EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2016

COM(2016) 321 final

SPOROČILO KOMISIJE

Evropski semester 2016: Priporočila za posamezne države

1.Uvod

Podpora naložbam, nadaljevanje strukturnih reform in ohranjanje odgovornih javnih financ so bistveni za nadaljevanje okrevanja Evrope in modernizacijo njenih gospodarstev. 
Navedena tri področja za prednostno ukrepanje – tako imenovani trije prednostni stebri – so bila potrjena v letnem pregledu rasti za leto 2016 in so podlaga priporočil za posamezne države ter sklepov v okviru Pakta za stabilnost in rast, ki jih Komisija predstavlja danes. Ta sveženj temelji na oceni nacionalnih programov, ki so jih države članice predstavile marca in aprila 2016 kot del evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik, in vključuje podatke iz najnovejših gospodarskih napovedi Komisije 1 . Vzporedno s tem svežnjem Komisija začenja tudi uradno posvetovanje s pogodbenicami Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji o prenosu fiskalnega dogovora v nacionalno zakonodajo.

Komisija na evropski ravni tesno sodeluje z drugimi institucijami EU, da bi vzpostavila prave okvirne pogoje za delovna mesta in rast. Dosežen je bil napredek pri izvajanju delovnega programa Komisije za leto 2016. Komisija bo v prihodnjih tednih izdala oceno stanja napredka pri naložbenem načrtu za Evropo, uniji kapitalskih trgov, enotnem digitalnem trgu in strategiji za enotni trg, ki so bistveni elementi za spodbujanje delovnih mest in rasti. Prizadevanja na ravni EU temeljijo na agendi za boljše pravno urejanje. Napredek je viden tudi na nacionalni ravni, vendar je neenakomeren. Odgovornost držav članic je, da nadaljujejo z ukrepi, ki jih je priporočil Svet, da bi izboljšale stanje svojih gospodarstev in Evropske unije kot celote.

Evropsko gospodarstvo še naprej zmerno okreva, domači viri rasti pa morajo počasi prevzeti glavno vlogo. H gospodarskim rezultatom, ki so predvsem posledica zasebne porabe, prispevajo nizke cene nafte, ugodni pogoji financiranja in nizek menjalni tečaja evra v zadnjem času. Ker se lahko učinki teh spodbujevalnih dejavnikov kmalu iztečejo, je ključno nadalje spodbuditi domače vire rasti, zlasti produktivne naložbe v skladu z naložbenim načrtom za Evropo, saj lahko to pospeši sedanje povpraševanje in prihodnjo ponudbo. Naložbe iz zasebnih in javnih virov so še vedno nizke v primerjavi z njihovo ravnjo pred krizo, a pridobivajo zagon in trend se jasno obrača. Nadaljnji napredek zahteva premagovanje kombinacije šibkega povpraševanja, visokega zasebnega dolga, neugodnega poslovnega okolja v nekaterih državah in na splošno še vedno krhkega zaupanja zasebnega sektorja.

Struktura globalne rasti se spreminja z mednarodnim okoljem, kar za Evropsko unijo predstavlja priložnosti in izzive. Pričakovati je, da bo rast v gospodarstvih v vzponu ostala šibka zaradi večje nestanovitnosti na finančnih trgih.
Nedavno se je upočasnila tudi rast v velikih naprednih gospodarstvih. Ti elementi ustvarjajo negotovost in poudarjajo potrebo po tem, da EU okrepi svoje zmogljivosti za ustvarjanje in spodbujanje povpraševanja v svojem velikem medsebojno povezanem gospodarstvu.

Za pospešitev okrevanja in dvig dolgoročnega potenciala rasti gospodarstev EU sta potrebna hitrejši napredek pri strukturnih reformah ter ustrezno časovno zaporedje reform . To velja zlasti glede na posledice gospodarske krize, šibek demografski razvoj in relativno nizko rast produktivnosti. Komisija je večkrat poudarjala, da so za spodbujanje zaupanja in pospeševanje okrevanja potrebna vsa orodja politike – monetarne, fiskalne in strukturne. Ukrepanje je osredotočila na spodbujanje konvergence k višjim standardom med državami članicami, da bi se spodbudilo ustvarjanje delovnih mest ter zmanjšali revščina in socialna izključenost. Ker samo prilagodljiva monetarna politika ne more pripeljati do vzdržne in uravnotežene rasti ter ker je fiskalni manevrski prostor v številnih državah članicah še vedno omejen, so strukturne reforme bistvene za modernizacijo gospodarstva in doseganje vrste ciljev, določenih v pogodbah EU, ki združujejo uravnoteženo, trajnostno rast, polno zaposlenost in socialni napredek.
S povečanjem produktivnosti lahko dobro zasnovane in časovno razporejene reforme srednjeročno znatno pozitivno vplivajo na potencialno rast gospodarstva in okrepijo sposobnost njegovega prilagajanja. Njihov srednjeročni vpliv na rast se lahko poveča, kadar hitro izvajanje reform okrepi zaupanje in kadar se združijo z dopolnilnimi ukrepi, ki podpirajo domače povpraševanje, zlasti naložbe.

