EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.11.2016

COM(2016) 732 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Drugo poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije

I. UVOD

To je drugo mesečno poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije, ki zajema najnovejše dogodke na področju dveh glavnih stebrov: boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter sredstvom, ki se uporabljajo v ta namen, in krepitve naše zaščite in odpornosti proti navedenim nevarnostim. Prvo poročilo o napredku, ki je bilo sprejeto 12. oktobra 2016 1 , je zajelo obdobje od aprila do oktobra 2016, to sporočilo pa poroča o napredku od prvega poročila naprej ter načrte do decembra 2016.

Leto dni po napadih v Parizu, v katerih je bilo uporabljeno ponovno usposobljeno vojaško jurišno orožje z uničujočimi posledicami, pogajanja o reviziji direktive o strelnem orožju, ki jo je 18. novembra 2015 predložila Komisija, ostajajo na mrtvi točki zaradi poskusov, da bi se predlog omilil. Delo moramo zaključiti pred koncem tega meseca, če želimo počastiti spomin na žrtve v Parizu in tudi izpolniti legitimna pričakovanja naših državljanov, da se prepreči zasebno posest vojaškega orožja. Nujno je treba zaključiti tudi pogajanja glede direktive o boju proti terorizmu za inkriminacijo terorizma in podpore terorizmu v celotni Uniji ter pogajanja glede spremembe Zakonika o schengenskih mejah za reševanje vprašanja terorističnih bojevnikov povratnikov z uvedbo sistematičnih kontrol vseh oseb, ki prečkajo zunanje meje.

V skladu s prednostno nalogo, ki jo je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker poudaril v govoru o stanju v Uniji v letu 2016, in kot je podrobno pojasnjeno v sporočilu Komisije z dne 14. septembra 2016 o krepitvi varnosti v svetu mobilnosti 2 , Komisija intenzivno dela na tem, da bi se sprejeli drugi pomembni ukrep za zaustavitev teroristov, in sicer s predlogi za okrepitev meja. To vključuje tako današnji predlog za evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), da se omogoči predhodno preverjanje državljanov tretjih držav, za katere ne velja vizumska obveznost za potovanje v Unijo, kot sprejetje nujnih operativnih ukrepov po začetku delovanja evropske mejne in obalne straže, da se poostrijo kontrole na zunanjih mejah. Komisija je prav tako še povečala svoja prizadevanja v boju proti radikalizaciji z okrepitvijo mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, da se prepreči, da bi mlade in ranljive osebe postale žrtve novačenja teroristov in teroristične propagande. Decembrsko poročilo bodo spremljali končni predlogi v okviru akcijskega načrta o boju proti financiranju terorizma, da se teroristom prepreči dostop do finančnih sredstev, vključno s predlogi o inkriminaciji pranja denarja, krepitvi vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi in zaplembi sredstev ter predlogom o boju proti nedovoljenim gotovinskim plačilom.

II. KREPITEV BOJA PROTI TERORIZMU IN ORGANIZIRANEMU KRIMINALU TER SREDSTVOM, KI SE UPORABLJAJO V TA NAMEN

a) Pravni okvir za boj proti terorizmu ter preprečevanje dostopa do financiranja in strelnega orožja

Ob obletnici napadov v Parizu, ki so se zgodili 13. novembra 2015, mora EU nujno okrepiti pravni okvir 3 in svoje zmogljivosti za boj proti terorizmu ter sredstvom, ki se uporabljajo v ta namen. Sozakonodajalca se morata do konca novembra dogovoriti o predlogu direktive o boju proti terorizmu, da se terorizem, potovanja teroristov in podpora ter pomoč teroristom inkriminirajo v celotni Uniji ter da se obravnavajo potrebe žrtev terorizma.

