EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.12.2016

COM(2016) 812 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Evropski strukturni in investicijski skladi za obdobje 2014-2020
Zbirno poročilo 2016 na podlagi letnih poročil o izvajanju programov
v letih 2014 in 2015

Evropski strukturni in investicijski skladi za obdobje 2014–2020
Zbirno poročilo 2016 na podlagi letnih poročil o izvajanju programov
v letih 2014 in 2015

1.Uvod

Kljub znakom okrevanja gospodarstva se številne države članice in regije še vedno srečujejo s šibko rastjo in strukturnimi pomanjkljivostmi. Med državami članicami in v njih so še vedno prisotne gospodarske in socialne razlike, skupne naložbe pa ostajajo pod ravnjo pred krizo. Nova generacija programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) za obdobje 2014–2020 zagotavlja pomembne priložnosti za javne in zasebne naložbe, ki bodo podprle rast, zaposlovanje in strukturno preobrazbo.

Skupne naložbe v vrednosti 638 milijard EUR med letoma 2014 in 2020, približno en milijon izbranih projektov v vrednosti 58,8 milijard EUR (ki se je do jeseni 2016 povišala že na 128,8 milijard EUR), 274 000 podjetij, ki prejemajo podporo, 2,7 milijona ljudi, ki prejemajo podporo za iskanje dela, usposabljanje ali izobraževanje, ter naložbe za izboljšanje biotske raznovrstnosti 11,1 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč so le nekateri od predhodnih rezultatov, prikazanih v letnih poročilih o izvajanju skladov ESI v prvih dveh letih programskega cikla, ki so jih države članice predložile leta 2016.

V sporočilu z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov iz decembra 2015 so povzeti rezultati pogajanj o partnerskih sporazumih in programih 1 z vsemi državami članicami. V njem je poudarjen tudi pričakovan prispevek petih skladov ESI 2 k strategiji EU za rast, naložbenemu načrtu za Evropo ter obravnavanju strukturnih izzivov in reform v državah članicah. Skladi ESI neposredno prispevajo tudi k političnim prednostnim nalogam Komisije.

To poročilo je prvo v sklopu letnih poročil institucijam EU o izvajanju skladov ESI. Ta pregled stanja se izvaja v okviru velikih novosti za izboljšanje kakovosti porabe, ki so bile uvedene leta 2014, kot so tematska osredotočenost, močnejše povezave z ekonomskim upravljanjem, predhodne pogojenosti, večja osredotočenost na rezultate in mehanizmi za merjenje uspešnosti. Poročilo izpolnjuje dve formalni zahtevi: (a) povzema letna poročila o izvajanju, ki so jih leta 2016 predložile države članice in regije v zvezi s 533 programi, ki so se izvajali v letih 2014 in 2015, ter (b) združuje dostopna vrednotenja teh programov 3 .

V poročilu so povzete informacije o izbiri projektov in doseganju kazalnikov na terenu ter o vzpostavljanju mehanizmov izvajanja v državah članicah in regijah. Dopolnjuje tehnično analizo izvrševanja proračuna skladov ESI iz maja 2016 z vidika proračuna EU 4 .

Oddelek 2 vsebuje pregled napredka pri izvajanju do konca leta 2015 ter opis prizadevanj za oblikovanje trdnih strategij in mehanizmov, ki bodo omogočili učinkovite naložbe. V oddelku 3 je natančneje predstavljen napredek na ključnih tematskih področjih. V oddelku 4 je povzeto tekoče delo za oblikovanje zanesljive ocene izvajanja politike.

2.Pregled prizadevanj za načrtovanje programov skladov ESI in spodbuditev naložb

Nacionalni in regionalni organi so imeli v letih 2014 in 2015 tri glavne cilje: (a) zaključiti pogajanja in zagotoviti sprejetje novih programov, (b) vzpostaviti nove programe in (c) uspešno zaključiti izvajanje programov za obdobje 2007–2013.

Pozno sprejetje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 je posredno vplivalo na sprejetje zakonodaje, ki ureja sklade ESI. Postopek sprejemanja programov za obdobje 2014–2020 in pričakovani dosežki teh programov so bili predstavljeni decembra 2015 5 . Do konca leta 2014 je bilo sprejetih 220 programov. Večina, tj. 313 programov, pa je bila dokončno oblikovana leta 2015, 181 od teh šele v drugi polovici leta. Medtem ko je bil torej pri večini programov, sprejetih leta 2015, zabeležen napredek, so se za številne šele izbirali prvi projekti do konca leta 2015.

Programi skladov ESI generacije 2014–2020 so bolj osredotočeni na rezultate, preglednost in odgovornost: do leta 2023 bodo za vse programe predložena letna poročila o izvajanju, ki bodo morala vsebovati natančno količinsko opredelitev napredka v zvezi s financami, učinki in pričakovanimi rezultati. Zato so ti programi jasno usklajeni s pobudo „proračun EU, usmerjen v rezultate“ 6 .

2.1.Pregled napredka pri izvajanju

Posodobljena je bila odprta podatkovna platforma za sklade ESI 7 , da bi prikazovala finančni obseg izbranih projektov ter napovedi in dosežke za skupni kazalnik po programih, kot je navedeno v letnih poročilih o izvajanju, predloženih leta 2016.

2.1.1.Finančni pregled

Do konca leta 2015 so države članice iz proračuna EU prejele plačila v skupnem znesku 15,4 milijarde EUR. Ta plačila so ustrezala 13,8 % obveznosti EU za leti 2014 in 2015 8 , sestavljena pa so bila predvsem iz predplačil.

Države članice so v letnih poročilih o izvajanju, predloženih leta 2016, ki zajemajo leti 2014 in 2015, obvestile Komisijo o dodeljenih finančnih sredstvih za izbrane projekte. Skupna finančna sredstva za projekte, izbrane za podporo, so znašala 58,8 milijarde EUR, kar ustreza 9,2 % skupnega obsega naložb, načrtovanih za obdobje 2014–2020. EU je k izbranim projektom po ocenah prispevala 41,8 milijarde EUR. Obseg izbranih projektov po tematskih ciljih, ki so ga države članice sporočile konec leta 2015, je razčlenjen v preglednici 1.