Socialni modeli so bili med krizo na preizkušnji in treba jih je posodobiti ter okrepiti s kombiniranjem pravih elementov prožnosti in varnosti, vključno s trajnostnimi načini za vračanje in ponovno vključevanje v delo. Čeprav se je število zaposlenih od leta 2013 zvišalo za več kot 5,5 milijonov in je brezposelnost padla na najnižjo raven v obdobju več let, se večina držav članic še vedno sooča z akutnimi socialnimi posledicami krize. Dolgotrajna brezposelnost je z 10,5 milijona oseb v EU še vedno visoka, trenutno pa naj bi 122 milijonov oseb ogrožala revščina ali socialna izključenost 2 . Realni dohodek gospodinjstev na prebivalca je v euroobmočju še vedno pod ravnjo iz leta 2008. Poleg tega bodo učinki starajočega se prebivalstva v prihodnosti zahtevali nadaljnjo modernizacijo na področju dolgotrajne oskrbe, pokojnin in zdravstvenega varstva, kar ne zajema le obsega njihovega zagotavljanja, ampak tudi njihovo financiranje. Da bi rešila nekatera od teh vprašanj in spodbudila približevanje najuspešnejši državam, je Komisija začela z delom na vzpostavitvi evropskega stebra socialnih pravic 3 , ki je del širših prizadevanj za uresničitev globlje in pravičnejše ekonomske in monetarne unije.

Velik pritok beguncev in migrantov v preteklem letu ima za EU številne socialne in ekonomske posledice. Kratkoročno se bodo zaradi pritoka beguncev povečali javni odhodki in domače povpraševanje, kar bo pozitivno vplivalo na BDP. Srednjeročni učinek na zaposlovanje in rast je odvisen od uspešnega vključevanja beguncev na trg dela in v družbo, med drugim tudi prek podpore za izobraževanje.

Kvalificirana delovna sila je ključnega pomena za EU, da bo ta globalno konkurenčna, spodbujala vključevanje v družbo in ohranila visok življenjski standard. Bolj kvalificirana delovna sila bi povečala produktivnost. Višja rast produktivnosti pa bi omogočila višje plače in kupno moč za Evropejce. Potrebni so nujni ukrepi za zagotavljanje, da ima delovna sila v EU potrebne spretnosti, da lahko drži korak s hitrimi spremembami na trgu dela. Medtem ko imajo nekateri delodajalci težave pri iskanju ljudi s pravimi spretnostmi, je več kot štiri milijone mladih še vedno brezposelnih, zato je usklajevanje sedanjih in prihodnjih potreb na trgu dela izziv na vseh področjih. To je ključno tudi z vidika demografskega razvoja.

Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) je začel kazati rezultate v praksi. Evropska investicijska banka je do zdaj odobrila 57 projektov za financiranje v okviru EFSI, kar predstavlja obseg financiranja v višini 7,8 milijarde EUR.
Vsak mesec se za financiranje izbere več projektov. Od projektov, ki so bili odobreni do zdaj, jih približno polovica podpira obnovljivo energijo, energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov ter druge naložbe, ki prispevajo k nizkoogljični rasti. Drugi projekti so s področja R&R in industrijskih inovacij, digitalne in socialne infrastrukture, prometa ter dostopa do financiranja za manjša podjetja. Evropski investicijski sklad (EIF) je odobril več kot 165 sporazumov o financiranju MSP, s skupnim financiranjem v okviru EFSI v višini 3,4 milijarde EUR. Po pričakovanjih bo to koristilo okrog 136 000 MSP in podjetjem s srednjo tržno kapitalizacijo. Te dejavnosti bodo po pričakovanjih sprožile vlaganja v skupni višini 82,1 milijarde EUR.

Drug velik vir podpore EU pri naložbah predstavljajo evropski strukturni in investicijski skladi (ESIF) z načrtovanimi naložbami EU v višini 454 milijard evrov do leta 2020, ki so usmerjene predvsem v prizadevanja za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje rasti. Zaključek prejšnje generacije programov konec leta 2015 pomeni, da se bo v letu 2016 pospešilo izvajanje programov ESIF za obdobje 2014–2020. Komisija bo skupaj z državami članicami skrbno preverjala izvajanje teh programov.

2.Izvajanje novih elementov v evropskem semestru 2016

Boljše povezovanje razsežnosti euroobmočja in nacionalnih razsežnosti

Evropski semester 2016 je prvi cikel oblikovanja politike, v katerem je Komisija predlagala priporočila za euroobmočje skupaj z letnim pregledom rasti. Svet je ta nato sprejel pred objavo priporočil za posamezne države. Pet priporočil poudarja ukrepe politike za euroobmočje na področju strukturnih reform, fiskalne politike in finančnih trgov. Ta priporočila so zagotovila usklajeno referenčno merilo za pripravo priporočil za posamezne države, kar zagotavlja močnejše vključevanje razsežnosti euroobmočja v domače politike in reforme. Priporočila za posamezne države, ki jih predlaga Komisija, so tako usmerjena v podporo izvajanju priporočil za euroobmočje 4 . To velja zlasti za priporočila, povezana s splošno fiskalno naravnanostjo, presežki na tekočem računu, trgi dela, slabimi posojili in insolvenčnimi okviri.

