EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.9.2016

COM(2016) 558 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Direktive Sveta 98/58/ES o zaščiti rejnih živali

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Direktive Sveta 98/58/ES o zaščiti rejnih živali

1. Uvod

Člen 5(2) Direktive 98/58/ES določa, da mora Komisija Svetu predložiti poročilo na podlagi izkušenj držav članic, pridobljenih od začetka izvajanja Direktive.

Odločba Komisije 2006/778/ES 1 določa minimalne zahteve za zbiranje podatkov med inšpekcijskimi pregledi proizvodnih enot, kjer se gojijo nekatere rejne živali. Njene priloge vsebujejo preglednice zahtev, ki jih je treba preveriti v zvezi z neskladnostmi. V skladu s to odločbo morajo države članice letna poročila Komisiji pošiljati že od junija 2009. Nadalje je v uvodni izjavi (9) Odločbe določeno, da je „zbiranje podatkov o inšpekcijskih pregledih glede dobrega počutja živali temeljnega pomena, da Skupnost lahko oceni vpliv svoje politike na tem področju“.

Strategija Evropske unije za dobro počutje živali 2012‒2015 2 opredeljuje slabo izvrševanje zakonodaje EU kot enega od glavnih dejavnikov, ki vplivajo na dobrobit živali. Poleg tega poročilo Svetu o izvajanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali 3 zagotavlja dragocen vpogled v področja izvrševanja.

2. Metodologija

Poročilo zajema obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2014.

Pri pripravi tega poročila so bili uporabljeni trije viri informacij:

Uporabljeni podatki izvirajo iz poročil Komisije o rezultatih presoj, ki so bile opravljene v državah članicah. Poročila so pretežno iz let 2011, 2012 in 2013, saj so se takratne presoje osredotočale na stanje na kmetijah (glej preglednico 1 v Prilogi I).

Poleg tega mora vsaka država članica zagotoviti, da se inšpekcijski pregledi glede dobrobiti živali opravijo v skladu s pravili o uradnem nadzoru, kot so določena v Uredbi (ES) št. 882/2004 4 . Pristojni nacionalni organi morajo Komisiji vsako leto poročati o ugotovitvah inšpekcijskih pregledov. Komisija je uporabila podatke držav članic 5 za leti 2013 in 2014, saj ti podatki prikazujejo najbolj aktualno stanje. Preglednica 2 v Prilogi I vsebuje pregled števila pregledanih kmetijskih gospodarstev in odstotek pregledanih proizvodnih enot.

Komisija občasno prejme pritožbe 6 , da naj ena ali več držav članic ne bi uporabljalo prava Unije. Tudi te pritožbe lahko zagotovijo dragocen vpogled v področja, za katera državljani menijo, da se ne izvršujejo ustrezno.

3. Ugotovitve

3.1. Sistem nadzora in inšpekcijskih pregledov

Presoje Komisije kažejo, da so države članice za izbiro enot za inšpekcijski pregled vzpostavile sistem na podlagi tveganja. Pomemben razlog za opravljanje inšpekcijskih pregledov glede dobrobiti živali na kmetijah na podlagi tveganj je bila Uredba (ES) št. 882/2004 o uradnem nadzoru in preverjanju skladnosti za enotna plačila na kmetijo 7 .

Več držav članic podrobno opisuje sistem, ki ga uporabljajo za izbiro kmetijskih gospodarstev za inšpekcijski pregled, kar prav tako potrjuje uporabo pristopa na podlagi tveganja. Poleg tega zakonodaja EU določa, da mora biti absolutno število inšpekcijskih pregledov 8 sorazmerno z obsegom proizvodnje in številom udeleženih živali.

Poleg tega morajo države članice upoštevati vsa priporočila, pripravljena med presojami. Komisija je v svojih presojah navedla, da so nacionalni uradniki ukrepali v vseh primerih. Ugotovila pa je tudi, da v treh državah članicah ukrepi niso zadostovali za doseganje skladnosti. V dveh državah članicah je bila to posledica premalo odvračilnih sankcij, v eni državi članici pa zadeva ni bila primerno obravnavana.

