EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.7.2016
COM(2016) 454 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
LETNO POROČILO ZA LETO 2015 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
LETNO POROČILO ZA LETO 2015 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA
To poročilo zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2015
V letu 2015 so začeli veljati ukrepi, ki naj bi znatno okrepili zmogljivosti za odkrivanje eksplozivov v ročni prtljagi na varnostnih kontrolnih točkah za potnike na letališčih.
Konec leta je bil v znamenju povišanih stopenj pripravljenosti v več državah članicah zaradi nesreče letala Metrojet nad Sinajskem polotokom ter napadov v Parizu. Vpliv na različne načine prevoza, tudi na letalstvo, je bil občuten. To tvegano stanje je potrdilo politične izbire Komisije in tekoče delo na področju izboljševanja zmogljivosti za odkrivanje eksplozivov na varnostnih kontrolnih točkah za potnike in napravah za pregledovanje letalskega tovora.
Dodatni cilj politike EU za varovanje v letalstvu je zagotoviti ustrezno ravnovesje med najvišjo možno ravnjo varovanja in drugimi pomembnimi dejavniki, kot so udobnost potovanj, zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter omogočanje operativnih dejavnikov. Ta pristop, ki temelji na tveganju, se bo uporabljal tudi v prihodnosti.
V zvezi s tem je Komisija razširila uporabo enkratnega varnostnega pregleda na Kanado in Črno goro ter nadaljevala prizadevanja za vzpostavitev harmoniziranih pravil na mednarodni ravni s sodelovanjem z Združenimi državami in drugimi podobno mislečimi partnerji na področju varovanja v letalstvu. Komisija je učinkovito sodelovala na vseh pomembnih dogodkih Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in sestankih o zračnem tovoru Svetovne carinske organizacije (WCO). V tesnem sodelovanju z oddelki EU za razvojno sodelovanje in sosedsko politiko EU so bili vzpostavljeni programi za izgradnjo zmogljivosti na področju varovanja v letalstvu v tretjih državah, ki se bodo začeli izvajati leta 2016. Pomoč bo osredotočena na države v Afriki in na Bližnjem vzhodu ter države evropskega sosedstva in države v Srednji Aziji. Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC) bo upravljala te programe v imenu Komisije.
Pojasnjevanje, harmonizacija in poenostavljanje zakonodaje na področju varovanja v letalstvu se redno izvajajo v skladu s cilji EU glede boljše priprave zakonodaje. Izvedbena akta o varovanju v letalstvu, Uredba Komisije (EU) št. 185/2010 in Sklep Komisije C(2010) 774, sta bila od začetka njune veljavnosti aprila 2010 večkrat spremenjena. Komisija je zato leta 2015 sprejela dva prečiščena in posodobljena pravna akta, Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1998 in Izvedbeni sklep Komisije C(2015)8005, ki dejansko nadomeščata oba akta.
In nenazadnje je Komisija še naprej spremljala izvajanje ukrepov držav članic na področju varovanja v letalstvu v okviru inšpekcijskih pregledov EU v tesnem sodelovanju z državami članicami skozi vse leto. Ravni skladnosti z zakonodajo so ostale stabilne in leta 2015 niso zahtevale začasnih izključitev letališč EU iz sistema enkratnih varnostnih pregledov zaradi odprave resnih pomanjkljivosti.
PRVI DEL
Inšpekcijski pregledi
1.Splošno
Komisija mora v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 300/2008 izvajati inšpekcijske preglede uprav držav članic za varovanje v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi) in letališč EU. V program Unije je vključena tudi Švica, medtem ko na Norveškem in Islandiji inšpekcijske preglede za podobne predpise izvaja Nadzorni organ Efte (ESA). Za opravljanje inšpekcijskega dela ima Komisija na voljo skupino devetih inšpektorjev za varovanje v letalstvu s polnim delovnim časom. Inšpekcijsko delo podpira skupina okoli 100 nacionalnih revizorjev, ki jih imenujejo države članice, Islandija, Norveška in Švica ter lahko po usposabljanju, ki ga zagotovi Komisija, sodelujejo pri inšpekcijskih pregledih Komisije. Preglednica, ki povzema vse dosedanje dejavnosti Komisije in Nadzornega organa Efte za spremljanje skladnosti, je v Prilogi 1.