Bolj osredotočena priporočila za posamezne države

Priporočila za posamezne države določajo cilje politike za naslednjih 12 do 18 mesecev.
Da bi povečala zavezanost reformam in prispevala k boljšemu izvajanju reform, je Komisija leta 2015 uvedla bolj osredotočen pristop, saj je močno zmanjšala število priporočil, tako da zajemajo samo ključna prednostna vprašanja makroekonomskega in socialnega pomena, ki zahtevajo takojšnjo pozornost držav članic.
Priporočila se osredotočajo na to, kaj je treba doseči, namesto da bi predpisovala, kako to doseči, da bi države članice usmerjala, hkrati pa jim pustila dovolj manevrskega prostora. S priporočili iz leta 2016 se ta pristop konsolidira. Prav tako priporočila upoštevajo intenziven dialog z drugimi institucijami EU in nacionalnimi organi ter deležniki po objavi poročil o državah februarja 2016 5 .

Komisija bo še naprej spremljala razvoj na področju ekonomske in socialne politike. Medtem ko poročila o državah zajemajo širšo paleto tem in izzivov ekonomskega in socialnega pomena za države članice, so priporočila za posamezne države bolj osredotočena, da bi usmerjala in vodila reformna prizadevanja Hkrati je zagotovljeno primerno razločevanje med državami članicami, ki je odvisno od narave in obsega izzivov. To se odraža v številu priporočil za posamezne države in stopnji njihove specifičnosti.

Okrepljen postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji

Narava makroekonomskih neravnotežij, s katerimi se soočajo države članice, je bolje pojasnjena in sporočena. Kot je navedeno v sporočilu k poročilom o državah 6 , je Komisija sprejela ukrepe za izboljšanje preglednosti postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji in kategorizacije neravnotežij v državah članicah. Ugotovitve poglobljenih pregledov zadevnih držav članic v okviru postopka so bile bolj jasno in učinkovito predstavljene v poročilih o državah. To krepi povezavo med izzivi in odzivi politike ter olajšuje odkrivanje nerešenih vrzeli v politikah. Racionalizacija in stabilizacija kategorij makroekonomskih neravnotežij s šestih na štiri (ni neravnotežij, neravnotežja, čezmerna neravnotežja in čezmerna neravnotežja s popravljalnimi ukrepi) je s tega vidika prav tako koristna. Kot v predhodnih ciklih se resnost in obseg ugotovljenih neravnotežij odražata v predlogih priporočil za posamezne države, saj so zlasti pri državah s čezmernimi neravnotežji priporočila za posamezne države bolj ciljno usmerjena.

Za odpravo neravnotežij se bo razširilo spremljanje glavnih ekonomskih in političnih gibanj. Z racionalizacijo evropskega semestra je bilo odločeno tudi, da bo v naslednjem ciklu uvedeno posebno spremljanje za vse države članice, pri katerih so bila ugotovljena makroekonomska neravnotežja in čezmerna makroekonomska neravnotežja.
Kot v preteklih ciklih je to usmerjeno v hitrejši in bolj usklajen odziv politike na ugotovljena neravnotežja, in sicer z intenzivnejšim dialogom med Komisijo in nacionalnimi organi, podprtim s strokovnimi misijami in rednimi poročili o napredku. Takšni stiki bodo v pomoč tudi pri spremljanju izvajanja priporočil za posamezne države v zadevnih državah članicah. Spremljanje se bo razlikovalo glede na resnost temeljnih izzivov.

Evropski semester se zdaj bolj osredotoča na zaposlenost in socialno uspešnost. Ocena in nasveti v semestru sistematično upoštevajo zaposlenost in socialne razmere. Vključitev treh novih spremenljivk zaposlenosti v pregled postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji odraža zavezo Komisije za razširitev analize makroekonomskih neravnotežij. Kazalniki so dodani za boljši prikaz zaposlitvene in socialne razsežnosti procesov prilagajanja. Večja pozornost je namenjena socialni pravičnosti programov za makroekonomsko prilagoditev.

Bolj sistematična uporaba navzkrižnega preverjanja in referenčnih meril

Razvijajo se dodatna orodja za primerjave med državami. Konvergenco se lahko spodbuja z uporabo referenčnih meril in spodbujanjem dobrih praks. Komisija je začela postopno spodbujati uporabo referenčnih meril in navzkrižnega preverjanja politik ali posameznih tem, da bi spodbudila skupno razumevanje izzivov in odzivov politike ter izboljšala izvajanje reform. Na politični ravni in ravni odborov v sestavah Sveta se je odvilo ali začelo več uporabnih razprav, ki bodo razširjene v naslednjem ciklu evropskega semestra. Meddržavne analize so tako postale pomembno orodje za podporo svetovanju Komisije glede politik v priporočilih za posamezne države, kar spodbuja pregledno razpravo o dobrih praksah in rezultatih na različnih področjih. Komisija na podlagi izkušenj držav članic EU v okviru evropskega semestra krepi svojo podporo pri izboljševanju ekonomskega upravljanja in konkurenčnosti v državah, ki se pripravljajo na pristop.