Po dveh trialogih se sozakonodajalca še vedno nista mogla sporazumeti o reviziji direktive o strelnem orožju. Ta pogajanja je treba premakniti z mrtve točke, da se vojaško jurišno orožje odstrani z ulic, vključno z orožjem, predelanim v polavtomatsko orožje. Stališče Komisije je jasno, in sicer da bi bilo treba prepovedati polavtomatsko jurišno orožje iz skupin „kalašnikov AK-47“ in „AR-15“ za civilno uporabo, saj je bilo zasnovano za vojaško uporabo. Velikost nabojnika za kratko- in dolgocevno strelno orožje bi morala biti omejena na deset nabojev, za to velikost bi bilo treba pridobiti dovoljenje in izvajati poostreno preverjanje, vsako odstopanje pa bi moralo biti strogo omejeno in nadzorovano. Državljani EU pričakujejo hiter napredek na tem področju za zagotovitev njihove zaščite, zato moramo dogovor o tem ključnem zakonodajnem aktu doseči še pred koncem leta 2016. Komisija bo vzporedno s tem dala nov zagon boju proti nezakoniti trgovini s strelnim orožjem, predvsem na konferenci ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU in Zahodnega Balkana, ki bo potekala 15. in 16. decembra.

Da bi se teroristom preprečil dostop do sredstev, je Svet sprejel pravne akte, potrebne za avtonomne sezname EU proti Al Kaidi in Islamski državi/Daišu.

b) Preprečevanje radikalizacije in boj proti njej

Preprečevanje radikalizacije je ključni element pristopa EU k boju proti terorizmu, tj. uporaba „mehkih“ orodij za doseganje trdnih rezultatov. Tisti, ki novačijo teroriste, se osredotočajo na mlade in ranljive skupine, pri čemer izkoriščajo njihove občutke izključenosti, osamljenosti in nezadovoljstva. Prek projektov lokalnih skupnosti se moramo osredotočiti na iste posameznike ter jim ponuditi alternativo in boljšo pot. Zato je Komisija vzpostavila in podprla mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), ki združuje lokalne akterje in spodbuja izmenjavo najboljših praks pri učinkovitem boju proti radikalizaciji. Na konferenci na visoki ravni mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) 9. novembra 2016 je bila ustanovljena nova platforma „RAN Young“ (RAN za mlade), ki krepi vlogo mladih za dejavno sodelovanje pri preprečevanju radikalizacije glavne ciljne skupine za novačenje teroristov. Komisija je predstavila tudi „zbirko preventivnih strategij, pristopov in politik v državah članicah“, podprto z novo mrežo kontaktnih točk, ki zagotavlja učinkovito izmenjavo najboljših praks po vsej EU. V okviru mreže za ozaveščanje o radikalizaciji so bile objavljene tudi celovite smernice o programih usposabljanja policistov v Evropi, ki zajemajo različne vidike radikalizacije. Začelo se je delo za pripravo kontrolnega seznama za države članice o ukrepih, ki jih je treba sprejeti pri identifikaciji tujih terorističnih bojevnikov povratnikov.

Preprečevanje radikalizacije pomeni tudi, da se teroristom onemogoči uporaba spletnih propagandnih kanalov za razširjanje njihovih sporočil. Komisija bo 8. decembra gostila drugi internetni forum EU, na katerem se bodo zbrali Komisija, države članice, Europol in ključna internetna podjetja. Na srečanju bosta vzpostavljena nova skupna platforma za prijave, da se pospeši odstranjevanje terorističnih vsebin, in program za krepitev vloge civilne družbe, da se okrepijo sporočila, ki izpodbijajo propagando.

Komisija v boju proti radikalizaciji uporablja tudi svoja sredstva na področju izobraževanja in raziskav, kot je pojasnjeno v Sporočilu o spodbujanju preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem 4 , med drugim:

program Erasmus+: leta 2016 je Komisija mobilizirala 200 milijonov EUR za lokalne izobraževalne projekte za spodbujanje socialnih in državljanskih spretnosti, nediskriminacije, socialnega vključevanja, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti ter medkulturnega razumevanja. Trenutno obstaja več kot 300 mladinskih projektov v okviru učne mobilnosti, ki se nanašajo posebej na področja, povezana s pariško deklaracijo 5 , ter več kot 1 700 projektov o širših vprašanjih, povezanih z medkulturnim dialogom, socialnim vključevanjem in solidarnostjo;

financiranje raziskovanja mehanizmov, ki povzročajo nasilno radikalizacijo, da se preprečijo, hitreje odkrijejo in odpravijo posamezni skrajni primeri v okviru pobude Obzorje 2020;

zagotavljanje stalnega financiranja v višini 100 milijonov EUR za spodbujanje dejavnosti v boju proti nasilnemu ekstremizmu v tretjih državah.