3.2. Razlike v poročanju držav članic

Zaradi znatnih razlik v poročanju držav članic sta razlaga in primerjava podatkov na splošno oteženi.

Leta 2012 je bil na podlagi preglednic iz Odločbe 2006/778/ES oblikovan elektronski obrazec, ki so ga države članice uporabljale v letih 2013 in 2014. Na podlagi tega obrazca je lahko Komisija učinkoviteje analizirala sporočene podatke. Vendar pa ostajajo nekatere neskladnosti. To še zlasti velja za domače kokoši. V skladu z opredelitvijo pojma „domača kokoš 9 “ se mora ta stolpec uporabljati samo za piščance, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (brojlerji). Vendar pa je več držav članic v stolpcu za domače kokoši navedlo tudi podatke za manjša kmetijska gospodarstva, ki gojijo kokoši nesnice 10 . Zato ni mogoče vedeti, ali so ugotovitve reprezentativne za kmetijska gospodarstva z brojlerji ali kokošmi nesnicami.

Podobna težava je pri kategoriji „goveda“, ki vključuje sistema proizvodnje mleka in govejega mesa. Uporabna bi bila ločena analiza podatkov, saj se tveganja za dobrobit živali v obeh sistemih razlikujejo.

3.3. Tehnične ugotovitve

Da bi bile ugotovitve reprezentativne za sistem proizvodnje, mora biti odstotek pregledanih gospodarstev dovolj visok glede na skupno število vseh kmetijskih gospodarstev (glej sliko 1 v Prilogi I). Strokovnjaki Komisije so le v enem primeru poudarili, da je bilo število pregledanih obratov precej nizko glede na obseg proizvodnje. Komisija ni poročala o pomanjkljivostih pri na tveganju temelječi izbiri kmetijskih gospodarstev.

Navesti je treba, da je bilo v letih 2013 in 2014 število pregledanih kmetijskih gospodarstev precej visoko za kokoši nesnice in tudi za svinje. To je morda posledica prepovedi za neizpopolnjene kletke za kokoši nesnice (2012), uvedbe skupne hlevske reje svinj (2013) ter povezane obveznosti za zagotavljanje popolne skladnosti.

V zvezi s številom neskladnosti je treba upoštevati, da te zajemajo vse vrste kršitev zakonodaje EU, tudi manjše. Kategoriji A in B v preglednici 3 zajemata upravne neskladnosti, na podlagi katerih se predloži zahteva za obravnavo pomanjkljivosti v treh mesecih ali občasno v daljšem roku. Kategorija C zajema hujše kršitve, ki pomenijo takojšnje ukrepanje za naložitev upravnih kazni ali kazni za kaznivo dejanje. Če ponazorimo, le 8,1 % kršitev na kmetijskih gospodarstvih z domačimi kokošmi, zabeleženih v letu 2014, je bilo hujših, zato je bilo potrebno takojšnje ukrepanje.

Upoštevati je treba tudi, da je kmetijskim gospodarstvom, na katerih so kršitve najverjetnejše, namenjena posebna pozornost. Zato povečanje števila zabeleženih kršitev še ne pomeni nujno tudi slabšega stanja na področju dobrobiti živali. Poleg tega bi se morala zaradi na tveganju temelječega pristopa na splošno hitreje obravnavati vprašanja glede dobrobiti živali, razmere za živali pa bi se morale izboljšati.

V nadaljevanju so ob ustreznem upoštevanju metodoloških slabosti navedene naslednje ugotovitve:

Presoje Komisije

18 presoj Komisije med letoma 2011 in 2013 je zajemalo kokoši nesnice (13) in/ali svinje (8). Rezultati teh presoj dobro prikazujejo stanje pred uvedbo prepovedi za neizpopolnjene kletke za kokoši nesnice in prehodom na skupno hlevsko rejo svinj.

