Bruselj, 30.8.2016

COM(2016) 546 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Letno poročilo o Solidarnostnem skladu Evropske unije za leto 2015


KAZALO

1.Uvod

2.Nerešene vloge iz leta 2014

3.Nove vloge, prejete leta 2015

4.Financiranje

5.Spremljanje

6.Zaključitve

7.Sklepi

1.Uvod

Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada EU (v nadaljnjem besedilu: uredba o Solidarnostnem skladu ali Uredba) določa, da se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o dejavnostih sklada v preteklem letu. V tem poročilu so predstavljene dejavnosti Solidarnostnega sklada EU (v nadaljnjem besedilu: Solidarnostni sklad ali sklad) v letu 2015, ki zajemajo obravnavo novih vlog ter oceno poročil o izvajanju zaradi priprave na zaključitev. V skladu s spremembo uredbe o Solidarnostnem skladu 1 so bile vloge, ki so bile Komisiji predložene po juniju 2014, ocenjene na podlagi novih meril, kot so določena v Uredbi.

Komisija je leta 2015 prejela razmeroma majhno število vlog za pomoč iz Solidarnostnega sklada. V navedenem letu so bile vložene le tri vloge, ki so zadevale dva primera poplav v Grčiji in hude zimske razmere v Bolgariji. Komisija je vse tri vloge ocenila pozitivno.

Ker je bila z revizijo uredbe o Solidarnostnem skladu iz leta 2014 uvedena možnost izplačila predplačil verjetnim državam upravičenkam, je Komisija v proračunu EU za leto 2015 ustvarila potrebne proračunske pogoje za to in je tako lahko odobrila predplačila za tri vloge, ki jih je prejela med letom.

Poleg tega je Komisija dokončala oceno štirih vlog, ki jih je prejela že leta 2014 od Romunije (dve vlogi), Bolgarije in Italije. Komisija je vse štiri vloge ocenila pozitivno.

V finančnem smislu je Komisija leta 2015 odobrila pomoč iz Solidarnostnega sklada v skupni višini 82 780 615 EUR za sedem vlog. Vključno s finančno pomočjo v višini 126 724 968 EUR, ki je bila odobrena že konec prejšnjega leta (proračunske odobritve za to pomoč pa je bilo treba prenesti v leto 2015), je Komisija skupaj izplačala 209 505 583 EUR.

Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri zaključevanju osmih primerov pomoči iz Solidarnostnega sklada iz prejšnjih let.

V Prilogi I so navedeni pragi za uporabo sklada v primeru „večjih nesreč“, ki so veljali v letu 2015, v Prilogi II pa je pregled vlog, za katere je bila med letom izplačana pomoč, vključno z ustreznimi finančnimi informacijami.

2.Nerešene vloge iz leta 2014

Ocena naslednjih štirih vlog, prejetih v letu 2014, je bila zaključena leta 2015. Ker so bile vloge predložene po začetku veljavnosti spremenjene uredbe o Solidarnostnem skladu, torej po juniju 2014, so bile ocenjene v skladu z določbami spremenjene uredbe o Solidarnostnem skladu.

ROMUNIJA – spomladanske poplave leta 2014

Aprila in maja 2014 so večje dele Romunije prizadele obsežne poplave, ki so povzročile uničenje javne in zasebne infrastrukture ter domov in prizadele kmetijstvo. Romunija je za pomoč iz Solidarnostnega sklada zaprosila 9. julija 2014, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 19. aprila 2014.

Vloga je bila predložena na podlagi nesreče v „sosednji državi“, saj naj bi dele Romunije prizadela ista nesreča, ki je prizadela tudi Srbijo od 14. maja 2014 naprej in ki jo je Komisija prej obravnavala kot večjo nesrečo. Po oceni meteoroloških razmer pa je Komisija ugotovila, da na podlagi informacij, ki so jih predložili romunski organi, vse prijavljene škode (ki je deloma nastala že 19. aprila) ni mogoče pripisati isti nesreči, ki je prizadela tudi Srbijo. Komisija je zato Romunijo pozvala, naj svojo vlogo pregleda in posodobi ter izloči škodo, ki je nastala pred 14. majem 2014.

Romunija je 29. septembra 2014 predložila spremenjeno vlogo, ki jo je omejila na škodo, nastalo po 14. maju 2014. Skupno neposredno škodo je v spremenjeni vlogi tako ocenila na 167,927 milijona EUR. Ta znesek je pomenil 0,13 % bruto nacionalnega dohodka (BND) Romunije. Ker je bila skupna neposredna škoda pod pragom za večje nesreče 2 in ker prag za regionalne nesreče, kot je določen v členu 2(3) Uredbe, ni bil dosežen 3 , je bila vloga uspešno ocenjena na podlagi določbe o „sosednji državi“ iz člena 2(4). Komisija se je 9. aprila 2015 odločila, da bo proračunskemu organu (Parlament in Svet) predlagala uporabo Solidarnostnega sklada za znesek v višini 4 198 175 EUR. Finančni prispevek je bil Romuniji izplačan 21. avgusta 2015.