2.Inšpekcijski pregledi pristojnih nacionalnih organov
Komisija je v letu 2015 nadaljevala četrti krog inšpekcijskih pregledov pristojnih organov. To poročilo zajema rezultate vseh inšpekcijskih pregledov, ki so bili izvedeni v letu 2015. Skupaj je bilo leta 2015 izvedenih enajst inšpekcijskih pregledov pristojnih organov. V večini držav članic so bila pri teh inšpekcijskih pregledih ugotovljena občutna izboljšanja v primerjavi s prejšnjimi pregledi.
Najpogostejše pomanjkljivosti, ugotovljene leta 2015, so se nanašale na manjše pomanjkljivosti pri zagotavljanju popolne skladnosti nacionalnih programov varovanja v letalstvu ter na omejitve pri izvajanju nacionalnih programov za nadzor kakovosti. V zvezi s slednjimi nekatere države članice še vedno niso zadostno spremljale ustreznosti in izvajanja varnostnih programov tujih letalskih prevoznikov ter reguliranih subjektov, predvsem zaradi omejenih virov in velikega števila zadevnih subjektov. Vendar je večina držav članic zagotovila, da se je v celoti spoštovala najmanjša predpisana pogostost za preglede varnostnih ukrepov na letališčih. Pri večini držav članic, v katerih so bili opravljeni inšpekcijski pregledi v letu 2015, je bil postopek odpravljanja ugotovljenih pomanjkljivosti zadovoljiv in vsem državam članicam so bili na voljo primerni izvršilni ukrepi. S svojim sistemom medsebojnih strokovnih pregledov Komisija še naprej tesno sodeluje z državami članicami, ki se srečujejo s težavami pri izpolnjevanju svojih obveznosti na podlagi prava EU, in jim pomaga poiskati rešitve.
3.Začetni inšpekcijski pregledi na letališčih
Leta 2015 je bilo opravljenih dvajset začetnih inšpekcijskih pregledov. Zajeta so bila vsa poglavja (vendar ne vsa pri vsakem inšpekcijskem pregledu). Skupni delež ključnih ukrepov, za katere je bilo leta 2015 ugotovljeno, da so usklajeni, je znašal 80 %; kar je približno enako kot prejšnja leta.
Večina ugotovljenih pomanjkljivosti je še vedno posledica človeških dejavnikov. Večinoma se pojavljajo pri praktičnem izvajanju nekaterih poostrenih ukrepov za pregledovanje ročne prtljage in varnostnih pregledih osebja ter tovora. Varnostne preiskave zrakoplova so še eno področje, na katerem so potrebna dodatna prizadevanja. Ta vprašanja bi bilo treba reševati z okrepljenim nacionalnim nadzorom kakovosti dejavnosti na zadevnih področjih.
Po drugi strani so se leta 2015 po že razmeroma dobrih rezultatih v letu 2014 še izboljšale stopnje skladnosti glede reguliranih dobaviteljev zalog za oskrbo med letom. To izboljšanje se lahko pojasni z dodatno večjo ozaveščenostjo in praktičnimi izkušnjami z revidirano izvedbeno zakonodajo, ki je izboljšala jasnost in doslednost ukrepov.
4.Nadaljnji inšpekcijski pregledi
V skladu s členom 13 Uredbe Komisije (EU) št. 72/2010 Komisija redno izvaja omejeno število nadaljnjih inšpekcijskih pregledov. Nadaljnji pregled je načrtovan, če se pri začetnem inšpekcijskem pregledu ugotovi več resnih pomanjkljivosti, lahko pa je za preverjanje natančnosti nacionalnega spremljanja skladnosti in poročanja tudi naključen. Ena takšnih dejavnosti je bila izvedena med letom 2015 in je potrdila, da so bile odpravljene vse ugotovljene pomanjkljivosti.