Preglednica 1: Skupni stroški izbranih projektov po tematskih ciljih (v milijonih EUR) in stopnja izbiranja projektov do konca leta 2015

Oznaka TC	Tematski cilji	Skupne načrtovane naložbe v milijonih EUR 9	Skupni upravičeni stroški izbranih projektov do konca leta 2015 v milijonih EUR	Stopnja izbiranja projektov leta 2015
01	Raziskave in inovacije	59 549,3	3 378,4	5,7 %
02	Informacijske in komunikacijske tehnologije	18 297,6	736,7	4,0 %
03	Konkurenčnost MSP	83 593,6	7 476,6	8,9 %
04	Nizkoogljično gospodarstvo	52 777,2	2 274,0	4,3 %
05	Prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj	37 783,6	6 554,2	17,3 %
06	Varstvo okolja in učinkovita raba virov	72 316,2	7 573,0	10,5 %
07	Omrežne infrastrukture v prometu in energetiki	66 659,5	4 139,6	6,2 %
08	Trajnostno in kakovostno zaposlovanje	46 390,9	6 456,9	13,9 %
09	Socialno vključevanje	53 551,9	4 966,8	9,3 %
10	Izobraževanje in poklicno usposabljanje	42 315,6	5 749,8	13,6 %
11	Učinkovita javna uprava	6 080,2	680,7	11,2 %
12	Najbolj oddaljene in redko poseljene regije	220,5	47,8	21,7 %
UU	Ukinjeni ukrepi	928,0	–	0,0 %
	Večtematski cilji (ESRR/KS/ESS)	78 980,5	6 077,2	7,7 %
TP	Tehnična pomoč	18 712,1	2 674,3	14,3 %
	Skupaj	638 157	58 786	9,2 %

Vir: Komisija na podlagi sporočenih podatkov po programih

Glede na najnovejše finančne podatke, ki so bili sporočeni do jeseni 2016, izvajanje z vidika obsega izbranih projektov hitro napreduje. Skupni finančni obseg izbranih projektov se je v 9 mesecih več kot podvojil z 58,8 milijarde EUR na 128,8 milijarde EUR (20,2 % načrtovanih naložb).

Finančni podatki za leti 2014 in 2015 zagotavljajo prvi vpogled v začetni napredek. Kaže, da je začetni napredek pri izbiranju projektov na terenu na splošno primerljiv s stanjem konec leta 2009 (v obdobju 2007–2013), ko je izbiranje projektov kohezijske politike doseglo podobno raven. Napredek pri izbiranju projektov in doseganju kazalnikov pa se tako kot takrat razlikuje po državah članicah in programih. To je posledica kombinacije rokov za izpolnjevanje obveznosti poročanja in dejstva, da je bilo veliko programov sprejetih šele leta 2015 in so se šele začeli izvajati.

Ker so podatki za leto 2015 precej nepopolni, na njihovi podlagi ni mogoče sprejeti zanesljivih splošnih sklepov o uspehu ali verjetnem uspehu pri vzpostavljanju programov v državah članicah. Pregled za leto 2015 očitno ne prikazuje celoletne dejavnosti. Podatki, predloženi do konca leta 2016, naj bi zagotovili bolj reprezentativno sliko napredka pri dejavnostih izvajanja, ki so na celoletni ravni v smislu izbire projektov, izdatkov in ustvarjanja dejanskih koristi ali se tej ravni približujejo.

V prilogah 1.1 in 1.2 je razčlenjen obseg projektov, izbranih do konca leta 2015 oziroma do jeseni 2016, po skladih. V prilogah 2.1 in 2.2 so predstavljeni isti finančni podatki, kot so jih sporočile posamezne države članice. Že iz primerjave obeh pregledov je razvidno, da so trendi začetnega izvajanja dinamični, do jeseni 2016 pa so dosegli enotnejše stopnje izbiranja projektov po državah članicah in tematskih ciljih. Komisija se zaveda nekoliko nezadostnega poročanja o izbiri projektov za nekatere programe do jeseni 2016, večina najnovejših podatkov pa kaže tudi počasen napredek na nekaterih področjih.

2.1.2.Napredek pri doseganju ciljev programa

Letna poročila o izvajanju, predložena leta 2016, vsebujejo informacije o napredku pri doseganju ciljev programov. Napredek se meri glede na število izbranih projektov in njihov pričakovani prispevek k tem ciljem.

Države članice in regije so do konca leta 2015 izbrale 989 000 projektov, ki segajo od velikih naložb v infrastrukturo do individualne podpore za kmetijska gospodarstva. Najpomembnejši podatki po različnih merilih uspešnosti programa, sporočeni do konca leta 2015, so:

̶po dosedanjih načrtih naj bi v okviru izbranih projektov finančno podporo prejelo 274 000 podjetij, in sicer iz vseh skladov ESI;

̶2,7 milijona udeležencev je imelo koristi od projektov, ki se podpirajo iz ESS;

̶za podporo pri upravljanju zemljišč za boljšo zaščito biotske raznovrstnosti je bilo izbranih 11,1 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč ali 6 % kmetijske površine v uporabi;

̶izbrane lokalne akcijske skupine v okviru pristopa LEADER pokrivajo 24 % celotnega podeželskega prebivalstva (69 milijonov prebivalcev);

̶deluje več kot 10 % lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, izbrane pa so bile tudi strategije lokalnega razvoja.

2.2.Vzpostavljanje mehanizmov za izvajanje programov

Učinkovitost in kakovost programov sta odvisni od treh stebrov: (a) trdne strukture in postopkov, (b) izpolnjevanja osnovnih pogojev za premagovanje obstoječih ovir za naložbe in (c) jasne usklajenosti s prednostnimi nalogami evropskega semestra.

Prvič, za uspešen začetek izvajanja programa v deljenem upravljanju morajo nacionalni ali regionalni organi upravljanja vzpostaviti programske strukture in procese, ki bodo zagotavljali dobre in kakovostne naložbe v celotnem obdobju izvajanja programa. Pri tem so poglavitne naslednje dejavnosti:

imenovanje odgovornih organov;

vključevanje deležnikov, izvajalskih organov in potencialnih upravičencev;

ustanovitev nadzornih odborov (izbira članov ter določitev pravil in postopkov);

prilagoditev ali razvoj informacijskih aplikacij (vključno z e-kohezijo za olajšanje komunikacije z upravičenci) in sistemov za spremljanje projektov (ki v nekaterih primerih vključujejo podatke o posameznih udeležencih);

opredelitev meril za izbor in objava razpisov za zbiranje predlogov na različnih naložbenih področjih, zagotovitev prijaviteljem dovolj časa za oblikovanje predlogov in predložitev vlog ter ocenjevanje vlog, ki mu sledi dokončno oblikovanje ponudb in fizičnih informacij (kazalnikov) o izbranih projektih.