c) Izboljšanje čezmejnega operativnega sodelovanja s podporo agencij EU

Agencije EU imajo ključno vlogo pri izvajanju agende za varnost. Komisija je izpolnila svojo zavezo za okrepitev Europola s predlogom za zaposlitev dodatnih 20 uslužbencev v Evropskem centru za boj proti terorizmu, da se povečajo njegove zmogljivosti, da bi se lahko odzval na potrebe držav članic 24 ur na dan in vse dni v tednu v primeru večjega terorističnega napada. Ta predlagana okrepitev je dodatek k zaposlitvi 35 uslužbencev, kar je bilo odobreno s spremembo proračuna EU št. 1/2016, ki jo je proračunski organ sprejel 13. aprila 2016 6 .

Tudi Eurojust ima pomembno vlogo v boju proti terorizmu, vključno glede na trenutne razmere v Iraku in Siriji ter povečano tveganje vračanja tujih terorističnih bojevnikov. Eurojust že pomaga državam članicam pri zapletenih čezmejnih preiskavah in Komisija spodbuja države članice, naj uporabljajo Eurojust v skupnih preiskovalnih skupinah, da bi okrepile pravosodni odziv na pojav tujih terorističnih bojevnikov. V tem okviru morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, da direktivo o evropskem preiskovalnem nalogu 7 prenesejo do roka, ki je 22. maj 2017, saj bo to olajšalo in pospešilo zbiranje in prenos dokazov.

III. KREPITEV OBRAMBE IN ODPORNOSTI

a) Izboljšanje izmenjave informacij

Učinkovita in ciljno usmerjena izmenjava informacij je ključno orodje v boju proti terorizmu. Komisija si dejavno prizadeva za izvajanje direktive EU o evidenci podatkov o potnikih (PNR), da zagotovi njeno izvajanje do roka maja 2018. Ta direktiva ne določa samo tega, da morajo vse države članice zbirati podatke o letalskih potnikih, temveč da morajo navedene podatke tudi obdelati, da ugotovijo vzorce in anomalije. Po zadnjem poročilu o napredku je Komisija poslala dopis enajstim državam članicam, ki še niso pričele z delom za izvajanje evidence podatkov o potnikih, in jim ponudila dodatno podporo na tem področju. Komisija bo pred koncem novembra 2016 predstavila izvedbeni načrt za boljše pravno urejanje. Ta izvedbeni načrt bo državam članicam zagotovil smernice, saj opredeljuje mejnike pri vzpostavljanju ključnih elementov sistema za evidenco podatkov o potnikih ter določa različne vrste podpore (pravna, tehnična in finančna), ki jo zagotavlja Komisija, da bi prispevala k pravočasnemu in učinkovitemu izvajanju ter ga podprla.

Za boj proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu so potrebni učinkoviti kanali za sodelovanje med različnimi organi kazenskega pregona. V obmejnih regijah centri za policijsko in carinsko sodelovanje (CPCS) povezujejo organe kazenskega pregona iz različnih držav članic. 50 evropskih centrov za policijsko in carinsko sodelovanje se je oktobra 2016 sestalo na sedežu Europola, da bi opredelili načine za izboljšanje ključnih nalog teh centrov, izmenjave informacij in sodelovanja z Europolom ter evropsko mejno in obalno stražo.

b) Krepitev informacijskih sistemov in zapiranje informacijskih vrzeli

Evropski svet je oktobra 2016 podprl predlog Komisije za vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 8 , ki omogoča predhodno varnostno preverjanje potnikov, za katere ne velja vizumska obveznost. Komisija je 16. novembra predložila predlog uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, tj. avtomatiziranega sistema za predhodno preverjanje, ki se bo uporabljal za opredelitev morebitnih tveganj priseljevanja ali varnostnega tveganja pred prihodom potnikov, za katere ne velja vizumska obveznost, na zunanje meje EU. Danes so podatki imetnikov vizumov zabeleženi v vizumskem informacijskem sistemu (VIS), tako da se podatki potnikov, za katere ne velja vizumska obveznost, pridobijo samo na podlagi potne listine ob njihovem prihodu. Trenutno nobeni predhodni podatki potnikov, za katere ne velja vizumska obveznost in ki v EU vstopajo prek kopenskih meja, niso na voljo pred njihovim prihodom na zunanje meje EU. Sistem ETIAS bo podprl tudi politiko liberalizacije vizumskega režima EU ter izboljšal kakovost upravljanja schengenskih meja.