5.Ocenjevanje
Med letom je bila izvedena ocena enega letališča v ZDA v okviru delovnega dogovora z Upravo za varnost prometa ZDA, sklenjenega na podlagi sporazuma o zračnem prometu med Evropsko unijo in ZDA.
Poleg tega je regulativni odbor za varnost v letalstvu pregledal poročila o ocenah, izvedenih na dveh letališčih v Črni gori, kar je privedlo do vključitve teh dveh letališč v varnostni sistem EU enkratnih varnostnih pregledov.
6.Odprti dosjeji, primeri iz člena 15 in pravni postopki
Dosjeji inšpekcijskih pregledov ostanejo odprti, dokler se Komisija ne prepriča, da so bili izvedeni ustrezni korektivni ukrepi. Leta 2015 je bilo zaključenih 37 dosjejev (28 za letališča in 9 za pristojne organe). To pomeni, da je bil za vsak nov med letom izvedeni inšpekcijski pregled zaključen en obstoječi inšpekcijski dosje in zato leta 2015 ni prihajalo do zaostankov. Skupaj je ob koncu leta ostalo odprtih 10 inšpekcijskih dosjejev za pristojne organe in 13 za letališča.
Če se ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju varnostnih ukrepov na letališču štejejo za tako resne, da lahko pomembno vplivajo na splošno raven varovanja civilnega letalstva v Uniji, bo Komisija uporabila člen 15 Uredbe Komisije (EU) št. 72/2010. To pomeni, da se vse druge pristojne organe opozori na položaj in je treba razmisliti o izravnalnih ukrepih v zvezi z leti z zadevnega letališča. Člena 15 leta 2015 ni bilo treba uporabiti.
Ne glede na to, ali se uporablja člen 15, ima Komisija zlasti v primerih dolgotrajne neodprave pomanjkljivosti ali ponavljajočih se pomanjkljivosti na voljo še en ukrep, in sicer sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev. Leta 2015 je bil Sodišču predložen en postopek za ugotavljanje kršitev, ki je bil sprožen leta 2014 po inšpekcijskem pregledu nacionalne uprave. Komisija je menila, da zadevna država članica še vedno ni zagotavljala rednega spremljanja skladnosti v zvezi z nekaterimi varnostnimi ukrepi na večjem številu letališč na svojem ozemlju. Ta zadeva na koncu leta 2015 še ni bila zaključena.
DRUGI DEL
Zakonodaja in dopolnilna orodja
1.Zakonodaja
Civilno letalstvo je še naprej privlačna tarča terorističnih skupin, zato je za boj proti tej grožnji potrebno zagotoviti izvajanje primernih, na oceni tveganja utemeljenih zaščitnih ukrepov. Komisija in države članice zato stalno prilagajajo ukrepe za zmanjšanje tveganj, da bi se zagotovila najvišja raven varovanja in hkrati čim bolj zmanjšali škodljivi učinki na operacije.
Novembra 2015 je Komisija sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1998 in Izvedbeni sklep C(2015)8005, ki oba določata podrobne ukrepe za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje v letalstvu. Oba pravna akta se uporabljata od 1. februarja 2016 in nadomeščata prejšnja izvedbena akta, ki sta bila od sprejetja leta 2010 20-krat spremenjena. Sklep C(2015)8005 vsebuje občutljive varnostne informacije in zato ni objavljen, ampak le naslovljen na države članice, ki relevantne dele dajo na voljo osebam, za katere je jasno, da o njih morajo biti seznanjene. S tema novima aktoma se konsolidirata predhodna in vse njune spremembe ter se istočasno pojasnijo in posodobijo določene zahteve glede na pridobljene praktične izkušnje, upoštevajoč relevantni tehnološki razvoj. Zato povečujeta jasnost in pravno varnost.