ROMUNIJA – poletne poplave leta 2014

Druga vloga za pomoč iz Solidarnostnega sklada, ki jo je predložila Romunija, je zadevala škodo zaradi močnega deževja, ki so mu sledile poplave in zemeljski plazovi v jugozahodni Romuniji od poznega julija do sredine avgusta 2014. Nesreča je poškodovala javno in zasebno infrastrukturo, kulturno dediščino in domove, škodo pa so utrpela tudi podjetja in kmetijski sektor.

Komisija je vlogo prejela 3. oktobra 2014, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 28. julija 2014. Na zahtevo Komisije je Romunija 13. januarja 2015 predložila dodatne informacije, vključno s spremenjenimi podatki o škodi.

Romunski organi so skupno neposredno škodo zaradi nesreče ocenili na 171,911 milijona EUR oziroma 0,13 % BND Romunije, kar pomeni, da prag za večje nesreče ni bil dosežen.

V skladu s tem je bila vloga obravnavana na podlagi meril za „regionalne nesreče“. Romunska vloga se je nanašala na eno samo regijo na ravni NUTS 2, in sicer na regijo Sud-Vest Oltenia. Sporočena neposredna škoda v višini 171,911 milijona EUR je pomenila 1,64 % BDP te regije (10 480 milijonov EUR glede na podatke iz leta 2011), s čimer je presegla prag za regionalne nesreče in tako izpolnila merila za prispevek iz sklada.

Komisija se je 9. aprila 2015 odločila, da bo proračunskemu organu predlagala uporabo Solidarnostnega sklada za znesek v višini 4 297 775 EUR. Finančni prispevek je bil Romuniji izplačan 21. avgusta 2015.

BOLGARIJA – poletne poplave leta 2014

Bolgarijo je, podobno kot Romunijo, konec julija in začetek avgusta 2014 prizadelo močno deževje, ki je poškodovalo javno in zasebno infrastrukturo, domove in zasebno premoženje ter povzročilo škodo podjetjem in kmetijskemu sektorju.

Bolgarija je vlogo predložila Komisiji 23. oktobra 2014, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 31. julija 2014. Bolgarija je posodobljene informacije, potrebne za zaključitev ocene, predložila 12. novembra 2014.

Bolgarski organi so skupno neposredno škodo zaradi nesreče ocenili na 79,344 milijona EUR oziroma 0,20 % BND Bolgarije. V skladu s tem je bila vloga obravnavana na podlagi meril za „regionalne nesreče“. Bolgarska vloga se je nanašala na eno samo regijo NUTS 2, in sicer na regijo Severozapaden v severozahodni Bolgariji, ki je ena najrevnejših regij v EU. Sporočena neposredna škoda v višini 79,344 milijona EUR je predstavljala 2,9 % BDP te regije (2 732 milijonov EUR glede na podatke iz leta 2011) in je tako presegla prag 1,5 % BDP za regionalne nesreče. Zato je vloga Bolgarije izpolnila merila za prispevek iz sklada.

Komisija se je 9. aprila 2015 odločila, da bo proračunskemu organu predlagala uporabo Solidarnostnega sklada za znesek v višini 1 983 600 EUR. Finančni prispevek je bil Bolgariji izplačan 21. avgusta 2015.

ITALIJA – jesenske poplave leta 2014

Med 9. oktobrom in 18. novembrom 2014 so večje dele severozahodne Italije prizadele večkratne hude vremenske razmere z močnim deževjem, ki so mu sledili poplave in zemeljski plazovi. Ti so močno poškodovali javno in zasebno infrastrukturo ter domove in zasebno lastnino, hudo škodo pa so povzročili tudi podjetjem in kmetijskemu sektorju.

Komisija je vlogo prejela 23. decembra 2014, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 9. oktobra 2014. Na zahtevo Komisije je Italija 3. februarja 2015 predložila dodatne informacije, vključno z nekoliko spremenjenimi podatki o škodi.

Italijanski organi so skupno neposredno škodo zaradi nesreče ocenili na 2 241,052 milijona EUR, kar je pod pragom za uporabo Solidarnostnega sklada v primeru „večjih nesreč“, ki je za Italijo veljal v letu 2014 (tj. 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011).

V skladu s tem je bila vloga obravnavana na podlagi meril za „regionalne nesreče“. Neposredno je bilo prizadetih pet italijanskih regij na ravni NUTS 2, in sicer Emilija-Romanja, Ligurija, Lombardija, Piemont in Toskana. Na podlagi podatkov italijanskih organov je višina škode, ki je nastala v petih regijah, predstavljala 1,84 % ponderiranega povprečja BDP teh regij in tako presegla prag 1,5 % BDP za regionalne nesreče. Italija je bila zato na podlagi vloge upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada.