Trdnejše meje, ki temeljijo na povezanih informacijskih sistemih, so osrednje orodje za odkrivanje terorističnih bojevnikov povratnikov in drugih morebitnih teroristov. Ob napadih v Parizu so se pokazale pomanjkljivosti več neodvisnih informacijskih sistemov, zaradi česar akterji na terenu nikakor ne morejo zagotoviti celovitega preverjanja posameznika v vseh podatkovnih zbirkah. Komisija si dejavno prizadeva izboljšati interoperabilnost informacijskih sistemov za meje in varnost prek postopka, ki ga je vzpostavila v začetku tega leta 9 . Komisija si prizadeva za vzpostavitev enotnega iskalnega vmesnika, tj. ključnega orodja, ki bi organom kazenskega pregona, mejni policiji in organom, pristojnim za priseljevanje, v državah članicah prineslo resnične koristi ter s katerim bi nastal enotni tehnični portal za sisteme, ki jih upravlja Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA). Tak enoten iskalni vmesnik ne bi nadomestil nacionalnih vmesnikov, temveč bi jih dopolnjeval in bi bil na voljo vsem državam članicam v skladu z obstoječimi pravili o dostopu do sistemov in njihovi uporabi. Komisija je pozvala skupino strokovnjakov na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost (HLEG), da do konca leta predloži vmesno poročilo o svojih ugotovitvah.

Komisija je 14. oktobra 2016 predložila poročilo o oceni izvajanja vizumskega informacijskega sistema (VIS), v katerem je analizirala, kako se izvaja preverjanje na zunanjih mejah EU z odvzemi prstnih odtisov in uporabo biometričnih podatkov ter kako organi kazenskega pregona uporabljajo sistem pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Vizumski informacijski sistem je še vedno eden najnaprednejših sistemov te vrste; konec marca 2016 je bilo v sistemu zabeleženih skoraj 23 milijonov vlog za izdajo vizuma in 18,8 milijona prstnih odtisov. Vendar organi držav članic na zunanjih mejah v vizumskem informacijskem sistemu preverijo samo polovico izdanih vizumov, uporaba vizumskega informacijskega sistema za namene kazenskega pregona pa je še vedno razdrobljena. Komisija bo obravnavala navedene izzive glede uporabe vizumskega informacijskega sistema z zadevnimi državami članicami na podlagi najboljših praks v državah članicah, ki že polno uporabljajo ta sistem.

c) Povečanje varnosti na zunanji meji

Ključni korak pri okrepitvi varnosti zunanjih meja EU je bila ustanovitev evropske mejne in obalne straže 6. oktobra. Vsaka država članica mora zdaj prispevati k sestavi za hitri odziv, ki je stalna enota mejnih policistov in drugega ustreznega osebja, ki je na voljo agenciji. Agencija bo lahko v zelo kratkem času posegla po tej sestavi za reševanje nujnih razmer na zunanjih mejah ali za začetek hitrega posredovanja na mejah. V skladu s sklepi oktobrskega zasedanja Evropskega sveta 10 bi bilo treba napotiti osebje in zagotoviti opremo, da se doseže polna zmogljivost za hitri odziv še pred koncem leta. Kot konkreten primer sodelovanja z evropsko mejno in obalno stražo zunaj meja EU je bilo dogovorjeno, da se povečajo analitične, preventivne in operativne zmogljivosti organov tretjih držav, zlasti v Afriki, na področju boja proti kriminalnim mrežam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov, ter da se med ključnimi državami razvijeta resnično zaupanje in povezovanje v mreže.

