v državni lasti, njegov načrtovani kumulativni učinek pa naj bi bili prihranki v višini 238 milijonov EUR do leta 2019, od tega 75 milijonov EUR v letu 2017. Poročilo v zvezi z vzdržnostjo pokojninskega sistema izpostavlja načrtovano dodelitev prihodkov iz nove progresivne dajatve na nepremičnine Skladu za finančno stabilizacijo v okviru sistema socialne varnosti (načrtovani donos 160 milijonov EUR v letu 2017) v predlogu proračuna za leto 2017. Vlada meni, da ta ukrep odpravlja odvisnost od standardnih proračunskih prenosov. Vendar odhodkovna stran vzdržnosti pokojninskega sistema ni bila obravnavana. Nazadnje, poročilo o sprejetih ukrepih se sklicuje na preusmeritev načrta prestrukturiranja podjetij v državni lasti, ki naj bi bila v teku, vendar ne navaja specifičnega napredka na tem področju.

3.Ocena ukrepov, ki jih je sprejela Španija

3.1.Ukrepi, vključeni v poročilo o sprejetih ukrepih, in posodobljene proračunske projekcije

Glede na prehodni značaj vlade se poročilo o sprejetih ukrepih, ki ga je Španija predložila 15. oktobra 2016, osredotoča na ukrepe, ki so bili sprejeti z namenom zagotavljanja skladnosti z vmesnimi proračunskimi cilji za leto 2016.

Poročilo zlasti poudarja naslednja nova ukrepa fiskalne politike, ki sta bila sprejeta na podlagi sklepa Sveta z dne 8. avgusta 2016: prvič, sklep o premiku zaključnega datuma proračunskega leta 2016 na zgodnejši termin in, drugič, kraljeva uredba-zakon št. 2/2016, ki zvišuje obročna plačila davka od dohodkov pravnih oseb. Pri prvem ukrepu gre za strategijo upravljanja proračuna, ki prispeva k omejevanju odhodkov v letu 2016, pri čemer načrtovani prihranki znašajo 1 milijardo EUR (0,1 % BDP). Drugi ukrep pa je bil oktobra sprejet s strani španske vlade in ratificiran v parlamentu 20. oktobra 2016, da bi se izravnal predvideni izpad prihodkov iz davka od dohodkov pravnih oseb v višini 0,6 % BDP v letu 2016 zaradi izteka veljavnosti prehodnih ukrepov, ki urejajo obročna plačila davka od dohodkov pravnih oseb, 1. januarja 2016. Ukrep med drugim ponovno uvaja in povečuje najnižja obročna plačila davka od dohodkov pravnih oseb, s čimer zajema večje število podjetij. V skladu s poročilom ima ukrep poleg nadomestitve zgoraj navedenega izpada prihodkov iz davka od dohodkov pravnih oseb dodatni neto pozitivni učinek v višini 0,2 % BDP na nominalni saldo v letu 2016, pri čemer naj bi primanjkljaj v letu 2016 dosegel 4,6 %. Vendar ta ukrep na noben način ne izboljšuje strukturnega salda Španije 3 .

Glede na prehodni značaj vlade do 15. oktobra, tj. ob roku, ki ga je določil Svet za predložitev poročila, in v skladu projekcijami, ki ne predvidevajo sprememb politike in so predstavljene v osnutku proračunskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPN) za leto 2017, poročilo o sprejetih ukrepih ne predstavlja nobenih novih ukrepov fiskalne politike za leto 2017, ki bi bili potrebni za zagotovitev skladnosti s ciljnim nominalnim primanjkljajem in strukturnimi cilji v letih 2017 in 2018. Poročilo le izpostavlja nadaljnji učinek ukrepov, ki so že bili sprejeti v letu 2016 ali pred tem. Ob zgoraj navedenih okoliščinah načrtovani primanjkljaj za leto 2017 v OPN znaša 3,6 % BDP, kar je za 0,5 odstotne točke več od ciljnega nominalnega primanjkljaja, ki ga je Svet določil za to leto.

Kar zadeva ukrepe, zahtevane v sklepu Sveta z dne 8. avgusta 2016, da se okrepita španski fiskalni okvir in okvir politike javnega naročanja, poročilo vsebuje informacije o izvajanju ustreznih določb nacionalnega fiskalnega okvira, tj. zakona o stabilnosti, v letu 2016 in o dveh zakonodajnih predlogih španske vlade za okrepitev nadzora nad javnim naročanjem, ki ju mora zdaj odobriti parlament 4 .