Komisija se je 9. aprila 2015 odločila, da bo proračunskemu organu predlagala uporabo Solidarnostnega sklada za znesek v višini 56 026 300 EUR. Finančni prispevek iz sklada je bil Italiji izplačan 2. oktobra 2015.

3.Nove vloge, prejete leta 2015

Komisija je leta 2015 prejela tri nove vloge. Najpomembnejše informacije o teh novih vlogah so povzete v nadaljevanju.

BOLGARIJA – hude zimske razmere leta 2015

Konec januarja in v začetku februarja 2015 so večje dele Bolgarije prizadeli močno deževje, sneženje, poplave in zemeljski plazovi, ki so močno poškodovali javno infrastrukturo, domove in zasebno lastnino ter povzročili znatno škodo podjetjem in kmetijskemu sektorju. Samo v mestu Burgas je bilo poplavljenih več kot 300 zgradb. Nasipi so popustili, številne reke (na primer reka Marica/Evros) pa so prestopile bregove ter poplavile kmetijska zemljišča in gozdove. Sunki vetra so uničili borove gozdove ter povzročili izpad energije in motnje v komunikacijskih omrežjih. Na cestah so podrta drevesa onemogočala promet.

Bolgarija je vlogo predložila 24. aprila 2015, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 30. januarja 2015.

Bolgarski organi so skupno neposredno škodo zaradi nesreče ocenili na 243,305 milijona EUR oziroma 0,622 % BND Bolgarije. Ker je ocenjena skupna neposredna škoda presegla prag, je nesreča izpolnjevala merila za „večjo naravno nesrečo“ v smislu člena 2(2) Uredbe.

Bolgarija je ob predložitvi vloge zaprosila za predplačilo za pričakovani prispevek iz sklada. Po predhodni oceni vloge je Komisija ugotovila, da so pogoji za izplačilo predplačila iz člena 4a Uredbe izpolnjeni, zato je Bolgariji dodelila predplačilo v višini 637 782 EUR (10 % pričakovanega finančnega prispevka iz sklada). Predplačilo je bilo izplačano 15. julija 2015.

Komisija se je po zaključeni oceni 10. julija 2015 odločila, da bo proračunskemu organu predlagala uporabo Solidarnostnega sklada za znesek v višini 6 377 815 EUR. Preostali znesek finančnega prispevka iz sklada je bil Bolgariji izplačan 1. decembra 2015.

GRČIJA – poplave v osrednji Grčiji in poplave reke Evros leta 2015

Grčijo so od začetka februarja 2015 prizadele obsežne poplave v širšem območju rek Evros in Ardas v regiji Vzhodna Makedonija in Trakija. V istem obdobju je večje dele osrednje in zahodne Grčije, vključno z regijami Epir, Zahodna Grčija, Centralna Grčija ter Tesalija, prizadela podobna nesreča, ki je povzročila še večjo škodo kot tista v Vzhodni Makedoniji. Nesreča je povzročila uničenje osnovne infrastrukture, javnih zgradb in domov ter močno prizadela podjetja in kmetijstvo. Poplave v kotlini reke Evros so zlasti prizadele kmetijski sektor, saj je bilo poplavljenih približno 17 500 ha zemljišč. Uničeni so bili kmetijska infrastruktura, skladišča in poljščine. 150 km cest je bilo poškodovanih ali uničenih. Infrastruktura za oskrbo z vodo in kanalizacijska infrastruktura sta bili poškodovani v 17 naseljih. Poplave so poškodovale tudi javne zgradbe (šole, telovadnice, knjižnice).

V zahodnem, osrednjem in severnem delu Grčije so Epir, Etolijo-Akarnanijo, Evritanijo, Ftiotido, Tesalijo in Peloponez prizadeli močno deževje in nevihte, močno sneženje v gorah ter viharni južni veter tako na morskih kot kopenskih območjih. Nesreča je povzročila izpad energije, reke so prestopile bregove, v več gorskih naseljih pa je prišlo do obsežnih zemeljskih plazov, tako da so bili prebivalci odrezani od sveta in jih je bilo treba evakuirati. Nesreča je povzročila škodo na več kot 60 % cestnega omrežja v Epiru. V kmetijstvu je prišlo do izgube poljščin na obdelovalnih površinah. Prizadete so bile trgovine, domovi, podjetja, živinorejski obrati ter kmetije. Ogrožen je bil tudi del grške kulturne dediščine.