Vsi ti elementi so bili v letih 2014 in 2015 glavna skrb organov, pristojnih za programe, ter so pogosto opisani v letnih poročilih o izvajanju. Zagotovitev teh elementov je bila pomembna za uspešen začetek izvajanja programov, poleg tega pa ti elementi podpirajo srednje- in dolgoročna prizadevanja za kakovostne naložbe, usmerjene v rezultate, pri čemer je v vsak program vključenih več deležnikov.

Drugič, države članice in regije morajo izpolniti osnovne pogoje za uspešne in učinkovite naložbe, sofinancirane iz skladov ESI, t. i. predhodne pogojenosti.

V času sprejetja programov je bilo izpolnjenih približno 75 % vseh predhodnih pogojenosti. Za druge je Komisija sprejela posebne akcijske načrte, ki jih mora večina držav članic izvesti do konca leta 2016. Komisija je potrdila, da je bila do 31. oktobra 2016 izvedena tretjina akcijskih načrtov. Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri večini preostalih akcijskih načrtov. Države članice morajo informacije o izvajanju akcijskih načrtov za predhodne pogojenosti vključiti v letna poročila o izvajanju ali nacionalna poročila o napredku, ki jih morajo predložiti do sredine leta 2017.

Komisija bo spomladi 2017 pripravila delovni dokument služb Komisije o dodani vrednosti predhodnih pogojenosti. Končna analiza o izpolnjevanju predhodnih pogojenosti v okviru skladov ESI bo predstavljena v strateškem poročilu do konca leta 2017. Do sredine leta 2017 bo pripravljeno sporočilo o pametni specializaciji (EAC 1.1), v katerem bodo opisani dosežki, izzivi, pridobljene izkušnje in prihodnji ukrepi Komisije za pomoč več kot 120 nacionalnim in regionalnim strategijam za pametno specializacijo pri zagotavljanju inovativne rasti in delovnih mest. Zlasti bo opisano, kako lahko te strategije združijo teritorialni pristop od spodaj navzgor s prednostnimi nalogami in politikami Komisije ter spodbujajo sinergije med neposredno in deljeno upravljanimi skladi EU za podporo inovacijam, raziskavam in konkurenčnosti.

Tretjič, kar zadeva močnejšo povezanost z ekonomskim upravljanjem EU in evropskim semestrom, sta se na naložbe iz skladov ESI (zlasti iz ESRR in ESS) nanašali več kot dve tretjini priporočil za posamezne države za leto 2014, zato so bila vključena v prednostne naloge programov držav članic. Te vključujejo reforme na šestih glavnih področjih, tj. raziskave in inovacije, energetika in promet, zdravstveno varstvo, udeležba na trgu dela, izobraževanje in socialno vključevanje, ter reformo javne uprave. Komisija bo spomladi 2017 zaključila študijo z naslovom Support of ESI Funds to the implementation of the Country Specific Recommendations and to structural reforms in Member States (Podpora skladov ESI za izvajanje priporočil za posamezne države in strukturne reforme v državah članicah). V njej bo analizirala, kako so se priporočila za posamezne države, ki se nanašajo na naložbe, za leta do sprejetja programa upoštevala v programih, financiranih iz skladov ESI. Nacionalna poročila o napredku, ki jih je treba pripraviti leta 2017, bodo vsebovala tudi informacije in oceno o tem, kako programi prispevajo k strategiji Unije za rast in ustreznim priporočilom za posamezne države.

3.Pregled izvajanja po ključnih temah

Decembra 2015 so bili predstavljeni obseg načrtovanih naložb in pričakovani dosežki programov v okviru skladov ESI 10 . V tem poročilu je prikazan začetni napredek pri izvajanju programov v letih 2014 in 2015 z vidika finančnega obsega izbranih projektov ter napredek pri pridobivanju in doseganju skupnih učinkov in rezultatov s poudarkom na vsebini letnih poročil o izvajanju programov, predloženih leta 2016.

V preglednici 1 sta prikazana finančni obseg izbranih projektov in stopnja izbiranja projektov po tematskih ciljih ob koncu leta 2015 za sklade ESI. V zvezi s kazalniki to poročilo temelji na napovedih pričakovanega prispevka izbranih projektov in dosežkih v zvezi s skupnimi kazalniki, ki so bili sporočeni za vsak sklad. Navedeni so tudi primeri projektov, ki se že podpirajo.

3.1.Raziskave in inovacije, informacijske in komunikacijske tehnologije ter konkurenčnost malih in srednjih podjetij

Na splošno je za podporo naložbam v ta področja namenjenih približno 181 milijard EUR, predvsem iz ESRR in EKSRP. Izbrani so bili projekti, katerih vrednost ustreza približno 7 % tega zneska (več kot 11,5 milijarde EUR 11 ), in mnogi so bili konec leta 2015 že v fazi izvajanja.

Znesek v višini 3,4 milijarde EUR, dodeljen določenim raziskovalnim in inovacijskim projektom iz ESRR in EKSRP, ustreza 5,7 % skupnega predvidenega zneska za obdobje 2014–2020. Do konca leta 2015 je bila podpora za 19 000 podjetij predvidena v okviru izbranih programov ESRR, ki spodbujajo sodelovanje z raziskovalnimi inštituti (15 % cilja), 5 000 raziskovalcev pa naj bi prejelo podporo v okviru programa za izboljšanje infrastrukture za raziskave in tehnološki razvoj (7 % cilja).

V okviru evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI) je že bilo vzpostavljenih približno 200 operativnih skupin. Namen teh projektov, ki se financirajo iz EKSRP, je spodbujati inovativne rešitve za konkurenčen in trajnosten kmetijski in gozdarski sektor.

Znesek v višini 737 milijonov EUR, dodeljen projektom v okviru teme digitalnega gospodarstva konec leta 2015, je ustrezal 4 % skupnega predvidenega zneska. V okviru ESRR je bila ta dejavnost večinoma povezana z izbiro projektov v Estoniji, Franciji in Italiji ter na Finskem, Poljskem, Švedskem in Slovaškem. Večina dejavnosti, ki so bile doslej izbrane, ni povezana s skupnimi kazalniki sklada, ki so na voljo v okviru te teme.

Prvi primeri napredka so predstavljeni spodaj.

Konkurenčnost MSP je prednostna naloga programov ESRR, EKSRP in ESPR. Do konca leta 2015 je bila določenim projektom dodeljena podpora EU v višini 7,5 milijarde EUR (8,9 % skupnega predvidenega zneska).