Večja podpora reformam prek skladov EU in tehnične pomoči

Do zdaj se je vzpostavila jasna povezava med uporabo proračuna EU v državah članicah in spodbujanjem reform politik. V skladu s pravnim okvirom, ki zajema evropske strukturne in investicijske sklade (ESI) 7 , programi, ki jih skladi ESI sofinancirajo v obdobju
2014–2020, obravnavajo vsa relevantna priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra. Operativni programi so bili tesno usklajeni s preteklimi priporočili za posamezne države, pogoj za njihovo odobritev pa je izvajanje številnih reform (predhodni pogoji), da bi spodbudili uporabo in učinkovitost skladov ESI. Komisija bo natančno spremljala napredek pri doseganju dogovorjenih ciljev in o njem poročala do leta 2017. Prav tako namerava z državami članicami razpravljati o učinkovitosti programov za podporo reformam, da bi sčasoma zagotovila popolno usklajenost, kar je v skladu z določbami skladov ESI glede makroekonomskih pogojev. Države članice bo vključila v podrobnejše razprave o njihovih potrebah po tehnični pomoči in zagotovila, da se 5 milijard EUR iz skladov ESI, namenjenih krepitvi upravnih zmogljivosti, uporabi za podporo potrebnim reformam.

Učinkovito izvajanje reform se podpira tudi s tehnično pomočjo nedavno ustanovljene podporne službe Komisije za strukturne reforme. Na podlagi izkušenj s podporo Cipru in Grčiji je bil novembra lani predstavljen zakonodajni predlog za financiranje tehnične pomoči državam članicam, ki jo lahko zahtevajo, o katerem trenutno potekajo pogajanja s sozakonodajalcema. Predlagani program za podporo strukturnim reformam bo predstavljal poseben instrument EU, s katerim se državam članicam na njihovo prošnjo zagotovi celovita in ciljno usmerjena podpora, s čimer se jim lahko pomaga pri oblikovanju in izvajanju institucionalnih, strukturnih in upravnih reform.

Program za podporo strukturnim reformam bo omogočil mobilizacijo tehnične podpore za širok nabor ključnih reformnih področij. V primeru splošne upravne reforme je na primer mogoče zagotoviti podporo za izboljšanje upravljanja, učinkovitosti in kakovosti, vključno z ukrepi za boj proti korupciji in goljufijam. Podpora na področju fiskalne politike bi na primer lahko zajemala pomoč pri izboljšanju upravljanja javnih financ in pomoč pri zagotavljanju učinkovitejšega pobiranja davkov in prispevkov za socialno varnost. Pri reformi poslovnega okolja bi se lahko izkoristila pomoč pri postopku poenostavitve regulativnega sistema in uvajanju politik za spodbujanje inovacij, podjetništva, neposrednih tujih naložb in izvoza. Podpora na področju finančnih trgov lahko vključuje pomoč pri oblikovanju in izvajanju zakonodaje o insolventnosti fizičnih in pravnih oseb ter okvira za listinjenje v okviru unije kapitalskih trgov. Tehnična pomoč za reforme na področju trga dela in socialne politike bi se lahko na primer uporabila za povečanje učinkovitosti in uspešnosti sistema socialne varnosti z vidika tveganja dolgoročne vzdržnosti.

Demokratična legitimnost in odgovornost

Učinkovita demokratična legitimnost in odgovornost sta ključni za krepitev zavezanosti postopku evropskega semestra. Dialog z nacionalnimi deležniki (vladami, parlamenti, socialnimi partnerji, civilno družbo) in Evropskim parlamentom v ključnih točkah postopka semestra se je močno okrepil, tako na tehnični kot na politični ravni.
Zgodnja objava poročil o državah je zagotovila več časa za poglobljene razprave, preden Komisija objavi svoje predloge priporočil za posamezne države. Države članice vedno pogosteje vključujejo nacionalne parlamente in socialne partnerje. Vlogo nacionalnih parlamentov bi bilo treba še okrepiti, in sicer s poglobljenim sodelovanjem v razpravi o priporočilih za posamezne države, namenjenih državam članicam, in v okviru letnega proračunskega postopka. Komisija je vse leto aktivno sodelovala v nacionalnih razpravah na politični in tehnični ravni. Ti stiki so se okrepili po objavi poročil o državah, v obdobju pred nacionalnimi programi in današnjim svežnjem.

Tesno vključevanje socialnih partnerjev na vseh ravneh v oblikovanje in izvajanje reform je pomembno za zagotavljanje uspeha. Vključevanje socialnih partnerjev je uveljavljeno na evropski ravni, še vedno pa obstaja prostor za večje vključevanje socialnih partnerjev v oblikovanje reform na nacionalni ravni. Komisija je pozvala države članice, naj se pri pripravi nacionalnih programov reform temeljito posvetujejo z nacionalnimi parlamenti in socialnimi partnerji. Države članice so se s socialnimi partnerji posvetovale o nacionalnih programih reform in nekatere so stališča socialnih partnerjev posredovale Komisiji.