Grčija je predložila dve ločeni vlogi za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada. Komisija je obe vlogi prejela 23. aprila 2015, tj. v roku 12 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 1. februarja (osrednje in zahodne regije) oziroma 4. februarja 2015 (Evros). Vlogi sta bili predloženi na podlagi določbe o „regionalnih nesrečah“ iz člena 2(3) Uredbe.

Ocena Komisije pa je pokazala, da so bili dogodki v Grčiji (in večja nesreča v Bolgariji) povezani in so imeli isti meteorološki izvor. Zato je Komisija sklenila, da bo vlogi Grčije obravnavala kot eno samo regionalno nesrečo. Združitev obeh vlog ni vplivala na znesek finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada, vendar je bistveno zmanjšala upravno breme Grčije z vidika izvajanja in poročanja.

Skupaj je nesreča prizadela pet regij na ravni NUTS 2: Vzhodno Makedonijo in Trakijo (poplave reke Evros) ter Epir, Zahodno Grčijo, Centralno Grčijo in Tesalijo. Grški organi so skupno neposredno škodo, ki so jo povzročili dogodki, povezani s poplavo, ocenili na 395,878 milijona EUR. Ta znesek je predstavljal 4,78 % ponderiranega povprečja BDP petih prizadetih regij na ravni NUTS 2 in tako močno presegel prag 1,5 % BDP za regionalne nesreče.

Grčija je ob predložitvi vlog zaprosila za predplačilo za pričakovani prispevek iz sklada. Po predhodni oceni vlog in pred odločitvijo, da se vlogi združita, je Komisija ugotovila, da so v obeh primerih izpolnjeni pogoji iz člena 4a Uredbe. Komisija je Grčiji za poplave reke Evros dodelila predplačilo v višini 331 135 EUR, za nesrečo v osrednji in zahodni Grčiji pa 658 560 EUR, kar je v obeh primerih predstavljalo 10 % pričakovanega finančnega prispevka iz sklada. Zneska sta bila izplačana 15. julija 2015.

Komisija se je po zaključeni oceni 10. julija 2015 odločila, da bo proračunskemu organu predlagala uporabo Solidarnostnega sklada za znesek v višini 9 896 950 EUR. Preostali znesek finančnega prispevka iz sklada je bil Grčiji izplačan 27. novembra 2015.

4.Financiranje

V letu 2015 je proračunski organ odobril finančne prispevke iz Solidarnostnega sklada za štiri primere, za katere so bile vloge prejete v letih 2014 in 2015.

Predlog spremembe proračuna št. 4 za leto 2015 je zajemal štiri vloge za pomoč iz Solidarnostnega sklada (dve vlogi Romunije ter vlogi Bolgarije in Italije), in sicer za znesek v višini 66 505 850 EUR, sprejet pa je bil 7. julija 2015 4 . Plačila so bila izvedena avgusta in oktobra 2015.

Komisija se je 23. julija 2015 5 odločila, da bo za tri vloge, prejete v letu 2015 (vlogo Bolgarije ter dve vlogi Grčije), predlagala uporabo Solidarnostnega sklada, vendar brez predložitve predloga spremembe proračuna, saj bi se celoten znesek za te primere v višini 16 274 765 EUR lahko kril z odobritvami v višini 50 milijonov EUR, ki so že bile vključene v proračun za leto 2015 zaradi morebitnih predplačil. Proračunski organ je uporabo Solidarnostnega sklada odobril 6. oktobra 2015 6 . Plačila so bila izvedena novembra in decembra 2015.

Hkrati z zgoraj opisanim postopkom uporabe sklada ter po vlogah Grčije in Bolgarije se je Komisija 24. junija 2015 7 odločila za dodelitev predplačil v skupni višini 1 627 477 EUR. Ta predplačila so bila izplačana iz „rezerve“ v višini 50 milijonov EUR za predplačila, predvidene v proračunu za leto 2015. Predplačila so bila Grčiji in Bolgariji izplačana 15. julija 2015.

Finančni prispevki iz Solidarnostnega sklada – sprememba proračuna odobrena v letu 2015

Država upravičenka

Nesreča

Kategorija

Znesek (v EUR)

Romunija

spomladanske poplave leta 2014

v sosednji državi

4 198 175

Romunija

poletne poplave leta 2014

regionalna

4 297 775

Bolgarija

poletne poplave leta 2014

regionalna

1 983 600

Italija

jesenske poplave leta 2014

regionalna

56 026 300

SKUPAJ

66 505 850

Finančni prispevki iz Solidarnostnega sklada – v letu 2015 le sklep o uporabi

Država upravičenka

Nesreča

Kategorija

Znesek (v EUR)