V zvezi z rejo prašičev so strokovnjaki Komisije za večino držav članic, v katerih so opravili presojo, poročali tudi o neskladnosti na področju zagotavljanja manipulativnega materiala in izogibanja krajšanju repov. Ugotovitve v teh državah članicah so precej različne. Ugotovljeno je bilo, da nekatere države ne sprejmejo veliko ukrepov za preprečevanje rutinskega krajšanja repov ali za zagotavljanje manipulativnega materiala.

Pogosto pristojni organ ni bil dovolj vztrajen pri uvajanju drugih ukrepov, kot so spremembe okoljskih razmer ali sistemov upravljanja. Poleg tega je večina uradnikov držav članic neprimerne materiale, kot so kovinske verige, štela za sprejemljive, primerni materiali pa so veljali na primer za nezdružljive z drenažnimi sistemi.

Štiri države članice so izdale smernice ali uvedle ukrepe za zmanjševanje neskladnosti. Vendar so presoje izpostavile, da uradniki držav članic pogosto ne znajo razlagati zahtev za zagotavljanje manipulativnega materiala ter ne znajo uvesti sprememb v upravljanju in okolju, preden se dovoli rutinsko krajšanje repov.

V devetih presojah, ki jih je Komisija izvedla v letu 2014 11 , je bilo ugotovljeno, da so bili pri oceni dobrobiti živali na kmetijah z domačimi kokošmi/brojlerji uporabljeni podatki iz klavnic. Vendar pa so le tri države članice, pri katerih je bila opravljena presoja, uporabile te podatke pri preverjanju kmetij. V drugih državah članicah so bile pri zakolu redno ugotovljene hude lezije, vendar pa odgovorni za preverjanje kmetij niso prejeli veliko povratnih informacij.

Poročila držav članic

Informacije o kršitvah, o katerih so poročale države članice za gojene vrste živali, ki jih zajemajo evropska pravila o dobrobiti živali, vsebuje preglednica 3 v Prilogi I.

„Vodenje evidence“ je ena od kategorij, ki vsebuje visoko število neskladnosti za skoraj vse gojene vrste. Ta kategorija se nanaša na nezadostno sledljivost zdravljenja in števila smrtnih primerov, ki jih ugotovi kmet, ter je pomemben vir informacij.

V zvezi z zahtevami, ki vplivajo na samo žival, pa se najpogostejše negativne ugotovitve nanašajo na „objekte in prostore za nastanitev“. V ta razdelek spadajo tudi neprimerna zasnova objektov, tal in pribora. Poleg tega zajema tudi opremo v objektu/kletki/staji ter neprimerno uporabo napeljav, kot so slabi sistemi prezračevanja ali razsvetljave.

Druge glavne ugotovljene vrste neskladnosti so odvisne od vrste gojenih živali. Pri teletih so to bila „svoboda gibanja“, ki zajema možnost živali, da se prosto giblje, in pravila o privezovanju, pri domačih kokoših pa so se neskladnosti nanašale na redno preverjanje delovanja „avtomatske in mehanske opreme“. Težave v zvezi s „krmo, vodo in drugimi snovmi“ so bile precej pogoste pri kokoših nesnicah, govedu, ovcah in kozah v prosti reji. Zadnje vprašanje zajema prehrano, dostop živali do krme in vode ter preverjanje avtomatskih krmilnikov ali napajalnikov.

Poročila držav članic kažejo, da je bila v letu 2013 v zvezi s prašiči in zagotavljanjem manipulativnega materiala ugotovljena 8,4-odstotna neskladnost. V zvezi s pohabljenji (tj. krajšanje repov, kastracija in krajšanje zob) so države članice zabeležile 2,2-odstotno neskladnost.

Pritožbe

V letih 2013 in 2014 je Komisija zabeležila osem pritožb, da države članice niso uspele prašičem zagotoviti manipulativnega materiala in zmanjšati rutinskega krajšanja repov. Te pritožbe se ujemajo z ugotovitvami presoj Komisije. Do zdaj je bilo rešenih pet pritožb. Komisija je medtem izdala smernice za to področje 12 .