3.2.Ocena sprejetih ukrepov

V jesenski napovedi Komisije iz leta 2016 se pričakuje, da bo nominalni primanjkljaj znašal 4,6 % BDP, kar je v skladu s ciljnim primanjkljajem iz poziva Sveta. Predvsem je pomembno omeniti, da se v prvi polovici leta 2016 javnofinančni primanjkljaj Španije kljub veliki gospodarski rasti skoraj ni spremenil. To potrjujejo tudi razpoložljivi mesečni podatki za avgust in september za nekatere podsektorje sektorja država. Odhodki so zrasli v skladu s pričakovanji, prihodke pa je zmanjšal precejšen izpad prihodkov iz naslova davka od dohodkov. To še zlasti velja za davek od dohodkov pravnih oseb po začetku veljavnosti druge faze reforme davka od dohodkov pravnih oseb in odpravi najnižjih obročnih plačil davka od dohodkov pravnih oseb, ki je začela veljati januarja 2016. Kraljeva uredba-zakon št. 2/2016, ki je bila sprejeta 20. oktobra 2016, več kot izravnava učinek slednjega.

Proračuna za leto 2017 ni, vendar se pričakuje, da se bo primanjkljaj zmanjšal na 3,8 % BDP v letu 2017 in nato na 3,2 % BDP v letu 2018. To je predvsem posledica ugodnih makroekonomskih obetov (ki podpirajo davčne prihodke in prispevajo k obvladovanju socialnih transferjev) in vse nižjih plačil obresti v okolju nizkih obrestnih mer. Vendar se pričakuje, da bo izid primanjkljaja v obeh letih še vedno višji od ciljnih nominalnih primanjkljajev, ki jih je določil Svet, tako da pravočasna odprava primanjkljaja do leta 2018 trenutno ni predvidena.

V sklepu Sveta z dne 8. avgusta 2016 se zahteva, naj Španija v letu 2016 omeji poslabšanje strukturnega salda na največ 0,4 % BDP, jesenska napoved Komisije iz leta 2016 pa kaže na upad strukturnega salda za 1,0 % BDP, kar je za 0,6 odstotne točke slabše, kot je bilo zahtevano. Sklep Sveta z dne 8. avgusta 2016 za leti 2017 in 2018 od Španije zahteva, naj doseže izboljšanje strukturnega salda v višini 0,5 % BDP v letu 2017. Nasprotno pa jesenska napoved Komisije iz leta 2016 napoveduje, da se strukturni primanjkljaj v letih 2017 in 2018 ne bo spremenil.

Tabela 3: Primerjava proračunskih projekcij

Tabela 4: Primerjava spremembe prilagojenega strukturnega salda in fiskalnega napora „od spodaj navzgor“ na podlagi jesenske napovedi Komisije iz leta 2016

Kar zadeva leto 2016, natančna analiza na podlagi obeh metrik kaže, da obstaja tveganje, da zahtevani fiskalni napor ne bo dosežen. Predvideva se, da bo zlasti ocena spremembe prilagojenega strukturnega salda po metodi „od zgoraj navzdol“ v letu 2016 znašala –0,5 % BDP, s čimer bo rahlo zgrešila ciljno vrednost –0,4 % BDP, ki jo je zahteval Svet. Podobna slika se pokaže na podlagi metode „od spodaj navzgor“, ki napoveduje, da bo neto učinek (strukturnih) ukrepov na strani prihodkov in sprememb odhodkov pod nadzorom vlade imel neto ekspanzijski učinek v višini 0,1 % BDP v primerjavi z ničelno stopnjo učinka, ki jo je zahteval Svet.

Kar zadeva leto 2017, ob zavedanju, da te projekcije ne predvidevajo sprememb politike, natančna analiza kaže, da bo fiskalni napor na podlagi metode „od zgoraj navzdol“ brez nadaljnjih ukrepov za 0,3 % BDP manjši od ravni, ki jo zahteva Svet, ocena „od spodaj navzgor“ pa kaže na izid, ki je v navedenem letu za 0,2 % slabši od ravni, ki jo zahteva Svet. To bi pomenilo, da je skupni izid v obdobju 2016–2017 na podlagi metrik „od spodaj navzgor“ in „od zgoraj navzdol“ za 0,3 % BDP slabši od zahtev Sveta. Nazadnje, kar zadeva leto 2018, ocena „od zgoraj navzdol“ tudi zaradi dejstva, da te projekcije ne predvidevajo sprememb politike, v letu 2018 ne napoveduje nobenega fiskalnega napora, skupni izid pa naj bi bil za 0,8 % BDP slabši od cilja, ki ga je zahteval Svet. Podobno tudi ocena „od spodaj navzgor“ za leto 2018 ne kaže nobenega fiskalnega napora. To je manj od cilja 0,5 % BDP ukrepov, za katere se šteje, da so potrebni v letu 2018 za dosego strukturnih ciljev, opredeljenih v sklepu Sveta o pozivu, kar v obdobju 2016–2018 vodi do izida, ki je skupaj za 0,9 % BDP slabši od zahtevanega 5 .

3.3.Ocena sprejetih ukrepov v zvezi s fiskalno-strukturnimi ukrepi

Španska vlada je predložila nekaj ukrepov na podlagi sklepa Sveta, ki pa njegovih zahtev ne izpolnjujejo v celoti.