Institucije EU so pomagale usmerjati evropski semester. Evropski parlament je sprejel resolucije o treh ločenih poročilih o evropskem semestru, ki zajemajo vprašanja o letnem pregledu rasti 2016 8 , zaposlovanju in socialnih vidikih 9 ter upravljanju enotnega trga 10 . V Svetu so potekale poglobljene razprave v različnih sestavah pred sprejetjem priporočil za euroobmočje in njihovo potrditvijo s strani Evropskega sveta v februarju. Evropski svet 11 je 17. marca potrdil prednostna področja politik v letnem pregledu rasti in opozoril, da bodo države članice prednostne naloge odrazile v svojih prihodnjih nacionalnih programih reform ter programih za stabilnost in konvergenčnih programih.

3.Splošni napredek pri reformah in odpravljanju neravnotežij

Na splošno so države članice v prejšnjem letu napredovale z reformami, vendar je treba ta napredek pospešiti. Na splošno so države članice dosegle omejen do določen napredek pri odpravljanju težav, ugotovljenih v priporočilih za posamezne države, izdanih leta 2015 12 . Napredek je tako v primerjavi z letom prej lani ostal na podobni ravni.
Izvajanje priporočil za posamezne države se razlikuje glede na področje politike. To je lahko posledica zapletenosti reform, ki jih je treba izvesti, kot so reforme trgov dela in proizvodov, pokojninskih sistemov in bančnih sektorjev. Najopaznejši napredek je viden v zvezi s priporočili na področjih finančnih storitev in aktivnih politik trga dela. Nasprotno bi lahko pričakovali večji napredek pri ustvarjanju podjetjem in zaposlovanju prijaznejšega regulativnega okolja, povečanja udeležbe žensk na trgu dela in zmanjševanju ovir v storitvenem sektorju. Večji napredek pri izvajanju priporočil za posamezne države je viden pri državah članicah, pri katerih so ugotovljena neravnotežja, v primerjavi z državami članicami brez neravnotežij, verjetno zaradi večje potrebe po reformah, močnejšega dialoga o politikah in v nekaterih primerih zaradi močnejšega tržnega pritiska.

Države članice napredujejo pri odpravljanju neravnotežij v svojih gospodarstvih kljub zahtevnemu okolju. V državah z visokimi zunanjimi obveznostmi so se veliki primanjkljaji na tekočem računu iz obdobja pred krizo znatno zmanjšali ali se celo spremenili v presežke. V drugih državah članicah presežki ostajajo in so zelo visoki. Stroškovna konkurenčnost se je na splošno izboljšala in dokazi kažejo na strukturno prilagoditev v smislu, da viri prehajajo v menjalni sektor. Brezposelnost se zmanjšuje, čeprav v različnem obsegu v različnih državah članicah. Čiščenje bilanc stanja v večini držav napreduje s potekajočim razdolževanjem v sektorju gospodinjstev in podjetniškem sektorju ter izboljšano kapitalizacijo bank. V večini držav je razdolževanje v glavnem povezano z manjšo porabo, v nekaterih državah pa se je relativna raven dolga zmanjšala zaradi močne rasti. V tem okviru ranljivosti, povezane z dolgotrajnim presežkom dolga v nekaterih sektorjih, ostajajo razlog za zaskrbljenost, na finančni sektor pa vplivajo nizka donosnost skupaj z visoko ravnjo slabih bančnih posojil iz preteklosti in potreba po prilagajanju zahtevnejšemu regulativnemu okolju.

Z makroekonomskimi ravnotežji se sooča manj držav članic kot lani, saj se je kategorizacija neravnotežij v postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji poenostavila, nadzor v postopku v zvezi z makroekonomskimi ravnotežji pa je bolj osredotočen. Za šest držav članic, za katere je bil opravljen poglobljen pregled, je bilo glede na postopek v zvezi z makroekonomskimi ravnotežji ugotovljeno, da nimajo neravnotežij. Za sedem držav članic je bilo ugotovljeno, da se soočajo z neravnotežji, v šestih državah članicah pa so bila ugotovljena čezmerna neravnotežja Za Hrvaško in Portugalsko, ki se soočata s čezmernimi neravnotežji, je Komisija marca napovedala, da bo pregledala svojo oceno, pri čemer bo upoštevala ambicioznost njunih nacionalnih programov reform. Na podlagi ocene zavez glede politik obeh držav članic Komisija ocenjuje, da na tej stopnji ni treba okrepiti postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji pod pogojem, da bo prišlo do hitrega in popolnega izvajanja reform iz priporočil za ti državi.

4.    Ključni cilji priporočil za leto 2016

Usklajen okvir politike je pomemben stabilizacijski dejavnik. Da bi pospešila okrevanje in spodbudila ekonomsko in socialno konvergenco k višjim standardom, Komisija pri predlogih za priporočila za posamezne države izhaja iz treh glavnih stebrov, opredeljenih v letnem pregledu rasti za leto 2016. Ta priporočila in sklepi, sprejeti v okviru Pakta za stabilnost in rast ter postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, tvorijo povezan sveženj politik, ki združuje različna orodja za ekonomsko upravljanje, s čimer se zagotavlja učinkovitejša koordinacija politik. Poleg tega priporočila za euroobmočje služijo kot pomembno vodilo za države članice euroobmočja.