Številke pa za vsako temo ostajajo nizke, čeprav so bile pritožbe tudi v zvezi z drugimi vprašanji glede dobrobiti živali, kot so proizvodnja gosje paštete, prevoz in dobrobit živali pri zakolu. Vse pritožbe so bile temeljito obravnavane in sklenjeno je bilo, da ni dovolj razlogov za nadaljnje ukrepanje. Zato je bila večina pritožb zaključenih.

4. Sklepna ugotovitev

Splošna načela in določbe Direktive Sveta 98/58/ES o zaščiti rejnih živali so prispevali k oblikovanju skupnega okvira za dobrobit gojenih živali v EU. Direktiva je za države članice pomenila podporo pri zagotavljanju, da se pravila ustrezno uveljavljajo in izvajajo. Zelo je pomembno, da morajo države članice predložiti letna poročila o rezultatih preverjanj uporabe pravil o dobrobiti živali ter določiti nove cilje za izboljšanje njihovega uveljavljanja, kar je povzročilo prednostno razvrstitev vprašanj glede dobrobiti živali. Iz poročil je mogoče razbrati, da se države članice sistematično trudijo obravnavati vse ugotovljene neskladnosti in izvajati evropska pravila o dobrobiti živali. To potrjujejo podatki iz prejšnjega poročila Komisije iz leta 2006 13 ter podatki, ki so jih države članice sporočile za leti 2013 in 2014. Opazno več je kmetijskih gospodarstev, ki delujejo v skladu s pravili.

V zvezi z zadnjima uvedenima ukrepoma, tj. prepovedjo neizpopolnjenih kletk za kokoši nesnice (2012) in posameznih staj za svinje (2013), se je ukrepanje Komisije, namenjeno spodbujanju držav članic, da bi ustrezno uveljavile prepovedi, izkazalo za učinkovito. Po informacijah, ki so na voljo Komisiji, vse države članice delujejo skladno in za kokoši nesnice uporabljajo izpopolnjene kletke ali druge sisteme za kokoši nesnice. Pravila o skupni hlevski reji svinj upošteva 25 držav članic, tri države pa so navedle popolno skladnost. Komisija je v postopku preverjanja dokumentacije, ki so jo države članice predložile za dokazovanje svojih navedb.

V večini primerov podatki kažejo manjše izboljšanje med letoma 2013 in 2014. Na primer, zabeležena skladnost za domače kokoši in zahtevo v zvezi z „avtomatsko in mehansko opremo“ se je z 82,1 % zvišala na 86,4 %. Države članice so med letoma 2013 in 2014 za večino vrst živali in proizvodnih sistemov poročale tudi o splošnem izboljšanju v zvezi z „vodenjem evidence“ ter „objekti in prostori za nastavitev“. Večina teh držav članic, ki so predložile analize svojih ugotovitev, navaja tudi, da opažajo splošen obrat na bolje. Nekatere države so tudi poudarile, da je razlog za neskladnost pogosto pomanjkljivo znanje, zato so v svoje akcijske načrte za prihodnje leto vključile ukrepe za usposabljanje.

To splošno izboljšanje, tudi na strani držav članic, potrjujejo presoje Komisije, opravljene v istem obdobju. Komisija je v presojah ugotovila, da so države članice upoštevale priporočila in da se je stanje v primerjavi s prejšnjimi presojami izboljšalo.

Vendar pa je treba še naprej sodelovati z državami članicami, da se način poročanja o skladnosti s pravili o dobrobiti živali še nadalje izboljša. Od objave Odločbe 2006/778/ES so bile sprejete še druge pravne zahteve na področju dobrobiti živali 14 . Pozneje uvedene zakonodajne spremembe namreč niso del zdajšnjih obveznosti poročanja. Razmisliti je treba, kako se lahko najbolje zagotovi usklajen prenos teh dodatnih podatkov, hkrati pa upravna bremena ohranijo na najmanjši ravni.