Bolgarija

hude vremenske razmere leta 2015

večja

6 377 815

Grčija (dva primera)

poplave v osrednji Grčiji in poplave reke Evros leta 2015

regionalna

9 896 950

SKUPAJ

16 274 765

VSE SKUPAJ

82 780 615

5.Spremljanje

Komisija je v letu 2015 izvedla obiske za spremljanje v štirih državah upravičenkah, da bi razpravljala o vzpostavljenih sistemih izvajanja in odgovorila na specifična vprašanja organov izvajanja:

v Varni (Bolgarija) 24. septembra 2015 v zvezi s prejetim finančnim prispevkom v višini 10,542 milijona EUR po poplavah, ki so junija 2014 prizadele mesto Varna (večja nesreča);

v Beogradu (Srbija) 1. oktobra 2015 v zvezi s prejetim finančnim prispevkom v višini 60,225 milijona EUR po poplavah maja 2014 (večja nesreča);

v Cagliariju (Italija) 6. novembra 2015 v zvezi s prejetim finančnim prispevkom v višini 16,311 milijona EUR po poplavah novembra 2013 (regionalna nesreča);

v Zagrebu (Hrvaška) 1. decembra 2015 za razpravljanje o dveh primerih v zvezi s prejetim finančnim prispevkom v višini 8,616 milijona EUR po žledu in poplavah januarja 2014 in prejetim finančnim prispevkom v višini 8,960 milijona EUR po poplavah maja 2014 (obe večji nesreči).

Vsi štirje obiski so nakazovali na to, da odgovorni organi izvajanje in nadzor opravljajo na pregleden in pravilen način ter v skladu s pravili uredbe o Solidarnostnem skladu, ustreznimi sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev in sporazumi o izvajanju. Po prejemu poročil o izvajanju bo Komisija opravila dodatne analize in po potrebi sprejela nadaljnje ustrezne ukrepe.

6.Zaključitve

V letu 2015 je Komisija zaključila osem primerov pomoči iz Solidarnostnega sklada, ki so bili vsi izvedeni na podlagi določb Uredbe št. 2012/2002 pred njeno spremembo. V skladu s tem je člen 8(2) določal, da države upravičenke najpozneje v šestih mesecih po izteku obdobja izvajanja (eno leto od datuma izplačila finančnega prispevka) predložijo poročilo o finančnem izvajanju finančnega prispevka (poročilo o izvajanju) z utemeljitvijo izdatkov (izjava o veljavnosti). Ob koncu tega postopka Komisija zaključi pomoč iz sklada.

(1)Ciper, suša leta 2008: finančni prispevek iz sklada je znašal 7,605 milijona EUR. Komisija je poročilo o izvajanju in izjavo o veljavnosti prejela s precejšnjo zamudo, in sicer 24. julija 2012. Za dokončanje ocene je morala Ciper zaprositi za dodatne informacije. Komisija je pomoč lahko zaključila januarja 2015.

(2)Italija, poplave v Benečiji leta 2010: finančni prispevek iz sklada je znašal 16,909 milijona EUR. Komisija je poročilo o izvajanju in izjavo o veljavnosti prejela 19. decembra 2013, tj. veliko pred iztekom šestmesečnega roka, določenega v Uredbi. V poročilu so bile navedene popolne informacije, ki so izpolnjevale zahteve iz Uredbe, tako da je Komisija januarja 2015 lahko zaključila pomoč iz sklada.

(3)Češka, spomladanske poplave leta 2010: finančni prispevek iz sklada je znašal 5,111 milijona EUR. Komisija je morala za dokončanje ocene češke organe zaprositi za dodatne informacije. Poleg tega so češki organi navedli, da je ob koncu obdobja izvajanja znesek v višini 794,69 EUR ostal neporabljen (neporabljena dodeljena sredstva z obrestmi in povračili, prejetimi po zaprtju računa Solidarnostnega sklada). Komisija je ta znesek izterjala in junija 2015 zaključila pomoč iz sklada.

(4)Češka, jesenske poplave leta 2010: finančni prispevek iz sklada je znašal 10,912 milijona EUR. Češki organi so, podobno kot v primeru spomladanskih poplav iz leta 2010, Komisijo obvestili, da je znesek v višini 932,64 EUR ostal neporabljen (neporabljena dodeljena sredstva z obrestmi in povračili, prejetimi po zaprtju računa Solidarnostnega sklada). Komisija je izterjala znesek in novembra 2015 zaključila pomoč.

(5)Irska, poplave leta 2009: finančni prispevek iz sklada je znašal 13,023 milijona EUR. Irska bi morala poročilo o izvajanju predložiti do junija 2012, vendar je zaprosila za podaljšanje tega roka in poročilo predložila 20. decembra 2013. V poročilu so bile navedene popolne informacije, ki so izpolnjevale zahteve iz Uredbe, tako da je Komisija septembra 2015 lahko zaključila pomoč iz sklada.