Dolgoročnejša vizija, ki je opredeljena v strategiji Evropa 2020, je trdno zasidrana v evropskem semestru. Strategija Evropa 2020 je vedno zagotavljala dolgoročno perspektivo pri prizadevanjih za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje rasti. Ključna načela strategije Evropa 2020 ostajajo še naprej relevantna. Določajo usmeritve v priporočilih za posamezne države, predstavljala pa so tudi podlago za večletni finančni okvir ter evropske strukturne in investicijske sklade. Tabela 2, ki je priložena temu sporočilu, vsebuje pregled napredka pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020.

Odprava ovir za financiranje in podpora javnim ter zasebnim naložbam

Priložnosti za financiranje se morajo zagotoviti širšemu krogu podjetij. V številnih državah članicah visoke ravni zasebnega dolga in velik delež slabih posojil še vedno ovirajo močnejše okrevanje na področju kreditiranja. Države članice bi morale unijo kapitalskih trgov uporabiti kot orodje za razvoj evropskih trgov za vrednostne papirje, zavarovane s premoženjem, ki jih izdajo MSP, tako da bodo izboljšani pogoji financiranja in rast kreditiranja koristili velikemu številu podjetij. Poleg tega bi bilo treba še bolj razviti trge za druge oblike financiranja prek kapitalskih trgov, kot je financiranje s tveganim kapitalom, kar vključuje pregled regulativnega okolja v državah članicah. Komisija predlaga ukrepe na tem področju Nemčiji, Cipru, Portugalski in Sloveniji.

Čiščenje bančnih bilanc stanja prispeva k ustvarjanju pogojev za boljši dostop do financiranja. Banke so dosegle znaten napredek pri prilagajanju svojih bilanc stanja, večina bančnih institucij pa je dobro kapitaliziranih in likvidnih. Vendar ima bančni sektor v nekaterih državah še vedno visok delež slabih posojil in slabih sredstev. Če te pomanjkljivosti ne bodo obravnavane, lahko to privede do šibke rasti posojil. Poleg tega dolgotrajno refinanciranje slabih posojil pomeni, da je na voljo manj sredstev za nove projekte, kar vodi do neoptimalne razporeditve kreditiranja. V nekaterih državah bi lahko reforme insolvenčnega okvira pospešile odpravo slabih dolgov, kar bi prispevalo k hitrejšemu očiščenju bančnih bilanc stanja, vključno z zagotovitvijo boljših pogojev za listinjenje slabih posojil. Komisija je zaradi teh razlogov priporočila nadaljnje ukrepe za zmanjšanje obsega slabih posojil, kar vključuje prispevek reform insolvenčnega okvira, državam, kot so Bolgarija, Irska, Hrvaška, Italija, Ciper, Portugalska in Slovenija.

Pri sprostitvi naložb ne gre samo za večje financiranje. Naložbe se doslej niso izkazale za močan dejavnik okrevanja. Kjer je mogoče, na primer v Nemčiji, bi morale države članice izkoristiti fiskalni manevrski prostor za povečanje javnih naložb v področja, ki spodbujajo rast, kot so infrastruktura, izobraževanje in raziskave. Hkrati se države članice poziva, naj stremijo k zagotavljanju okolja, ki spodbuja produktivne naložbe. Pregled stanja glede ovir za naložbe v državah, ki ga je izvedla Komisija, kaže, da je največje število ovir povezanih z ozkimi grli, kot so nizka raven učinkovitosti in preglednosti v javni upravi, neučinkovitost sodnih sistemov in pomanjkljivosti v poslovnem okolju. Slednje vključujejo visoka regulativna in upravna bremena, pomanjkanje predvidljivega regulativnega okvira ter predpisi, specifični za posamezne sektorje (ki vključujejo zapletene in dolgotrajne postopke odobritve), ki lahko ovirajo naložbe v velike infrastrukturne projekte.

Še vedno obstajajo določene pomanjkljivosti v sistemih obdavčitve, pri javnem naročanju, v sodnih sistemih in insolvenčnih okvirih. Komisija na primer priporoča Madžarski, da odpravi izkrivljajoče davke, ki so specifični za določene sektorje, Latviji, Litvi, Poljski, Romuniji in Slovaški pa, da zagotovijo boljše izpolnjevanje davčnih obveznosti. Italija bi morala skrajšati trajanje civilnih sodnih postopkov z uveljavitvijo reform in učinkovitim upravljanjem sodnih primerov ter izboljšati okvir za postopke zaradi insolventnosti in izterjavo dolgov. Belgija bi lahko poenostavila davčni sistem in odpravila izkrivljajoče davčne odhodke. Poleg tega so potrebne reforme, da se bo omogočil dostop do večjih in bolj razpršenih virov financiranja, obstaja pa tudi potreba po razširitvi prednostnih nalog, da bodo poleg tradicionalne infrastrukture zajemale tudi bolj neopredmetene postavke, človeški kapital in s tem povezane socialne naložbe. Povečanje odzivnosti trgov dela in proizvodov ima prav tako pomembno vlogo. Napredek vključuje tudi okrepitev enotnega trga, pripravo stabilnega seznama prihodnjih projektov, tako nacionalnih kot čezmejnih, ter zagotovitev usklajevanja in načrtovanja na vseh ravneh uprave. Komisija hkrati sprejema pobude za sprostitev celotnega potenciala za naložbe v Evropi, ki vključujejo izvajanje naložbenega načrta za Evropo in nadaljnjo krepitev enotnega trga.