Iz zbranih informacij je jasno, da je potrebno boljše skupno razumevanje obstoječih pravil o dobrobiti živali ter o načinu njihove uporabe in uveljavitve. To še zlasti velja za nekatere pravne zahteve za dobrobit prašičev. Podatki držav članic za leti 2013 in 2014 kažejo, da je število zabeleženih kršitev v zvezi z zagotavljanjem manipulativnega materiala le rahlo narastlo, število kršitev v zvezi s krajšanjem repov prašičev pa je upadlo. To se ne ujema s poročili Komisije o presojah, ki kažejo, da je v večini držav članic, v katerih je bila opravljena presoja, precej višje število kršitev v zvezi s tema zahtevama. Poleg tega število pritožb v zvezi s tem nakazuje, da so državljani EU bolj osveščeni in zaskrbljeni za dobrobit prašičev. Nižje vrednosti, ki so jih sporočile države članice, so morda posledica neprepoznavanja neskladnosti. Presoje Komisije so pokazale, da je v zvezi s krajšanjem repov večina držav članic menila, da zagotavljajo skladnost s pravom Unije. Delo na tem področju pa poteka že več let z namenom izboljšati znanje in spremeniti odnos. Priporočilo Komisije (EU) 2016/336 z dne 8. marca 2016 uvaja več parametrov, ki so bistveni za zmanjševanje grizenja repov, ter navaja značilnosti najboljšega materiala za obogatitev okolja. Spremni delovni dokument služb Komisije državam članicam zagotavlja dodatne podrobnosti o tej temi ter tudi orodja in kazalnike, ki jih je mogoče uporabiti za oceno stanja na kmetiji.

Komisija bo še naprej vsaj spremljala skladnost z izvajanjem Direktive Sveta 98/58/ES. Vendar pa je iz akcijskih načrtov in pripomb očitno, da države članice za izboljšanje uveljavljanja na tem področju uporabljajo različna orodja. Hkrati pa Komisija meni, da so nujni nadaljnji dialogi z deležniki, da bi dali prednost posebnim pobudam in projektom na tem področju, ki bi lahko bili vzajemno koristni tako z gospodarskega vidika kot tudi z vidika dobrobiti živali. Na podlagi tega Komisija sedaj pripravlja bolj sistematično in prepoznavno obliko dialoga, tako da bi lahko vse zainteresirane strani (organizacije za zaščito živali, znanstveniki, veterinarji, kmetje, predelovalci hrane, trgovci na drobno z živili itd.) izrazile svoje pomisleke ter delile znanje in vire za pripravo skupnih dejavnosti.

Poleg tega bo sprejetje predloga Komisije o uradnem nadzoru 15 omogočilo ustanovitev evropskih referenčnih centrov za dobrobit živali, ki bi prav tako lahko prispevali k nadaljnjim izboljšavam z ustvarjanjem in izmenjavo boljšega tehničnega znanja in znanstvenih spoznanj.