Financiranje iz ESRR je bilo odobreno za projekte, ki podpirajo 113 000 malih in srednjih podjetij. 95 % teh napovedi izpolnjuje osem držav članic (Nemčija, Španija, Finska, Francija, Irska, Portugalska, Švedska, Združeno kraljestvo) in več programov Interreg. 85 000 teh podjetij bo prejelo podporo v obliki svetovanja in usmerjanja, ustanovljenih pa naj bi bilo tudi 25 000 zagonskih podjetij. V tej začetni fazi naj bi podprta podjetja neposredno ustvarila 65 000 delovnih mest.

Za naložbene dejavnosti, namenjene izboljšanju konkurenčnosti, je bilo izbranih več kot 30 000 kmetijskih gospodarstev (9 % splošnega cilja). Za prejem podpore za sodelovanje v shemah kakovosti je bilo izbranih 10 000 kmetov (8 % cilja).

Približno 80 % projektov ESPR, predvidenih v tem obdobju, je namenjenih krepitvi malih in srednjih podjetij ter povečanju konkurenčnosti flot in nosilcev dejavnosti akvakulture. Izvajanje se je začelo razmeroma počasi, saj se na razvoj malih in srednjih podjetij osredotoča le 10 % projektov, izbranih do konca leta 2015.

3.2.Nizokoogljično gospodarstvo, podnebne spremembe, okolje ter prometna in energetska omrežja

Iz skladov ESI se vlaga več kot 260 milijard EUR v področja, ki zadevajo trajnostni razvoj. Ob koncu leta 2015 je bilo določenim projektom dodeljenih že več kot 20 milijard EUR 12 , kar ustreza približno 9 % skupnega zneska (od 4,3 % do 10,5 %) iz vseh skladov, ki neposredno prispevajo (ESRR, KS, EKSRP in ESPR) 13 .

Prednostne naloge na področju nizkoogljičnega gospodarstva so bile podprte z naložbami v višini 2,3 milijarde EUR (4,3 % načrtovanih naložb). V okviru izbranega projekta EKSRP je bil 1 milijon hektarjev kmetijskih ali gozdnih zemljišč predviden za ukrepe za sekvestracijo ogljika ali ohranitvene ukrepe (25 % skupnega cilja, kar je 2,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi), za 1,6 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč pa so bile sklenjene pogodbe o upravljanju, da bi se zmanjšali toplogredni plini in emisije amoniaka (31 % cilja, kar je 3 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi).

V zvezi s podnebjem in preprečevanjem tveganj se je poročalo o izbranih projektih v vrednosti 6,6 milijarde EUR (17,3 % skupnega predvidenega zneska). Iz EKSRP je doslej 11,1 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč (36 % kmetijskih zemljišč, za katera je predvidena podpora) prejelo podporo za posebno upravljanje z zemljišči, namenjeno boljši zaščiti biotske raznovrstnosti, za 1,6 milijona hektarjev pa je bila dodeljena podpora za začetek uporabe ali ohranitev ekološkega kmetijstva (15,7 % kmetijskih zemljišč, za katera je predvidena podpora).

Skupne naložbe v višini 7,6 milijarde EUR (10,5 % skupnega predvidenega zneska) so bile dodeljene projektom za izpolnjevanje prednostnih nalog na področju okolja in učinkovite rabe virov. To vključuje izbrane projekte EKSRP za doseganje ciljev glede obnovljive energije ter učinkovite rabe vode in energije, ki so jim bili namenjeni skupni javni izdatki v višini več kot 420 milijonov EUR. Za skupne kazalnike ESRR in Kohezijskega sklada, s katerimi se meri zmogljivost za recikliranje odpadkov, učinkovitejše čiščenje odpadnih voda ali boljša oskrba z vodo, še niso bile sporočene pomembne vrednosti, vendar so bile sporočene vrednosti za določene kazalnike v okviru posameznih programov. Učinkovito rabo virov in varstvo okolja spodbuja približno 90 % vseh projektov, ki so bili izbrani za podporo iz ESPR do konca leta 2015. Večina teh projektov je namenjena varstvu in obnovi morske biotske raznovrstnosti z znatno zaostritvijo fizičnega nadzora nad iztovorjenimi proizvodi in zmanjšanjem količine neželenega ulova, s čimer podpirajo izvajanje skupne ribiške politike.

V zvezi z naložbami v strateška omrežja so v okviru ESRR in Kohezijskega sklada predvidene znatne naložbe v omrežja TEN-T in druge prometne naložbe. Do konca leta 2015 je skupna vrednost izbranih projektov znašala 4,1 milijarde EUR (6,2 % predvidenega zneska). Pomembna primera izbranih prometnih projektov sta:

3.3.Zaposlovanje, socialno vključevanje in izobraževanje

Na tem področju je predvidena podpora v znesku več kot 168 milijard EUR, predvsem iz ESS, pa tudi z naložbami iz ESRR, EKSRP ter ESPR. Izbrani so bili projekti, katerih vrednost ustreza več kot 12 % tega zneska (več kot 11,5 milijarde EUR 15 ), in v okviru mnogih projektov so posamezniki do konca leta 2015 že prejeli podporo.

ESS je glavni sklad EU, ki skupaj s pobudo za zaposlovanje mladih (PZM), ESRR, EKSRP ter ESPR vlaga v zaposlovanje, socialno vključevanje in izobraževanje.

Izvajanje ESS do konca leta 2015 je na splošno pokazalo, da povprečna stopnja izbiranja projektov ESS znaša 13,3 %, kar je omogočilo znaten prispevek skladov ESI k ciljem strategije Evropa 2020 na teh področjih. Stopnja izbiranja projektov po tematskih ciljih za vse sklade ESI je razčlenjena v preglednici 1.

Skupaj so bili z ukrepi ESS in PZM doseženi naslednji rezultati:

2,7 milijona udeležencev 16 , vključno z 1,6 milijona brezposelnih in 700 000 delovno neaktivnih;

od teh udeležencev se jih je 235 000 s pomočjo ukrepov ESS ali PZM zaposlilo, 181 000 pa jih je po zaključku teh projektov pridobilo kvalifikacijo;

podpora ESS ali PZM je omogočila izobraževanje ali usposabljanje 100 000 udeležencem;

275 000 prikrajšanih udeležencev ukrepov, financiranih iz ESS ali PZM, je iskalo delo, se izobraževalo/usposabljalo, pridobilo kvalifikacijo ali se zaposlilo, vključno s samozaposlitvijo.