(6)Hrvaška, septembrske poplave leta 2010: finančni prispevek iz sklada je znašal 1,175 milijona EUR. Komisija je poročilo o izvajanju prejela junija 2013. Hrvaško je zaprosila za dodatne informacije, da bi lahko dokončala oceno. Komisija je pomoč iz sklada lahko zaključila oktobra 2015.

(7)Italija, potresi v Emiliji-Romanji leta 2012: finančni prispevek iz sklada je znašal 670,192 milijona EUR. Italija bi morala poročilo o izvajanju predložiti junija 2014. Italijanski organi so zaprosili za podaljšanje tega roka in poročilo predložili decembra 2014. V poročilu so bile navedene popolne informacije, ki so izpolnjevale zahteve iz Uredbe, tako da je Komisija oktobra 2015 lahko zaključila pomoč iz sklada.

(8)Avstrija, poplave v Labotu leta 2012: finančni prispevek iz sklada je znašal 240 000 EUR. Avstrija je marca 2015 predložila poročilo o izvajanju, v katerem so bile navedene popolne informacije, ki so izpolnjevale zahteve iz Uredbe. Vendar pa so avstrijski organi Komisijo obvestili o mnenju občine Labot, da je elektroenergetska družba Verbund Hydro Power AG, ki upravlja hidroelektrarno v Labotu, ravnala malomarno in brez ustrezne skrbnosti v zvezi s poplavami. Zato je občina zoper družbo Verbund Hydro Power AG vložila odškodninski zahtevek pri deželnem civilnem sodišču v Celovcu. Sodni postopek še poteka. Avstrijski organi so prav tako pojasnili, da predložitev odškodninskega zahtevka nima takojšnjih neposrednih posledic in da trenutno ni mogoče predvideti izida in časa trajanja civilne tožbe. Komisija je to pomoč zaključila decembra 2015 in Avstrijo pozvala, naj Komisijo čim prej obvesti o izidu sodnega postopka. Če bi stroške odpravljanja škode pozneje krila tretja oseba, bi Komisija od Avstrije zahtevala vrnitev ustreznega zneska, kot je določeno v členu 8(4) Uredbe št. 2012/2002.



Komisija je leta 2015 prejela tudi tri nova poročila o izvajanju in izjave o veljavnosti, in sicer od Slovenije in Hrvaške v zvezi s poplavami leta 2012 in od Avstrije v zvezi s poplavami leta 2013. Ob koncu obdobja, ki ga zajema to letno poročilo, je ocena teh poročil o izvajanju še potekala.

7.Sklepi

Leto 2015 je bilo prvo celo leto izvajanja Solidarnostnega sklada v skladu s pravili spremenjene Uredbe. Zaradi majhnega števila vlog, prejetih od začetka veljavnosti novih določb, je še prezgodaj za končno presojo učinkovitosti želenih rezultatov. Vendar pa se zdi, da spremenjena merila za regionalne nesreče morebitnim prosilcem zdaj veliko jasneje nakazujejo, ali je verjetno, da bo vloga sprejeta, kar jim prihrani nepotrebno delo zaradi neuspešne vloge in morebitno razočaranje. V okviru prejšnjih, manj jasnih določb je bilo približno dve tretjini vlog za regionalne nesreče ocenjenih kot neupravičenih. Od spremembe določb je bilo uspešnih 100 % vlog za regionalne nesreče.

Časovni zamik med nesrečo in izplačilom pomoči je še vedno težava. Države prosilke rok za predložitev vlog, ki je zdaj podaljšan na 12 tednov, običajno izkoristijo v celoti. Vlogo je treba prevesti v delovni jezik Komisije, kar je v nekaterih primerih zamudno, čas pa je potreben tudi za sprejetje sklepa za uporabo Solidarnostnega sklada in ustrezne spremembe proračuna s strani Sveta in Parlamenta (ki vključuje osemtedensko obdobje pregleda v nacionalnih parlamentih). Po drugi strani pa se zdi, da morebitni prosilci od sprejetja novih določb in usmeritev bolje razumejo, kaj se v postopku predložitve vloge od njih zahteva, zaradi česar mora Komisija manjkrat zaprositi za dodatne informacije, preden se ocena vloge lahko zaključi. K zmanjšanju časovnih zamikov pa je prispevala tudi združitev prej ločenih sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev in sporazumov o izvajanju v en sam izvedbeni akt Komisije. Komisija si prizadeva, da bi se časovni zamiki še dodatno skrajšali s poenostavitvijo upravnih postopkov.

V proračunskem letu 2015 se je prvič začela uporabljati nova določba o predplačilih, ki Komisiji omogoča izplačilo 10 % pričakovanega zneska pomoči pred formalno uporabo sklada. To je bilo uspešno izvedeno v vseh treh primerih novih vlog v letu 2015.