Priloga I

Preglednica 1

Seznam presoj Komisije 2010‒2014

Država članica	Številka poročila	Predmet presoje o dobrobiti živali	Datum
Malta	2010-8386	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, teleta, prašiči, 2006/778)	januar 2010
Luksemburg	2010-8385	kmetije in prevoz (98/58, 2006/778, kokoši nesnice, prašiči)	januar 2010
Francija	2010-8390	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, prašiči, 2006/778)	februar 2010
Poljska	2010-8387	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, prašiči)	februar‒marec 2010
Italija	2010-8388	kmetije in prevoz (98/58, kokoši nesnice, prašiči)	marec 2010
Romunija	2010-8389	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, prašiči)	april 2010
Bolgarija	2010-8383	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, prašiči)	april 2010
Češka	2010-8384	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, prašiči)	junij 2010
Švedska	2010-8391	kmetije in prevoz (2006/778, kokoši nesnice, prašiči)	oktober 2010
Danska	2010-8392	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, prašiči)	november 2010
Avstrija	2011-6096	kmetije in prevoz (98/58, kokoši nesnice, prašiči, brojlerji)	januar 2011
Portugalska	2011-6052	kmetije in prevoz (brojlerji, kokoši nesnice, teleta, prašiči)	maj 2011
Poljska	2011-6049	kmetije in prevoz (98/58, kokoši nesnice, prašiči, brojlerji)	maj–junij 2011
Belgija	2011-6039	kmetije in prevoz (98/58, kokoši nesnice, prašiči, brojlerji)	junij‒julij 2011
Madžarska	2011-6045	kmetije in prevoz (98/58, kokoši nesnice, brojlerji, prašiči, gosi iz priporočila Sveta Evrope)	september 2011
Slovaška	2011-6053	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, brojlerji, prašiči)	september 2011
Italija	2011-6048	kmetije in prevoz (98/58, kokoši nesnice, prašiči, brojlerji)	november 2011
Irska	2012-6379	kokoši nesnice na kmetijah	marec 2012
Slovenija	2012-6375	kmetije in prevoz (98/58, kokoši nesnice, prašiči, brojlerji)	april 2012
Nizozemska	2012-6376	kmetije in prevoz (98/58, kokoši nesnice, prašiči, brojlerji, govedo iz priporočila Sveta Evrope)	maj 2012
Bolgarija	2012-6454	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, brojlerji, prašiči)	junij 2012
Latvija	2012-6525	kmetije in prevoz (98/58, 2006/778, kokoši nesnice, prašiči, brojlerji, teleta, govedo iz priporočila Sveta Evrope, kožuharji iz priporočila Sveta Evrope)	oktober 2012
Litva	2012-6526	kmetije in prevoz (98/58, prašiči, brojlerji, kožuharji iz priporočila Sveta Evrope)	november 2012
Francija	2012-6446	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, prašiči, brojlerji, muškatne race iz priporočila Sveta Evrope)	november 2012
Romunija	2012-6374	kmetije in prevoz (kokoši nesnice, prašiči, brojlerji, purani iz priporočila Sveta Evrope, race iz priporočila Sveta Evrope)	november 2012
Združeno kraljestvo	2013-6822	večje gojene vrste in piščanci za proizvodnjo mesa (brojlerji, purani iz priporočila Sveta Evrope)	februar‒marec 2013
Danska	2013-6807	večje gojene vrste in piščanci za proizvodnjo mesa (brojlerji, kožuharji iz priporočila Sveta Evrope, govedo iz priporočila Sveta Evrope)	oktober 2013
Avstrija	2013-6805	večje gojene vrste – zahteve Sveta Evrope (2006/778, govedo, purani in gosi iz priporočil Sveta Evrope)	november 2013

Preglednica 2

Povzetek vseh poročil držav članic za leti 2013 in 2014 po vrstah

2013	Opis kategorije	Kokoši nesnice v prosti reji	Kokoši nesnice v hlevski reji	Kokoši nesnice v izpopolnjeni reji	Purani	Domača kokoš	Race	Gosi

	Proizvodne enote, kjer se opravljajo inšpekcijski pregledi	6 731	3 490	3 236	19 768	111 115	29 877	13 553
	Pregledane proizvodne enote	20,1 %	33,6 %	40 %	5,1 %	5,3 %	2,8 %	5,6 %
	Proizvodne enote brez neskladnosti	89,8 %	89,4 %	87,5 %	90,7 %	82,7 %	89,9 %	89 %
	Kategorija vseh neskladnosti	198	189	224	122	1 275	132	127
	Opis kategorije	Ratiti	Prašiči	Govedo (razen telet)	Teleta	Ovce	Koze	Kožuharji

	Proizvodne enote, kjer se opravljajo inšpekcijski pregledi	788	685 660	1 503 586	942 407	549 713	186 632	3 956
	Pregledane proizvodne enote	13,5 %	4,3 %	4,5 %	4,1 %	3 %	2,5 %	28,8 %
	Proizvodne enote brez neskladnosti	90,6 %	80,8 %	86,2 %	87,2 %	86,4 %	80,7 %	85,1 %