Izboljšanje poslovnega okolja in produktivnosti

Dolgoročna rast je odvisna od povečanja produktivnosti. To zahteva od EU, da poveča svoje naložbe na področjih, kot so tehnologija, inovacije in človeški kapital. Nižja raven naložb v več letih je privedla do pomembne akumulacije zaostankov, še posebej na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). K produktivnosti in konkurenčnosti bi prispevale strukturne reforme, ki bi omogočile učinkovitejšo razporeditev virov, hitrejše prevzemanje novih tehnologij, spodbujanje bolj krožnega gospodarstva in uvajanje inovativnih poslovnih modelov.

Podjetjem in zaposlovanju prijaznejše regulativno okolje bi spodbudilo zasebne naložbe. Izboljšanje praks javne uprave, odprava korupcije, uvedba preglednosti ter preprosti in predvidljivi predpisi prispevajo k povečanju konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest. Komisija na primer priporoča Franciji, da nadaljuje s programom poenostavitve, Italiji, da izvede reformo sistema javne uprave, in Avstriji, da zmanjša upravne in regulativne ovire za naložbe, zlasti na področju storitev.

Hitro spreminjajoče se gospodarstvo zahteva prilagodljivo razporejanje virov. Za uspeh so pomembni kvalitativni vidiki reform. Učinkovito razporejanje virov produktivnejšim podjetjem bi povečalo stopnje produktivnosti in rasti. Poleg tega bi povečalo naložbe učinkovitejših podjetij, kar bi okrepilo dolgoročni potencial gospodarstev držav članic za rast. Čeprav je potreben čas, da reforme trgov proizvodov, storitev in dela prinesejo rezultate, pa so te sprožilec takega prerazporejanja virov, saj aktivirajo naložbe in zagotavljajo modernizacijo produktivne baze gospodarstva EU.

Potencial za rast bi se povečal z izboljšanjem učinkovitosti poslovnih storitev. V mnogih državah članicah EU je število omejitev v storitvenih sektorjih še vedno visoko, kar negativno vpliva na naložbe, rast in zaposlovanje. Prispevek sektorja poslovnih storitev k produktivnosti sektorja predelovalnih dejavnosti in drugih sektorjev je bistven za modernizacijo gospodarstev EU. Razpon, raven in število omejitev, ki prevladujejo pri poslovnih storitvah in reguliranih poklicih, zlasti v inženirstvu, računovodstvu, arhitekturi in pravnih storitvah, zahtevajo posebno pozornost. Komisija je v zvezi s tem predlagala priporočila za države članice, vključno z Belgijo, Nemčijo, Luksemburgom in Avstrijo. Okrepitev reform za zmanjšanje regulativnih ovir v trgovini na drobno in gradbenem sektorju bi imela znaten pozitiven učinek v več državah članicah.

Obstaja potreba po veliko tesnejšem sodelovanju med gospodarstvom in akademsko sfero. Inovacije spodbujajo modernizacijo gospodarstva, povečujejo produktivnost, privabljajo naložbe in podpirajo gospodarsko rast. Za ustvarjanje pogojev za inovacije je potrebna kombinacija finančnih spodbud, podpirajočih regulativnih okvirov ter močnejše povezanosti med podjetji in akademsko sfero. Povezanost med akademsko sfero, raziskovalnimi dejavnostmi in podjetniškimi inovacijami je treba okrepiti v mnogih državah članicah, kot so Češka, Danska, Estonija, Španija in Portugalska. Komisija priporoča Belgiji, da spodbudi naložbe v dejavnosti, temelječe na znanju, ter poveča splošne zmogljivosti za inovacije. Estonija in Latvija bi morali spodbujati zasebne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije.

Prilagoditev javnih financ za večjo podporo rasti

Trenutna skupna fiskalna naravnanost euroobmočja je na splošno ustrezna. Na splošno naj bi naravnanost fiskalne politike v euroobmočju v letu 2016 postala nekoliko ekspanzivna. Glede na vzporedna cilja dolgoročne vzdržnosti javnih financ in potrebe po podpori gospodarskemu okrevanju, zlasti da bi se omogočil premik z zunanjih na domače vire gospodarske rasti, se lahko pričakovana naravnanost fiskalne politike v euroobmočju skupno oceni kot na splošno ustrezna, pri čemer je upoštevana vztrajno nizka stopnja inflacije. Hkrati fiskalna naravnanost v posameznih državah članicah ne dosega vedno pravega ravnotežja med zgornjima ciljema.

Komisija je sprejela tudi vrsto ukrepov v okviru pakta za stabilnost in rast. Prvič, Komisija priporoča, da Ciper, Irska in Slovenija zdaj izstopijo iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. To pomeni, da bi po tem ciklu semestra korektivni del še naprej veljal za šest držav v primerjavi s 24 državami leta 2011. Drugič, Komisija je sprejela priporočila za Belgijo, Italijo in Finsko na podlagi člena 126(3) PDEU, v katerih je preverila njihovo spoštovanja merila glede dolga iz pogodbe. Medtem ko je videti, da te države odstopajo od referenčne vrednosti za dolg in referenčne hitrosti zmanjševanja dolga, je iz poročil ob upoštevanju analize relevantnih dejavnikov razvidno, da bi se morale določbe Pakta za stabilnost in rast obravnavati, kot da se trenutno spoštujejo. Komisija bo za Italijo pregledala oceno relevantnih dejavnikov v novem poročilu do novembra, ko bodo na voljo nove informacije o obnovitvi postopka prilagoditve za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja za leto 2017.