Zmanjšanje najvišje letne proračunske dodelitve v finančnem okviru za obdobje 2014–2020 na 500 milijonov EUR ni povzročilo težav, saj v obdobju poročanja ni bilo nobene izredno velike nesreče. Zato zneska pomoči ni bilo treba omejiti na dve tretjini razpoložljive letne dodelitve, kot je za takšne primere od leta 2014 določeno v sporočilih Komisiji o vlogah za finančni prispevek. Pravzaprav je bilo mogoče za plačila v letu 2015 v celoti uporabiti neporabljena in prenesena sredstva za leto 2014, medtem ko je preostalih 287 milijonov EUR sredstev za leto 2014 zapadlo konec leta 2015. Zato se je celoten znesek sredstev, dodeljenih za leto 2015, prenesel v leto 2016 in zagotavlja dodatno varnostno mrežo za morebitne nesreče v letu 2016.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 (UL L 189, 27.6.2014, str. 143).
(2)  Člen 2(2) Uredbe Sveta št. 2012/2002 „večjo naravno nesrečo“ opredeljuje kot nesrečo, ki povzroči neposredno škodo, večjo od 3 milijard EUR v cenah iz leta 2011 ali ki presega 0,6 % bruto nacionalnega dohodka države. Uporabi se nižja od obeh vrednosti.
(3)  Člen 2(3) Uredbe Sveta št. 2012/2002 „regionalno nesrečo“ opredeljuje kot katero koli naravno nesrečo, ki v regiji na ravni NUTS 2 upravičene države povzroči neposredno škodo, ki presega 1,5 % BDP te regije. Kadar je prizadetih več regij na ravni NUTS 2, se prag uporabi za povprečje BDP teh regij, določeno glede na delež skupne neposredne škode v vsaki regiji.
(4) Sprememba proračuna št. 4 za leto 2015 je zajemala uporabo Solidarnostnega sklada za znesek v višini 66 505 850 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil. Uporaba se nanaša na dve poplavi v Romuniji, eno v Bolgariji in eno v Italiji. UL L 261, 7.10.2015.
(5) COM(2015) 370 final z dne 23. 7. 2015.
(6) Sklep (EU) 2015/1872 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o uporabi Solidarnostnega sklada EU (UL L 275, 20.10.2015, str. 30).
(7) Grčija: C(2015) 4181 final in C(2015) 4180 final; Bolgarija: C(2015) 4179 final.

Bruselj, 30.8.2016

COM(2016) 546 final

PRILOGE

k

Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu

Letno poročilo o Solidarnostnem skladu Evropske unije za leto 2015


Priloga I:    Solidarnostni sklad EU – Pragi za večje nesreče, veljavni leta 2015
   (na podlagi podatkov Eurostata iz leta 2013 o bruto nacionalnem dohodku)

Za uporabo Solidarnostnega sklada 1 veljajo pragi za posamezne države, ki so opredeljeni kot skupna neposredna škoda, ki presega 0,6 % BND ali 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011 na podlagi usklajenih podatkov Eurostata. Uporabi se nižja od obeh vrednosti.

   (v milijonih EUR)

BND 2013

0,6 % BND

Prag za večje nesreče za leto 2015

AT

ÖSTERREICH

310 887

1 865,324

1 865,324

BE

BELGIË/BELGIQUE

382 159

2 292,954

2 292,954

BG

BULGARIA

39 145

234,871

234,871

CY

KYPROS

16 159

96,954

96,954

CZ

ČESKÁ REPUBLIKA

139 591

837,545

837,545

DE

DEUTSCHLAND

2 813 780

16 882,680

3 247,296*

DK

DANMARK

258 831

1 552,985

1 552,985

EE

ΕESTI

18 084

108,502

108,502

EL

ELLADA

181 886

1 091,315

1 091,315

ES

ESPAÑA

1 014 902

6 089,412

3 247,296*

FI

SUOMI/FINLAND

194 581

1 167,486

1 167,486

FR

FRANCE

2 097 227

12 583,362

3 247,296*

HR

HRVATSKA

42 034

252,205

252,205

HU

MAGYARORSZÁG

91 760**

550,558

550,558

IE

ÉIRE/IRELAND

133 864**

803,186

803,186

IT

ITALIA

1 550 648

9 303,886

3 247,296*

LT

LIETUVA

33 499

200,992

200,992

LU

LUXEMBOURG (G. D.)