Do konca leta 2015 so se ukrepi na področju zaposlovanja (TC8) izvajali v vseh državah članicah, čeprav v različnem obsegu glede na različne naložbene prednostne naloge. Ukrepi ESS, namenjeni povečanju dostopa do trga dela, že ustrezno pomagajo brezposelnim (1,1 milijona) in delovno neaktivnim (230 000) posameznikom. Ukrepi za samozaposlovanje ter dejavno in zdravo staranje so se začeli izvajati razmeroma počasi.

Socialno vključevanje (TC9) je področje za tematskim ciljem TC10 Izobraževanje in poklicno usposabljanje, ki med ukrepi ESS dosega najbolj opazen napredek. Prvi podatki o izvajanju so obetavni. Od 631 000 udeležencev ukrepov ESS jih je 39,8 % prihajalo iz gospodinjstev brez zaposlenih članov, 32,1 % pa jih je bilo migrantov, oseb s tujim ozadjem ali pripadnikov manjšin, kar kaže, da je bila pozornost namenjena ljudem, ki podporo najbolj potrebujejo. 55 000 udeležencev je že našlo delo.

Do konca leta 2015 je bil napredek programov ESRR pri podpiranju zdravstvene infrastrukture zanemarljiv. Podpora za izbrane strategije celostnega urbanega razvoja zajema 1,7 milijona ljudi (5 % zastavljenega cilja).

Znaten napredek je bil dosežen tudi pri izvajanju naložb v izobraževanje in poklicno usposabljanje (TC10), do katerih je bilo upravičenih 539 000 udeležencev, pri čemer jih je imelo najmanj 47 % le osnovno ali nižjo sekundarno izobrazbo, 83 000 udeležencev pa je do konca leta 2015 po zaslugi podpore iz ESS že pridobilo kvalifikacijo.

3.4.Krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava

Skupaj je bilo za podporo krepitvi institucionalnih zmogljivosti in učinkoviti javni upravi predvidenih približno 6 milijard EUR, predvsem iz ESS, podpora pa se načrtuje tudi iz ESRR. Do konca leta 2015 je bilo projektom dodeljenih več kot 11 % skupnih proračunskih sredstev. 

Skupna vrednost projektov, izbranih do konca leta 2015, znaša 680 milijonov EUR. Ti projekti se izvajajo v Bolgariji, Estoniji, Franciji, Italiji, na Hrvaškem in Poljskem ter v okviru programov Interreg. Po poročilih držav članic je bila podpora iz ESS zagotovljena 97 000 uslužbencem javne uprave, in sicer v okviru 31 projektov, usmerjenih v javne uprave ali javne storitve na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. V okviru načrtovane podpore iz ESRR so znaten napredek pri izbiranju projektov za podporo dosegli programi Interreg.

3.5.Napredek pri izvajanju finančnih instrumentov

Letna poročila o izvajanju za leto 2016 so vključevala tudi prvo podrobno poročilo o finančnih instrumentih do konca leta 2015. Splošni obeti so dobri, pri čemer je 21 držav članic poročalo o napredku pri finančnih instrumentih. Skupni znesek prispevkov iz programa, odobrenih za finančne instrumente, znaša 5 737 milijonov EUR (od tega 5 163 milijonov EUR skladi ESI). Približno 20 % odobrenih sredstev je bilo izplačanih za finančne instrumente (skoraj izključno v okviru ESRR in KS). V tej zgodnji fazi obstajajo pomembne razlike med državami članicami v zvezi z uvedbo finančnih instrumentov, in sicer od držav, ki sprejemajo ukrepe za dokončanje predhodnih ocen, do finančnih instrumentov, ki so že pokazali konkretne rezultate v zvezi z učinkom finančnega vzvoda in sredstvi, ki se povrnejo za nadaljnje naložbe.

Informacije o napredku pri izvajanju finančnih instrumentov do konca leta 2015 po skladih in temah so bile predstavljene v povzetkih podatkov, ki jih je Komisija objavila 30. novembra 2016 18 .

3.6.Interreg

Finančni obseg projektov, izbranih do konca leta 2015 v okviru programov Interreg, financiranih iz ESRR, ki spadajo pod cilj teritorialnega sodelovanja, je dosegel 900 milijonov EUR (7,4 % predvidenega zneska). Primeri zgodnjih dokazov o fizičnem napredku pri izvajanju programov Interreg so prikazani v zbirnih kazalnikih (glej zgoraj), nekaterih primerih, navedenih v zvezi s ključnimi naložbenimi temami, in na spletni strani z informacijami o izvajanju programov Interreg v posameznih državah na odprti podatkovni platformi za sklade ESI.

4.Izboljšanje vrednotenja programov

V obdobju 2014–2020 je večja pozornost namenjena potrebi po vrednotenju učinkov politik, ki se sofinancirajo s programi skladov ESI. V programih so opredeljeni cilji, ki so specifični in izražajo spremembe, ki se poskušajo doseči z naložbami. Vrednotenja so bistvena za potrjevanje, ali se te spremembe uvajajo in ali prispevki programov pomagajo dosegati njihove specifične cilje.

Do konca leta 2015 je bilo opravljenih malo vrednotenj rezultatov in učinkov, povezanih z obdobjem 2014–2020, predvsem zaradi nezadostnega števila zaključenih projektov. Glavna izjema je pobuda za zaposlovanje mladih, za katero je bilo do junija 2016 opravljenih 19 nacionalnih vrednotenj. Študije in vrednotenja po programih, ki so bili opravljeni v obdobju 2014–2015, so bili osredotočeni na naknadno vrednotenje programov za obdobje 2007–2013 in vprašanja v zvezi z izvajanjem v obdobju 2014–2020. Glede na načrte vrednotenja se bo ta vzorec v letih 2016 in 2017 verjetno ponovil.

Čeprav je bilo število dejansko opravljenih vrednotenj razumljivo majhno, so se načrti vrednotenja za programe kohezijske politike dejavno pripravljali v skladu z obveznostmi za obdobje 2014–2020. Načrti vrednotenja za EKSRP in ESPR so bili sprejeti kot del operativnih programov, za sklade kohezijske politike pa jih je treba pripraviti v 12 mesecih po sprejetju programa. Ta obveznost je izpolnjena, saj so načrti vrednotenja večinoma že vzpostavljeni. Komisija je proučila načrte vrednotenja, prejete do 30. junija 2016, ki potrjujejo, da v okviru programov potekajo doslej največja prizadevanja za zagotovitev zanesljivejšega vrednotenja izvajanja in dosežkov.