Španski organi so sicer navedli podrobne informacije o izvajanju preventivnih in popravljalnih mehanizmov zakona o stabilnosti za celotno leto 2016, vendar do zdaj niso predložili predlogov o spremembi tega zakona, da bi postalo izvajanje takih mehanizmov samodejno. Poleg tega, ker ni ustrezne izvedbene zakonodaje, uporaba pravila o porabi iz zakona o stabilnosti ostaja nejasna in omogoča take razlage, ki ogrožajo njegov prispevek k fiskalni disciplini.

Kar zadeva načrtovane ukrepe za okrepitev španskega okvira politike javnega naročanja, lahko sporočeni ukrepi nekoliko prispevajo k izboljšanju nekaterih praks javnega naročanja v Španiji, vendar v celoti gledano ne obravnavajo potrebe po doslednem okviru, ki zagotavlja zadostno preglednost in usklajevanje javnega naročanja pri vseh javnih naročnikih in subjektih. Poleg tega poročilo ne navaja jasnih ciljev za javno naročanje, instrumentov za ukrepe in časovnega načrta za njihovo sprejetje in izvedbo.

4.Zaključek

Poročili o sprejetih ukrepih, ki sta ju predložili Portugalska in Španija, prva 17. oktobra 2016, druga pa 15. oktobra 2016, navajata podrobnosti o ukrepih, iz katerih izhajata proračunski strategiji teh držav članic.

Kar zadeva Portugalsko, se na podlagi razpoložljivih informacij pričakuje, da bo javnofinančni primanjkljaj v letu 2016 dosegel 2,7 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, tj. 3 %, ampak več od cilja, katerega dosego je 8. avgusta 2016 zahteval Svet. Natančna analiza na podlagi jesenske napovedi Komisije iz leta 2016 kaže, da je Portugalska izvedla fiskalni napor, za katerega se je štelo, da je potreben za izpolnitev zahtev iz sklepa Sveta z dne 8. avgusta 2016. Ker je Portugalska izpolnila fiskalni napor, zahtevan v sklepu Sveta z dne 8. avgusta 2016, Komisija po metodologiji za ocenjevanje učinkovitih ukrepov šteje, da je Portugalska sprejela učinkovite ukrepe na podlagi sklepa Sveta z dne 8. avgusta 2016 in da bi moral zato postopek na tej stopnji mirovati. Ker lahko dokapitalizacija banke CGD poveča primanjkljaj, pravočasna in vzdržna odprava čezmernega primanjkljaja še ni zagotovljena. Komisija prav tako poziva organe, naj si še naprej prizadevajo za izvajanje fiskalno-strukturnih ukrepov, ki jih je zahteval Svet v sklepu o pozivu z dne 8. avgusta 2016.

Španski organi so potrdili svojo zavezanost, da bodo zagotovili odpravo čezmernega primanjkljaja, kakor je to zahteval Svet. Vendar se glede na prehodni značaj vlade ob roku 15. oktobra 2016, ki ga je določil Svet, poročilo o sprejetih ukrepih osredotoča na ukrepe, sprejete zaradi zagotavljanja skladnosti z vmesnim ciljnim primanjkljajem za leto 2016, za leto 2017 pa so predstavljene napovedi, ki ne predvidevajo sprememb politike. Na splošno naj bi se v skladu z jesensko napovedjo Komisije iz leta 2016 nominalni primanjkljaj leta 2016 zmanjšal na 4,6 % BDP, kar je v skladu s ciljem, pri čemer obstaja tveganje, da bo fiskalni napor nekoliko manjši od zahtevanega. Ker naj bi bil na podlagi napovedi zahtevani ciljni nominalni primanjkljaj v letu 2016 dosežen, bi moral postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem na tej stopnji mirovati. Hkrati trenutne napovedi ne kažejo, da bi bila cilja za leti 2017 in 2018 v primeru nespremenjenih politik izpolnjena, kar pomeni, da obstajajo tveganja za pravočasno odpravo čezmernega primanjkljaja. Komisija pričakuje, da bo Španija Komisiji in Euroskupini predložila posodobljen osnutek proračunskega načrta za leto 2017, ki bo skladen z zahtevami iz sklepa Sveta z dne 8. avgusta 2016, načeloma vsaj en mesec pred sprejetjem zakona o proračunu za leto 2017 v parlamentu. Posodobljeni osnutek proračunskega načrta bo moral v skladu s členom 1(5) in (6) sklepa o pozivu z dne 8. avgusta 2016 vključevati tudi informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi zahtev Sveta za okrepitev španskega fiskalnega okvira in okvira politike javnega naročanja. Komisija bo ponovno proučila skladnost z zahtevami iz zgoraj navedenega sklepa Sveta na podlagi informacij iz posodobljenega osnutka proračunskega načrta.