29 225**

175,347

175,347

LV

LATVIJA

23 317

139,901

139,901

MT

MALTA

6 811

40,865

40,865

NL

NEDERLAND

599 909

3 599,454

3 247,296*

PL

POLSKA

365 188**

2 191,125

2 191,125

PT

PORTUGAL

162 238

973,429

973,429

RO

ROMÂNIA

138 706

832,237

832,237

SE

SVERIGE

432 739

2 596,435

2 596,435

SK

SLOVENSKO

70 432

422,589

422,589

SL

SLOVENIJA

35 069

210,411

210,411

UK

UNITED KINGDOM

1 876 390

11 258,340

3 247,296*

ME

MONTENEGRO

3 327***

19,962

19,962

RS

SRBIJA

32 763

196,579

196,579

TR

TÜRKIYE

610 765

3 664,588

3 247,296*

*tj. 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011.

** Vir: podatki o BND za leto 2012, podatki za leto 2013 niso na voljo.
*** Vir: Podatki o BND za Črno goro niso na voljo, namesto teh so uporabljeni podatki o BDP na podlagi podatkovne zbirke AMECO (letna makroekonomska podatkovna zbirka Generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve/GD ECFIN).

Priloga II: Solidarnostni sklad EU – uporaba v letu 2015 (vključno z nerešenimi vlogami iz leta 2014)

Leto nesreče

2014

2015

Država, ki je predložila vlogo

RO

RO

BG

IT

GR

GR

BG

Ime in vrsta
nesreče

spomladanske
poplave

poletne poplave

poletne poplave

jesenske poplave

poplave v osrednji Grčiji

poplave reke Evros

hude vremenske razmere leta 2015

Datum prve škode

14. 5. 2014 2

28. 7. 2014

31. 7. 2014

9. 10. 2014

1. 2. 2015

4. 2. 2015

30. 1. 2015

Rok za oddajo vloge

6. 8. 2014 3

20. 10. 2014

23. 10. 2014

1. 1. 2015

26. 4. 2015

29. 4. 2015

24. 4. 2015

Datum vloge
(dan, ko jo je Komisija prejela)

9. 7. 2014

3. 10. 2014

23. 10. 2014

23. 12. 2014

23. 4. 2015

23. 4. 2015

24. 4. 2015

Popolne informacije
na voljo dne

29. 9. 2014

13. 1. 2015

12. 11. 2014

3. 2. 2015

~

~

~

Prag za večje nesreče (v milijonih EUR)

783,738

232,502

3 183,624

1 091,315

234,871

Znesek skupne neposredne škode
ki ga je Komisija sprejela (v milijonih EUR)

167,927

171,911

79,344

2 241,052

263,424

132,454

243,305

Kategorija

v sosednji državi

regionalna

regionalna

regionalna

regionalna

regionalna

večja

Škoda/prag

21,43 %

21,93 %

34,13 %

70,39 %

24,14 %

12,14 %

103,59 %

Škoda/BND

0,13 %

0,13 %

0,20 %

0,14 %

0,145 %

0,073 %

0,622 %

Javna škoda (v milijonih EUR)

146,820

140,782

69,108

1 678,558

231,421

123,333

239,281

Javna/skupna škoda

87,43 %

81,89 %

87,10 %

74,90 %

87,85 %

93,11 %

98,35 %

Stroški upravičenih ukrepov (v milijonih EUR)

145,527

93,955

69,108

434,314

218,265

90,180

239,225

Upravičeni stroški/skupna škoda

86,66 %

54,65 %

87,10 %

19,38 %

82,86 %

68,08 %

98,32 %

Pomoč/upravičeni stroški

2,88 %

4,57 %

2,87 %

12,90 %

3,02 %

7,30 %

2,67 %

Stopnja pomoči (% skupne škode)

2,50 %

2,50 %

2,50 %

2,50 %

2,50 %

2,50 %

2,62 %

Datum sklepa o predplačilu

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

24. 6. 2015

24. 6. 2015

24. 6. 2015

Datum sporočila

9. 4. 2015 4

10. 7. 2015 5

Datum sklepa o dodelitvi sredstev

5. 8. 2015

6. 8. 2015

5. 8. 2015

10. 9. 2015

11. 11. 2015

11. 11. 2015

Finančna pomoč iz Solidarnostnega sklada (v EUR)

4 198 175

4 297 775

1 983 600

56 026 300

9 896 950

6 377 815

Pregled vseh zadev v zvezi s Solidarnostnim skladom EU, obravnavanih od leta 2002, je na voljo na naslednji povezavi:  http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/funding/solidarity-fund/.

(1)

     Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 (UL L 189, 27.6.2014, str. 143).

(2) Datum, ki ga je Komisija sprejela.
(3) Rok za prijavo 6. 8. 2014 temelji na sprejetem datumu prve škode, ki je 14. 5. 2014.
(4) C(2015) 2285 o štirih vlogah za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, ki so jih predložile Romunija, Bolgarija in Italija v zvezi s poplavami leta 2014.
(5) C(2015) 4627 o treh vlogah za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, ki sta jih predložili Grčija v zvezi s poplavami in Bolgarija v zvezi s hudimi zimskimi razmerami leta 2015.