V načrtih vrednotenja sta jasno opredeljena upravljanje vrednotenja in sporočanje rezultatov. Slabše pa so opredeljeni zasnova in metode vrednotenja ter razpoložljivost podatkov in sistemi. Po mnenju Komisije bi bilo treba načrte za programe kohezijske politike redno pregledovati in dodatno izboljšati, zlasti vidike, ki zahtevajo bolj specifično strokovno znanje na področju načrtovanja in izvajanja vrednotenj, poleg tega pa bi bilo treba konsolidirati število vrednotenj, dokaze o učinkih pa v nekaterih primerih zagotoviti prej, kot je bilo prvotno načrtovano, da bi lahko oblikovali politiko za prihodnost.

V ločenem delovnem dokumentu služb Komisije 19 je predstavljen natančen pregled vrednotenj, ki so bila doslej opravljena, in vrednotenj, ki se načrtujejo v obdobju 2014–2020. Opisana so tudi različna področja delovanja Komisije, da bi podprla delo programov (mreženje, usmerjanje, službe za pomoč itd.) in vrednotenje, ki ga načrtuje v prihodnjih letih.

Poleg tega je Komisija že ali bo kmalu zaključila svoja naknadna vrednotenja za obdobje 2007–2013 20 .

5.Sklepne ugotovitve

Programi skladov ESI so glavni naložbeni instrument Evropske unije, ta politika pa koristi vsem njenim regijam in državam. Izboljšan pravni okvir za programsko obdobje 2014–2020 v politiko vnaša pomembne inovacije, ki prispevajo k pobudi „proračun EU, usmerjen v rezultate“. Kot del reforme je bil uveden sklop sodobnih elementov, s katerimi bomo lahko zagotovili visokokakovostne naložbe. Za praktično izvajanje tega ambicioznega novega pristopa v državah članicah in regijah so bili v zagonski fazi potrebni čas in sredstva, da bi vzpostavili potrebne pogoje za učinkovito porabo. Hkrati so potekala prizadevanja za dokončanje programov za obdobje 2007–2013, da bi izkoristili vse naložbene priložnosti, ki jih ponujajo.

Pomembno je, da se po celotni Evropski uniji pospeši izvajanje novih programov. Pospešiti je treba zlasti izbiranje kakovostnih projektov in njihovo učinkovito izvajanje, da bi lahko dosegli naložbene cilje in pričakovane socialno-ekonomske koristi za državljane in podjetja. Poleg tega morajo države članice dokaze o izdatkih Komisiji predložiti prej, saj bo le tako mogoče pravilno izvrševati proračun EU.

Izbira in izdatki projektov na terenu zagotavljajo natančnejši prikaz izvajanja kot izvrševanje plačil EU. Dokazi, pridobljeni s finančnim spremljanjem leta 2016, kažejo, da se je izvajanje že začelo pospeševati, saj so bile do jeseni 2016 določenim projektom namenjene naložbe v višini 128,8 milijarde EUR, kar ustreza 20,2 % skupnih naložb za to obdobje, v primerjavi z 58,8 milijarde EUR do konca leta 2015. Ti novejši podatki kažejo bolj usklajen napredek v večini držav članic in na večini področij. Razvoj teh trendov bo dodatno ocenjen v ciklu poročanja 2017.

Cikel poročanja o programih do sredine leta 2017, v okviru katerega bodo do junija 2017 pripravljena obsežna poročila o programih, do konca avgusta 2017 pa nacionalna poročila o napredku, bo zagotovil celovitejšo sliko o izvajanju, napredku na področju naložb in ciljev politike ter izboljšal kakovost poročil. Ta poročila bodo zlasti vsebovala več informacij in oceno izvajanja na podlagi seznama strateških vprašanj 21 , med drugim o:

oceni prispevka k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, poslanstvom sklada, pa tudi k izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra;

prvem poročilu o napredku pri doseganju finančnih in fizičnih mejnikov, določenih v okvirih uspešnosti, ki se bodo uporabljali za dodelitev rezerve za uspešnost leta 2019;

pregledu stanja v zvezi z izvajanjem akcijskih načrtov, povezanih z neizpolnjenimi predhodnimi pogojenostmi (če akcijski načrti za izpolnjevanje predhodnih pogojenosti niso bili v celoti izvedeni, lahko Komisija leta 2017 začasno ustavi plačila določenemu(-im) programu(-om));

izvajanju mehanizmov za usklajevanje skladov ESI z drugimi instrumenti financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni ter z EIB (da bi vzpostavili vzajemno delovanje in dopolnjevanje z Evropskim skladom za strateške naložbe).

Navedena poročila držav članic bo Komisija združila v strateško poročilo, ki ga bo pripravila do konca leta 2017.

PRILOGE

Priloga 1.1: Skladi ESI – finančno izvajanje po tematskih ciljih na podlagi sporočenih podatkov po programih (izbira projektov)

31. december 2015 (v milijonih EUR)

TC	Tematski cilji	Skupne načrtovane naložbe	Skupni upravičeni stroški izbranih projektov do konca leta 2015						Stopnja izbiranja projektov
			ESRR	EKSRP	ESS/PZM	KS	ESPR	Skupaj
01	Raziskave in inovacije	59 549,3	3 230,8	147,6	–	–	–	3 378,4	5,7 %
02	Informacijske in komunikacijske tehnologije	18 297,6	629,9	106,7	–	–	–	736,7	4,0 %
03	Konkurenčnost MSP	83 593,6	3 145,9	4 294,3	–	–	36,4	7 476,6	8,9 %
04	Nizkoogljično gospodarstvo	52 777,2	1 131,3	1 129,7	–	13,0	–	2 274,0	4,3 %
05	Prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj	37 783,6	263,1	6 176,0	–	115,0	–	6 554,2	17,3 %
06	Varstvo okolja in učinkovita raba virov	72 316,2	196,5	6 587,4	–	663,0	126,1	7 573,0	10,5 %
07	Omrežne infrastrukture v prometu in energetiki	66 659,5	648,3	–	–	3 491,3	–	4 139,6	6,2 %
08	Trajnostno in kakovostno zaposlovanje	46 390,9	29,9	199,2	6 226,2	–	1,6	6 456,9	13,9 %
09	Socialno vključevanje	53 551,9	73,9	821,3	4 071,5	–	–	4 966,8	9,3 %
10	Izobraževanje in poklicno usposabljanje	42 315,6	79,8	128,1	5 542,0	–	–	5 749,8	13,6 %
11	Učinkovita javna uprava	6 080,2	180,2	–	500,5	–	–	680,7	11,2 %
12	Najbolj oddaljene in redko poseljene regije	220,5	47,8	–	–	–	–	47,8	21,7 %
UU	Ukinjeni ukrepi	928,0	–	–	–	–	–	–	0,0 %
	Večtematski cilji (ESRR/KS/ESS)	78 980,5	3 046,1	–	2 986,7	44,4	–	6 077,2	7,7 %
TP	Tehnična pomoč	18 712,1	1 159,4	298,7	851,6	363,7	1,0	2 674,3	14,3 %
	Skupaj	638 156,7	13 862,9	19 889,0	20 178,5	4 690,4	165,1	58 786,0	9,2 %