Evropski svet 11 je na oktobrskem zasedanju pozval tudi k hitremu sprejetju revidiranega Zakonika o schengenskih mejah, ki ga je predlagala Komisija, da se uveljavijo sistematične kontrole vseh potnikov, ki prečkajo zunanje meje EU, za okrepitev varnosti. Glede na osrednji pomen teh revizij v boju proti terorizmu in zlasti za pomoč pri odkrivanju tujih bojevnikov povratnikov morata sozakonodajalca hitro doseči dogovor o spremembah pred koncem tega leta.

Komisija bo decembra predložila prvi sklop predlogov za izboljšanje funkcij schengenskega informacijskega sistema (SIS), zlasti za namene kazenskega pregona. Za čim večjo učinkovitost morajo mejni policisti v sistemu sistematično preveriti vse osebe, ki prečkajo zunanje meje. V pričakovanju dogovora o spremembah Zakonika o schengenskih mejah bi morale države članice zagotoviti, da se v zvezi s tujimi terorističnimi bojevniki v celoti uporabljajo skupni kazalniki tveganja v povezavi s posodobljenimi smernicami, ki jih je pripravila evropska mejna in obalna straža.

Goljufije v zvezi s potnimi listinami in lažno prikazovanje identitete sta vse večji varnostni grožnji, kot je pokazala uporaba lažnih identitet napadalcev v Parizu. Komisija bo decembra predložila akcijski načrt za izboljšanje zaščitnih elementov v potnih listinah.

Krepitev varnosti na zunanjih mejah ne zadeva samo posameznih potnikov, ampak tudi blago, pri čemer imajo glavno vlogo carinski organi. Cilji reforme sistema predhodnih informacij o tovoru (ICS 2.0) so razširitev in posodobitev sistema za pridobivanje več in bolj kakovostnih informacij o gibanju blaga od trgovcev, in sicer prek varne zbirke EU, ter dajanje teh informacij na voljo vsem carinskim organom. Namen je premostiti obstoječe ovire (nepopolni podatki s kakovostnega in količinskega vidika; omejena razpoložljivost za zadevne države članice; omejena zmogljivost za uporabo obveščevalnih podatkov). Svet namerava decembra 2016 sprejeti sklepe o tem vprašanju.

d) Izboljšanje varnosti EU z dialogi prek meja EU

Ker ima terorizem mednarodni značaj in teroristi ne spoštujejo meja, EU še naprej dejavno sodeluje v razpravah s sosednjimi državami in drugimi mednarodnimi partnerji za razvoj učinkovitih partnerstev za varnost in boj proti terorizmu.

Nedavni dosežki vključujejo:

večje usklajevanje med delegacijami EU in veleposlaništvi držav članic; v Bosni in Hercegovini, Čadu in Libanonu so bili imenovani trije dodatni strokovnjaki za boj proti terorizmu in varnost, s čimer je skupno število strokovnjakov naraslo na 14;

dne 13. septembra je v Izraelu potekal dialog med EU in Izraelom o boju proti terorizmu, v okviru katerega se je razpravljalo o tesnejšem sodelovanju v boju proti financiranju terorizma, nasilnemu ekstremizmu, nekonvencionalnemu terorizmu ter o evidenci podatkov o potnikih in varnosti prometa;

na skupnem obisku služb Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje in Evropskega koordinatorja za boj proti terorizmu v Egiptu 6. in 7. septembra je bil sklenjen dogovor o sodelovanju pri najrazličnejših vprašanjih s področja varnosti;

organi EU so v Iraku 26. in 27. septembra organizirali delavnico za izmenjavo najboljših praks na področju boja proti terorizmu.

e) Zaščita državljanov in kritične infrastrukture

Ključno področje za krepitev odpornosti v Uniji je varnost prometa. Komisija si prizadeva okrepiti regulativni okvir EU na tem področju. Čeprav je bilo to delo v letalstvu že opravljeno, je treba ohraniti raven zaščite in predvideti prihodnje grožnje, kot sta varnost dohodnih letov in zaščita javnih delov letališč. Komisija je 7. in 8. novembra 2016 gostila konferenco o zaščiti javnih prostorov z nacionalnimi in mednarodnimi strokovnjaki s področja prometa, obveščevalnih služb in industrije, s poudarkom na možnostih, kako varovati prostore javnega prevoza.