2.Baza podatkov Unije o varnosti dobavne verige (UDSCS)
Baza podatkov o registriranih agentih in znanih pošiljateljih je edino osnovno pravno orodje, ki je od 1. junija 2010 na voljo reguliranim agentom kot pomoč pri sprejemanju pošiljk drugega reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja. Od 1. februarja 2012 je bila razširjena tako, da vključuje seznam letalskih prevoznikov z dovoljenjem za prevoz tovora in pošte v EU z letališč tretjih držav (ACC3). Leta 2013 je bila ta baza podatkov pravno razširjena tako, da vključuje tudi seznam potrjevalcev ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki so jih potrdile države članice. Da bi bolje odražala razširjeno področje uporabe, je bila preimenovana v „bazo podatkov Unije o varnosti dobavne verige“. Ob koncu leta 2015 je baza podatkov obsegala približno 14 000 vnosov reguliranih agentov, znanih pošiljateljev, neodvisnih potrjevalcev in subjektov ACC3. Tudi leta 2015 je vseskozi dosegala ciljno 99,5-odstotno razpoložljivost.
3.Inšpekcijski pregledi letališč EU – priročniki
Uredba (ES) št. 300/2008 in Uredba Komisije (EU) št. 72/2010 zahtevata, da se inšpekcijski pregledi zahtev glede varovanja v civilnem letalstvu, ki jih opravljajo službe Komisije, izvajajo objektivno in da se uporablja standardna metodologija.
Da bi Komisija prispevala k temu cilju, je pripravila dva celovita priročnika s podrobnimi napotki in smernicami za inšpektorje EU na terenu, ki ju tudi posodablja. En priročnik je namenjen inšpekcijskim pregledom na področju varnosti zračnega tovora, drugi pa obravnava inšpekcijske preglede letališč. S sprejetjem pregledane izvedbene zakonodaje novembra 2015 se je začelo delo za spremembo teh priročnikov, da bi se upoštevale uvedene spremembe in da bi bili pravočasno na voljo vsem inšpektorjem Komisije ter državam članicam do datuma začetka uporabe novih izvedbenih pravil februarja 2016.
TRETJI DEL
Preskusi, študije in nove pobude
1.Preskusi
„Preskus“ v smislu zakonodaje EU na področju varovanja v letalstvu se izvede, ko se država članica s Komisijo dogovori o uporabi posebnega sredstva ali metode, ki ni priznana v skladu z zakonodajo, da bi za omejeno časovno obdobje nadomestila eno od priznanih metod varnostnega nadzora, pod pogojem, da taki preskusi ne vplivajo negativno na splošno raven varovanja. V pravnem smislu se ta izraz ne uporablja, kadar država članica ali subjekt izvaja oceno nove metode varnostnega nadzora, ki se uporablja poleg ene ali več metod nadzora, ki jih že pokriva zakonodaja.
V letu 2015 so bili preskusi in ocene izvedeni v Franciji, na Švedskem in Nizozemskem. Zajemali so uporabo detektorjev kovin za čevlje v kombinaciji s prehodnim detektorjem kovin, uporabo nove generacije naprav za varnostne preglede ročne prtljage, ki pred varnostnim pregledom ne zahtevajo odstranitve prenosnih računalnikov, večjih električnih naprav in tekočin, ter uporabo programske opreme v napravah za varnostne preglede, ki samodejno odpremi kose prtljage, ki ne vsebujejo nevarnih predmetov (programska oprema za samodejno potrjevanje). Poleg tega je bila preskušena nova vrsta programa za projekcijo slik nevarnih predmetov. Vsi preskusi so prinesli pozitivne rezultate, nekateri pa tudi dragoceno prispevali k zakonodajnim spremembam, sprejetim novembra 2015, ki zdaj omogočajo uporabo detektorja kovin za čevlje, programske opreme za samodejno potrjevanje in programa za projekcijo slik nevarnih predmetov z uporabo novih vrst slik nevarnih predmetov.
2.Študije in poročila
Komisija je septembra 2015 prejela študijo glede vprašanja zunanjega izvajanja inšpekcijskih pregledov na področju varovanja v letalstvu in pomorske varnosti s strani obstoječih ali novih agencij. Študija je analizirala status quo inšpekcijskih pregledov in ga primerjala z možnimi alternativami. Svetovalec je ocenil tudi stališča, ki so jih izrazili zaposleni v agenciji, pristojni organi držav članic in zadevne deležnike. Ugotovil je, da trenutni sistem deluje zelo zadovoljivo in da ni objektivnega razloga za spremembo pristopa.