Vir: Komisija na podlagi sporočenih podatkov po programih

Priloga 1.2: Skladi ESI – finančno izvajanje po tematskih ciljih na podlagi sporočenih podatkov po programih (izbira projektov)
jesen 2016 (v milijonih EUR)

TC	Tematski cilji	Skupni predvideni znesek 2014–2020	Skupni upravičeni stroški izbranih projektov do jeseni 2016						Stopnja izbiranja projektov
			ESRR	EKSRP	ESS/PZM	KS	ESPR	Skupaj
01	Raziskave in inovacije	59 549,3	10 196,8	321,2	–	–	–	10 518,0	17,7 %
02	Informacijske in komunikacijske tehnologije	18 297,6	1 816,5	370,7	–	–	–	2 187,2	12,0 %
03	Konkurenčnost MSP	83 593,6	8 532,7	7 831,7	–	–	36,4	16 400,8	19,6 %
04	Nizkoogljično gospodarstvo	52 777,2	2 709,8	1 518,8	–	1 174,0	–	5 402,6	10,2 %
05	Prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj	37 783,6	497,1	8 555,7	–	1 178,0	–	10 230,7	27,1 %
06	Varstvo okolja in učinkovita raba virov	72 316,2	1 734,5	9 464,8	–	2 393,4	126,1	13 718,8	19,0 %
07	Omrežne infrastrukture v prometu in energetiki	66 659,5	3 474,4	–	–	7 751,7	–	11 226,0	16,8 %
08	Trajnostno in kakovostno zaposlovanje	46 390,9	247,2	498,2	11 222,4	–	1,6	11 969,4	25,8 %
09	Socialno vključevanje	53 551,9	939,6	2 670,9	7 100,1	–		10 710,6	20,0 %
10	Izobraževanje in poklicno usposabljanje	42 315,6	951,8	226,5	7 584,8	–		8 763,1	20,7 %
11	Učinkovita javna uprava	6 080,2	378,1	–	909,2	–		1 287,3	21,2 %
12	Najbolj oddaljene in redko poseljene regije	220,5	234,0	–	–	–		234,0	106,1 %
UU	Ukinjeni ukrepi	928,0	–	–	–	–		–	0,0 %
	Večtematski cilji (ESRR/KS/ESS/ESPR)	78 980,5	10 381,4	–	4 800,7	917,1	356,8(2)	16 456,1	20,4 %
TP	Tehnična pomoč	18 712,1	2 213,3	490,4	1 588,9	902,0		5 195,6	27,8 %
	Skupaj	638 156,7	44 307,1	31 948,8	33 206,1	14 316,1	521,9	124 300,0	19,4 %
	Ad hoc poročila (ES)		4 500,0
	Popravljeno skupaj	638 156,7	48 807,1	31 948,8	33 206,1	14 316,1	521,9	128 800,0	20,2 %

Vir: Komisija na podlagi sporočenih podatkov po programih    Opombi: (1) Za več informacij o viru teh podatkov glej opombe k Prilogi 2.2.    
(2) Ad hoc poročila po programih ESPR do konca oktobra 2016.

Priloga 2.1: Skladi ESI – finančno izvajanje po državah članicah na podlagi sporočenih podatkov po programih (izbira projektov) – 31. december 2015 (v milijonih EUR)

	Dodeljen znesek EU	Skupni predvideni znesek	Skupni upravičeni stroški izbranih ukrepov	Stopnja izbiranja projektov
	2014–2020	2014–2020	konec leta 2015
		(EU in nacionalni)
AT	4 923	10 655,0	1 679,1	15,8 %
BE	2 710	6 040,8	2 146,7	35,5 %
BG	9 878	11 734,0	912,6	7,8 %
CY	874	1 120,0	3,0	0,3 %
CZ	23 980	32 291,4	966,4	3,0 %
DE	27 935	44 756,4	8 085,8	18,1 %
DK	1 540	2 264,7	419,9	18,5 %
EE	4 459	6 003,1	1 178,7	19,6 %
ES	37 401	53 278,1	1 077,9	2,0 %
FI	3 759	8 423,6	2 593,0	30,8 %
FR	26 736	45 784,5	5 760,2	12,6 %
GR	20 352	24 965,4	1 104,3	4,4 %
HR	10 742	12 677,1	1 993,6	15,7 %
HU	25 014	29 646,7	1 727,5	5,8 %
IE	3 358	6 131,4	1 771,6	28,9 %
IT	42 668	73 624,4	3 620,6	4,9 %
LT	8 386	9 947,2	873,0	8,8 %
LU	140	456,4	88,3	19,4 %
LV	5 634	6 908,0	605,3	8,8 %
MT	828	1 023,9	15,6	1,5 %
NL	1 881	3 731,6	231,9	6,2 %
PL	86 095	104 899,0	4 495,4	4,3 %
PT	25 793	32 691,9	4 956,1	15,2 %
RO	30 838	36 447,5	1 001,0	2,7 %
SE	3 647	7 980,0	1 936,0	24,3 %
SI	3 875	4 896,1	464,4	9,5 %
SK	15 344	20 078,2	925,4	4,6 %
TC	9 239	12 414,6	906,9	7,3 %
UK	16 417	27 285,6	7 246,1	26,6 %
Skupni seštevek	454 446,7	638 156,7	58 786,0	9,2 %

Vir: Komisija na podlagi sporočenih podatkov po programih

Priloga 2.2: Skladi ESI – finančno izvajanje po državah članicah na podlagi sporočenih podatkov po programih (izbira projektov) – jesen 2016 (v milijonih EUR)