2014	Opis kategorije	Kokoši nesnice v prosti reji	Kokoši nesnice v hlevski reji	Kokoši nesnice v izpopolnjeni reji	Purani	Domača kokoš	Race	Gosi

	Proizvodne enote, kjer se opravljajo inšpekcijski pregledi	12 099	12 772	3 565	26 395	183 920	75 420	37 241
	Pregledane proizvodne enote	17,3 %	16 %	40,5 %	5,6 %	4,1 %	1,9 %	3,3 %
	Proizvodne enote brez neskladnosti	91,8 %	92,3 %	86,4 %	88,4 %	83,5 %	91,5 %	90,7 %

	Opis kategorije	Ratiti	Prašiči	Govedo (razen telet)	Teleta	Ovce	Koze	Kožuharji

	Proizvodne enote, kjer se opravljajo inšpekcijski pregledi	1 716	767 042	1 626 413	978 358	653 721	235 205	4 317
	Pregledane proizvodne enote	11,2 %	4,7 %	4,6 %	4,5 %	3,4 %	2,9 %	28,7 %
	Proizvodne enote brez neskladnosti	92,2 %	82,2 %	86,6 %	84,7 %	89,5 %	81,4 %	85,6 %

Slika 1

Odstotek proizvodnih enot, pregledanih v letih 2013 in 2014

Preglednica 3

Število proizvodnih enot v državah članicah, kjer se opravljajo inšpekcijski pregledi, in odstotek neskladnosti v letih 2013 in 2014

– glavne gojene vrste

	2013	2014	2013	2014	2013	2014	2013	2014
Opis kategorije	Kokoši nesnice v prosti reji	Kokoši nesnice v prosti reji	Prašiči	Prašiči	Teleta	Teleta	Domača kokoš	Domača kokoš

Proizvodne enote, kjer se opravljajo inšpekcijski pregledi	6 731	12 099	685 660	767 042	942 407	978 358	111 115	183 920
Pregledane proizvodne enote	20,1 %	17,3 %	4,3 %	4,7 %	4,1 %	4,5 %	5,3 %	4,1 %
Proizvodne enote brez neskladnosti	89,8 %	91,8 %	80,8 %	82,2 %	87,2 %	84,7 %	82,7 %	83,5 %
Število neskladnosti
Osebje	5,6 %	5,6 %	2,9 %	3,1 %	2,4 %	2,3 %	14 %	10,5 %
Pregledi	6,1 %	8,9 %	7,8 %	9,2 %	7,8 %	8,8 %	8,2 %	7,4 %
Vodenje evidence	22,7 %	27,1 %	15,5 %	13,5 %	17,4 %	12,8 %	44,5 %	30,5 %
Svoboda gibanja	0,5 %	2,8 %	3 %	4,1 %	14,2 %	14,3 %	3,4 %	4,4 %
Zahtevani prostor	5,6 %	5,1 %	13 %	6,3 %	6,9 %	7 %	4 %	5,1 %
Objekti in prostori za nastanitev	78,3 %	84,6 %	27,5 %	28,5 %	40,9 %	39,3 %	36,4 %	37,3 %
Minimalna osvetlitev	2,5 %	3,3 %	5,5 %	8,8 %	1,9 %	2,8 %	0,8 %	2,7 %
Talna površina (za prašiče)	0 %	0 %	8,8 %	9,3 %	0 %	0 %	0 %	0 %
Manipulativni material (za prašiče)	0 %	0 %	8,4 %	10 %	0 %	0 %	0 %	0 %
Avtomatska in mehanska oprema	6,6 %	5,6 %	4,7 %	4,2 %	3 %	3,3 %	17,9 %	14,6 %
Krma, voda in druge snovi	28,3 %	35 %	11,8 %	11,5 %	13,3 %	16,4 %	7,2 %	8,3 %
Hemoglobin (za teleta)	0 %	0 %	0 %	0 %	0,4 %	0,5 %	0 %	0 %
Vlaknata krma (teleta in svinje)	0 %	0 %	0,2 %	0,2 %	0,2 %	1 %	0 %	0 %
Pohabljenja	0,5 %	1,9 %	2,2 %	1,8 %	0,3 %	0,3 %	0,8 %	0,4 %
Postopki reje (ne za kokoši nesnice)	0 %	0 %	2 %	1,3 %	1,1 %	1 %	11 %	7,1 %
Število kategorij neskladnosti
Kategorija A	56,1 %	64 %	64,2 %	66,1 %	73,3 %	76,6 %	69,8 %	73,2 %
Kategorija B	37,9 %	25,7 %	20,3 %	22,1 %	15,1 %	12,9 %	23,4 %	18,5 %
Kategorija C	6,1 %	10,3 %	15,6 %	11,8 %	11,5 %	10,5 %	6,8 %	8,3 %