3.Nove pobude
Občuten napredek je bil dosežen v enem od najbolj pomembnih in težavnih dosjejev, in sicer načrtu za razvoj tehnologij na področju varovanja letalstva. Načrt določa različne dejavnosti, ki zajemajo vse vidike varnostne tehnologije in metod ter služi kot sklicni dokument za vse evropske deležnike, ki so vključeni v raziskovanje na področju varovanja v letalstvu.
V zvezi s tovorom Komisija še naprej tesno sodeluje z državami članicami, da bi se dogovorila o izvajanju sistema za analizo predhodnih informacij o tovoru (ACI). V tem okviru se je nadaljevalo sodelovanje s carinskimi uradi v zvezi s predhodnimi informacijami o tovoru pred natovarjanjem (PLACI), kjer se je začelo mednarodno sodelovanje znotraj skupne delovne skupine ICAO/WCO o ACI, kjer ima Komisija dejavno vlogo. Sodelovanje z državami članicami in deležniki stremi k doseganju skupnih dogovorjenih načel in morebitnih standardov ter priporočenih praks, ki se lahko sprejmejo in izvajajo, če bi se država članica ali regija odločila za uporabo takšnega koncepta v enem ali več poslovnih modelih na področju letalskega tovora in pošte.
ČETRTI DEL
Dialog z mednarodnimi organi in tretjimi državami
1.
Splošno
Komisija sodeluje z mednarodnimi organi in ključnimi trgovinskimi partnerji, udeležba na s tem povezanih mednarodnih srečanjih, kot je letno zasedanje Odbora za varovanje v letalstvu ICAO, pa omogoča usklajevanje stališč EU. Dvostranski dialog poteka z nekaterimi tretjimi državami, kot so Združene države, kar Komisiji omogoča poglabljanje razumevanja in zaupanja s podobno mislečimi državami na področju varovanja v letalstvu.
2.
Mednarodni organi
Komisija je sodelovala na letnem zasedanju Odbora za varovanje v letalstvu ICAO, ki je potekal v Montrealu od 13. do 17. aprila 2015, ter predstavila dokument o razvoju na področju varovanja v letalstvu, v katerem je bilo podrobno opisano uspešno izvajanje pravil, ki se uporabljajo v Evropski uniji glede varnostnega pregledovanja tekočin, razpršil in gelov. Dokument je bil pripravljen skupaj s ključnimi trgovinskimi partnerji, Avstralijo, Kanado in Združenimi državami, ki so uvedli podobne ureditve glede pregledovanja tekočin razpršil in gelov, ter so ga podprli ključni deležniki iz industrije, Mednarodni letališki svet in Mednarodno združenje letalskih prevoznikov, s čimer je bila tej pobudi izkazana široka podpora v korist letalskih potnikov.
Komisija sodeluje na srečanjih, ki jih organizirajo Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC), zlasti varnostni forum ECAC in z njim povezane delovne skupine. Sodelovanje je pomembno, saj so te skupine pogosto vir uporabnih temeljev za razvoj prihodnjih pravil glede varovanja, na katere se lahko opre regulativni odbor EU za varovanje v civilnem letalstvu in z njim povezane delovne skupine. V okviru dogovora o sodelovanju, podpisanega leta 2012 med ECAC in Komisijo, so bile dejavnosti na področju varovanja v letalstvu še dodatno okrepljene.
Komisija za globalno izboljšanje varovanja v letalstvu izvaja dejavnosti za krepitev zmogljivosti v tretjih državah. Projekt varovanja v civilnem letalstvu v Afriki in na Arabskem polotoku (CASE), ki ga financira Evropska unija, se je uradno začel izvajati 1. novembra 2015 in bo trajal štiri leta. Projekt izvaja Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC).
3.