	Dodeljen znesek EU	Skupni predvideni znesek	Skupni upravičeni stroški izbranih ukrepov	Stopnja izbiranja projektov
	2014–2020	2014–2020	jeseni 2016
		(EU in nacionalni)
AT	4 923	10 655,0	2 011,2	18,9 %
BE	2 710	6 040,8	2 538,5	42,0 %
BG	9 878	11 734,0	2 846,6	24,3 %
CY	874	1 120,0	56,9	5,1 %
CZ	23 980	32 291,4	3 092,4	9,6 %
DE	27 935	44 756,4	13 466,6	30,1 %
DK	1 540	2 264,7	651,6	28,8 %
EE	4 459	6 003,1	2 187,6	36,4 %
ES	37 401	53 278,1	7 086,4 1	13,3 %
FI	3 759	8 423,6	3 401,7	40,4 %
FR	26 736	45 784,5	9 481,7	20,7 %
GR	20 352	24 965,4	2 991,7	12,0 %
HR	10 742	12 677,1	1 148,9	9,1 %
HU	25 014	29 646,7	11 578,2	39,1 %
IE	3 358	6 131,4	2 058,7	33,6 %
IT	42 668	73 624,4	10 394,8	14,1 %
LT	8 386	9 947,2	2 248,4	22,6 %
LU	140	456,4	92,4	20,2 %
LV	5 634	6 908,0	1 654,0	23,9 %
MT	828	1 023,9	185,1	18,1 %
NL	1 881	3 731,6	1 019,0	27,3 %
PL	86 095	104 899,0	14 314,2	13,6 %
PT	25 793	32 691,9	11 063,9	33,8 %
RO	30 838	36 447,5	2 617,1	7,2 %
SE	3 647	7 980,0	2 689,1	33,7 %
SI	3 875	4 896,1	1 073,0	21,9 %
SK	15 344	20 078,2	3 436,7	17,1 %
TC	9 239	12 414,6	2 849,8	23,0 %
UK	16 417	27 285,6	10 207,3	37,4 %
Skupni seštevek	454 446,7	638 156,7	128 443,2	20,1 %
Ad hoc poročila o ESPR 30. 10. 2016			356,8
Skupaj z ESPR			128 800,0	20,2 %

Vir: Komisija na podlagi sporočenih podatkov po programih

Opombe:

Za namene prilog 1.2 in 2.2 so obdobja, na katera se nanašajo finančni podatki, sporočeni po skladih, naslednja:

1.najnovejši podatki o izbiri projektov za programe Kohezijskega sklada se nanašajo na 30. september 2016; V skladu s poročanjem se je do jeseni 2016 v okviru ESRR Španiji dodelil znesek v višini 4 500 milijonov EUR (ad hoc poročila).

2.najnovejši podatki o izbiri projektov za programe EKSRP se nanašajo na 31. avgust 2016;

3.najnovejši uradno sporočeni podatki o izbiri projektov za programe ESPR se nanašajo na 31. december 2015. Podatki na podlagi dodatnih ad hoc poročil so dodani ločeno na koncu zgornje preglednice.

Predstavljeni finančni podatki zagotavljajo pregled podatkov po programih na dan 9. novembra 2016 in se lahko pozneje za posamezne programe po potrebi popravijo ali dopolnijo.

Naslednji rok za predložitev poročil o programih kohezijske politike je 31. januar 2017 (za finančne podatke do konca leta 2016).

(1)  Sporočilo COM(2015) 639 z dne 14. decembra 2015 v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah, tj. Uredbe (EU) št. 1303/2013 z dne 17. decembra 2013.

(2)  Sklade ESI sestavlja pet skladov, tj. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Kohezijska politika zajema ESRR, ESS in Kohezijski sklad.

(3)  Člen 53(1) uredbe o skupnih določbah.

(4)   http://ec.europa.eu/budget/library/biblio/documents/2015/analysis-of-the-budgetary-implementation-of-the-european-structural-and-investment-funds-in-2015_en.pdf  

(5)  Sporočilo COM(2015) 639 – glej opombo 1.

(6)  Pobuda „proračun EU, usmerjen v rezultate“ je bila sprejeta leta 2015: http://ec.europa.eu/budget/budget4results/index_en.cfm  

(7)  Odprta podatkovna platforma za sklade ESI: https://cohesiondata.ec.europa.eu/  

(8)  Obveznosti, ki zajemajo glavno dodelitev sredstev za programe (brez obveznosti, prevzetih v zvezi z rezervo za uspešnost).

(9)  Sporočanje finančnih podatkov s strani držav članic za ESRR, KS in ESS na zagotavlja podrobno razčlenjenih podatkov po tematskih ciljih, zlasti ne za prednostno os, ki zajema večtematske cilje. Zato so zgoraj prikazane načrtovane naložbe in skupni stroški izbranih projektov po tematskih ciljih podcenjeni za delež zneskov iz razdelka „Večtematski cilji“.

(10)  Sporočilo COM(2015) 639 – glej opombo 1.

(11)  Med ta področja spada del izbranih projektov v okviru večtematskih ciljev – glej preglednico 1 (glej opombo 9).

(12)  Glej opombo 11.

(13)  ESS prispeva k ciljem trajnostnega razvoja, tj. zelena znanja in spretnosti, prek sekundarnih ciljev podpore, zlasti v okviru tematskih ciljev 8 in 10.

(14)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014.

(15)  Glej opombo 11.

(16)

     96 % od teh naj bi bilo v 10 državah članicah (Španija, Francija, Italija, Nemčija, Belgija, Irska, Poljska, Grčija, Nizozemska in Portugalska).

(17)

     Sporočilo COM(2016) 646 final z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja.

(18)  Povzetki podatkov iz leta 2016 v skladu s členom 46(4) uredbe o skupnih določbah. http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/thefunds/fin_inst/pdf/summary_data_fi_1420_2015.pdf  

(19)  SWD(2016) 447, ki je na voljo na naslednji spletni strani: http://ec.europa.eu/regional_policy/en/policy/how/stages-step-by-step/strategic-report/.  

(20) http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/evaluation/pdf/expost2013/wp1_swd_report_en.pdf http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=701 Za naknadno vrednotenje ESRR/KS za obdobje 2007–2013 – SWD(2016) 318 z dne 19. septembra 2016: Naknadno vrednotenje ESS za obdobje 2007–2013 bo na voljo na naslednji spletni strani:  

(21)  Glej člen 52 uredbe o skupnih določbah.