Komisija se osredotoča tudi na oceno tveganj v prometnem sektorju. Nedavno je v sodelovanju z državami članicami in Evropsko službo za zunanje delovanje zaključila šesti krog ocene tveganj na področju varnosti zračnega tovora ter tretji krog ocene tveganj pri letih s konfliktnih območij.

Komisija opravlja tudi delo na področju pomorskega in kopenskega prometa, zlasti storitev križarjenja in trajektnih storitev, ki lahko zadevajo veliko število potnikov, in železniških storitev, da bi opredelila na tveganju temelječ, sorazmeren in trajnosten skupni pristop. Komisija je pravkar zaključila študijo ocene učinka o možnostih politike za varnost evropskih hitrih in mednarodnih železniških storitev.

Komisija je nazadnje dodatno okrepila sodelovanje s strateškimi partnerji, in sicer prek sodelovanja z ministrstvom Združenih držav za domovinsko varnost in ministrstvom Kanade za javno varnost, kar zadeva zaščito kritične infrastrukture. Septembra se je s tema partnerjema tudi srečala, da bi poglobila razpravo o ključnih vprašanjih zaščite kritične infrastrukture, kibernetske varnosti in odpornosti ter da bi poglobila sodelovanje na ključnih področjih v zvezi z eksplozivi, vključno z odkrivanjem, usposabljanjem in izmenjavo informacij.

V. SKLEPNE UGOTOVITVE

Eno leto po grozljivih terorističnih napadih v Parizu 13. novembra so Komisija, agencije EU in države članice sprejele širok spekter nezakonodajnih ukrepov, ki prispevajo k postopnemu razvoju učinkovite in prave varnostne unije. Vendar je nujno potreben nadaljnji napredek, da zapremo pravno praznino, ki jo izkoriščajo teroristi. Sozakonodajalca morata ta mesec nujno doseči dogovor o predlagani direktivi o boju proti terorizmu, predlagani reviziji direktive o strelnem orožju in predlaganih spremembah Zakonika o schengenskih mejah. Nadaljnje odlašanje koristi samo teroristom, ki si prizadevajo uničiti naš način življenja.

Prizadevanja za okrepitev sistemov na zunanjih mejah, vključno z evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve, operacionalizacija evropske mejne in obalne straže ter predlagane spremembe Zakonika o schengenskih mejah so pomembni elementi odziva EU na grožnjo, ki jo predstavljajo teroristični bojevniki povratniki, zato jih morata zdaj sozakonodajalca prednostno obravnavati.

Čeprav so lokalna prizadevanja za preprečevanje radikalizacije prek mreže za ozaveščanje o radikalizaciji dolgoročne narave, so nujna ter zahtevajo takojšnje in odločno zavzemanje in podporo na ravni EU.

Komisija bo še naprej spodbujala delo v zvezi z izvajanjem evropske agende za varnost, da se oblikuje učinkovita in prava varnostna unija, ter bo decembra poročala o nadaljnjem napredku. Decembrsko poročilo bo poleg spodaj navedenih ključnih mejnikov vključevalo posodobljene informacije o doseženem napredku na področju kibernetske kriminalitete in kibernetske varnosti ter o novih dogodkih pri sodelovanju s podjetji IT v boju proti spletni radikalizaciji.

(1)

Sporočilo COM(2016) 670 final z dne 12. oktobra 2016: Prvo poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije.

(2)

Sporočilo COM(2016) 602 final z dne 14. septembra 2016: Krepitev varnosti v svetu mobilnosti: boljša izmenjava informacij na področju boja proti terorizmu in trdnejše zunanje meje.

(3)

Zlasti predloga Komisije za direktivo o boju proti terorizmu (COM(2015) 625 final) ter direktivo o spremembah Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (COM(2015) 750 final).

(4)

COM(2016) 379 final.

(5)

Pariška deklaracija z dne 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem.

(6)

COM(2016) 679 final.

(7)

Direktiva 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah.

(8)

Dokument EUCO 31/16 z dne 21. oktobra 2016.

(9)

COM(2016) 205 final z dne 6. aprila 2016.

(10)

Dokument EUCO 31/16 z dne 21. oktobra 2016.

(11)

Dokument EUCO 31/16 z dne 21. oktobra 2016.