Tretje države
Komisija je na področju varovanja v letalstvu dejavno sodelovala z Združenimi državami na številnih forumih, zlasti v skupini EU-ZDA za sodelovanje na področju varovanja v prometu (TSCG). Cilj TSCG je spodbujanje sodelovanja na številnih področjih skupnega interesa in zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistema enkratnih varnostnih pregledov ter vzajemnega priznavanja ureditev EU in ZDA na področju zračnega tovora in pošte. Obe pobudi letalskim prevoznikom prihranita čas, stroške in zmanjšujeta operativno kompleksnost.
Komisija je tesno sodelovala s Kanado in Črno goro pri izvedbi temeljite analize njunih ureditev varovanja v letalstvu, da bi ju priznala kot enakovredni ureditvi varovanja v letalstvu v EU. To sodelovanje je vodilo k pripravi nove izvedbene zakonodaje decembra 2015, ki je v okviru ureditve enkratnega varnostnega pregleda potnikom in prtljagi, ki prihajajo iz Kanade in Črne gore v EU, omogočila povezovalni let brez nadaljnjih varnostnih pregledov. V okviru teh ureditev Kanada in Črna gora lete iz EU obravnavata enako. Potniki in prtljaga, ki v ti državi prihajajo iz EU, lahko torej na povezovalni let preidejo brez nadaljnjih varnostnih pregledov. V primeru Črne gore ta vzajemnost velja tudi za tovor.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.7.2016
COM(2016) 454 final
PRILOGI
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
LETNO POROČILO ZA LETO 2015 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA
Priloga 1
Inšpekcijski pregledi Komisije, stanje na dan 31. decembra 2015
|
Država
|
Število inšpekcijskih pregledov januar 2015–december 2015 (vključno z nadaljnjimi pregledi)
|
Skupno število inšpekcijskih pregledov 2004-2015 (vključno z nadaljnjimi pregledi)
|
|
Avstrija
|
0
|
12
|
|
Belgija
|
2
|
16
|
|
Bolgarija
|
1
|
11
|
|
Hrvaška
|
1
|
4
|
|
Ciper
|
0
|
8
|
|
Češka
|
1
|
11
|
|
Danska
|
1
|
15
|
|
Estonija
|
1
|
8
|
|
Finska
|
2
|
13
|
|
Francija
|
2
|
24
|
|
Nemčija
|
2
|
25
|
|
Grčija
|
0
|
17
|
|
Madžarska
|
1
|
10
|
|
Irska
|
0
|
13
|
|
Italija
|
2
|
22
|
|
Latvija
|
0
|
8
|
|
Litva
|
0
|
7
|
|
Luksemburg
|
1
|
9
|
|
Malta
|
1
|
6
|
|
Nizozemska
|
2
|
13
|
|
Poljska
|
2
|
15
|
|
Portugalska
|
1
|
15
|
|
Romunija
|
1
|
8
|
|
Slovaška
|
1
|
9
|
|
Slovenija
|
1
|
7
|
|
Španija
|
2
|
23
|
|
Švedska
|
1
|
17
|
|
Združeno kraljestvo
|
2
|
26
|
|
Države, ki niso članice EU:
|
|
|
|
Švica
|
1
|
8
|
|
SKUPAJ
|
32
|
380
|
Inšpekcijski pregledi Nadzornega organa EFTA, stanje na dan 31. decembra 2015
|
Država
|
Število inšpekcijskih pregledov januar 2015–december 2015 (vključno z nadaljnjimi pregledi)
|
Skupno število inšpekcijskih pregledov 2004-2015 (vključno z nadaljnjimi pregledi)
|
|
Islandija
|
1
|
11
|
|
Norveška
|
3
|
48
|
|
SKUPAJ
|
4
|
59
|
Priloga 2
Izvedbena zakonodaja, sprejeta v letu 2015:
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1998 z dne 5. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva.
Izvedbeni sklep Komisije C(2015)8005 z dne 16. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, ki vsebujejo podatke iz točke (a) člena 18 Uredbe (ES) št. 300/2008.