Priloga II

Pregled zakonodaje o dobrobiti živali, pomembne za stanje na kmetijah

Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23).

Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).

Direktiva Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (UL L 182, 12.7.2007, str. 19).

Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (kodificirana različica) (UL L 10, 15.1.2009, str. 7).

Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (kodificirana različica) (UL L 47, 18.2.2009, str. 5).

Direktiva Komisije 2002/4/ES z dne 30. januarja 2002 o registraciji gospodarstev, ki gojijo kokoši nesnice, v skladu z Direktivo Sveta 1999/74/ES (UL L 30, 31.1.2002, str. 44).

Odločba Komisije 2006/778/ES z dne 14. novembra 2006 o minimalnih zahtevah za zbiranje podatkov med inšpekcijskimi pregledi proizvodnih enot, kjer se gojijo nekatere rejne živali (UL L 314, 15.11.2006, str. 39).

(1)

(2)

COM(2012) 6 final/2.

(3)

UL L 221, 8.8.1998, str. 23.

(4)

Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(5)

Nekateri podatki iz teh poročil so bili ekstrapolirani in so predstavljeni v Prilogi I.

(6)

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Posodobitev načina urejanja odnosov s pritožnikom glede uporabe prava Unije (COM(2012) 154 final.

(7)

Kmetje lahko prejmejo neposredna plačila, če svoja zemljišča ohranjajo v dobrem kmetijskem stanju ter izpolnjujejo standarde o javnem zdravju, zdravju živali in rastlin, okolju in dobrobiti živali (navzkrižna skladnost), ki jih vsebuje Uredba.

(8)

Direktivi 2008/120/ES in 2008/119/ES določata, da morajo inšpekcijski pregledi „vsako leto pokriti statistično reprezentativen vzorec različnih sistemov reje, ki se uporabljajo v vsaki državi članici“.

(9)

Preglednica 2 iz Priloge IV k Odločbi Komisije 2006/778/ES: Domače kokoši so perutnina vrste Gallus gallus, razen kokoš nesnic.

(10)

Z manj kot 350 kokošmi nesnicami.

(11)

Referenčne številke poročil o presojah: Španija 7079, Združeno kraljestvo 7080, Danska 7061, Nemčija 7073, Češka 7060, Madžarska 7072, Belgija 7059, Nizozemska 7078 in Italija 7075.

(12)

Priporočilo Komisije (EU) 2016/336 z dne 8. marca 2016 o uporabi Direktive Sveta 2008/120/ES o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev v zvezi z ukrepi za zmanjšanje potrebe po krajšanju repov (UL L 62, 9.3.2016, str. 20),

SWD(2016) 49 final http://ec.europa.eu/food/animals/welfare/practice/farm/pigs/index_en.htm .

(13)

COM(2006) 838 final.

(14)

Direktiva Sveta 2007/43/ES.

(15)

Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi ter pravil o zdravstvenem varstvu živali, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu rastlin, rastlinskem razmnoževalnem materialu in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, 1829/2003, 1831/2003, 1/2005, 396/2005, 834/2007, 1099/2009, 1069/2009 in 1107/2009, uredb (EU) št. 1151/2012 in 652/2014 ter direktiv 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES, 2008/120/ES in 2009/128/ES (uredba o uradnem nadzoru); Medinstitucionalni dokument: 2013/0140(COD).