Kar zadeva Portugalsko in Španijo, Komisija priporoča Svetu, da priporoči vzdržno odpravo čezmernega primanjkljaja v letu 2016 oziroma 2017 s sprejetjem potrebnih strukturnih ukrepov in uporabo vseh nepričakovanih dobičkov za zmanjševanje primanjkljaja in dolga. V skladu s svojo dolžnostjo spremljanja izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na podlagi člena 126 Pogodbe bo Komisija ponovno pregledala stanje v teh dveh državah članicah na začetku julija.

 

Fiskalna politika ostaja še naprej pomembna za krepitev okrevanja. Nekatere države članice so uspešno zmanjšale svoje primanjkljaje, politike pa bi morale biti osredotočene predvsem na nadaljnji napredek pri izvajanju strukturnih reform za povečanje srednjeročnega potenciala za rast. Hkrati so v številnih državah članica potrebna nadaljnja prizadevanja za konsolidacijo, da se deleži javnega dolga začnejo stabilno zmanjševati, zlasti v državah z visokim dolgom, v katerih je lahko občutljivost na spremembe na finančnih trgih večja.

Prihodkovne in odhodkovne strani javnih financ bi lahko v večji meri spodbujale rast in pravičnost. V trenutnih razmerah je doseganje ustreznega ravnotežja med različnimi komponentami javnih financ bistveno za ohranjanje njihove podpore rasti. Čeprav je bilo sprejetih nekaj odločnih ukrepov, bi lahko države članice na prihodkovni strani še vedno povečale prizadevanja za povečanje pravičnosti in preglednosti davčnih sistemov ter njihove učinkovitosti pri zagotavljanju prepotrebnih spodbud za ustvarjanje delovnih mest. Poleg doseženega napredka pri boju proti davčnim utajam in izboljšanju davčne uprave si je treba še naprej prizadevati za pravičnejše in učinkovitejše davčne sisteme, odpravo ovir za zaposlovanje, dajanje prednosti rasti prijaznim odhodkom ter ohranjanje produktivnih javnih naložb. Komisija je priporočila v zvezi s tem naslovila na države članice, kot so Italija, Poljska in Švedska. Na odhodkovni strani bi si morale države članice prizadevati za večjo učinkovitost in uspešnost posameznih virov odhodkov. Večja učinkovitost lahko omogoči dodaten manevrski prostor za zmanjšanje skupnih odhodkov ob nadaljnjem zagotavljanju ustreznih ravni socialnih storitev in javnih dobrin. Staranje prebivalstva zahteva reforme na področju dolgotrajne oskrbe, pokojnin in zdravstvenega varstva, ki bodo zagotovile vzdržnost in/ali ustreznost sistemov socialne varnosti v državah članicah, kot so Malta, Avstrija in Slovenija.

Boljše prakse pri javnih naročilih lahko pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti javnih izdatkov in uvedbi spodbud za inovativnost ter
stroškovno učinkovitost. Poleg tega bi se morale države članice osredotočiti na vire odhodkov, ki bodo izboljšali produktivne zmogljivosti v prihodnosti in imeli velike pozitivne učinke prelivanja na širše gospodarstvo – kot so izobraževanje, raziskave in razvoj, promet in komunikacije. Irska bi na primer morala večji poudarek nameniti javnim naložbam v osnovna sredstva in v javno infrastrukturo. Nizozemska mora prav tako povečati prizadevanja za preusmeritev javnih izdatkov v raziskave in razvoj.

Države članice bi se morale spoprijeti z močnim davčnim primežem stroškov dela. To se zlasti nanaša na Belgijo, Češko, Nemčijo, Francijo, Latvijo, Litvo in Madžarsko. Močen davčni primež obremenjuje stroške dela in zmanjšuje čisti dohodek zaposlenih ter s tem ovira tako povpraševanje po delovni sili kot njeno ponudbo. Kljub nekaterim reformam za zmanjšanje obdavčitve dela v vrsti držav članic ostaja v drugih državah EU davčni primež stroškov dela močen, še posebej za osebe z nizkimi dohodki.

Povečanje zaposlenosti, človeškega kapitala, socialne vključenosti in zaščite

Prizadevanja za reformo trga dela so prinesla prve pozitivne rezultate. Pogoji na trgu dela se še naprej izboljšujejo, pri čemer zaposlenost narašča, brezposelnost pa se zmanjšuje po zmernih stopnjah. EU tudi beleži vztrajno rast udeležbe žensk in starejših delavcev na trgu dela, kar je pozitiven trend. Nedavne reforme trgov dela v mnogih državah članicah, kot so prožnejše delovne ureditve, izboljšane aktivne politike zaposlovanja in decentralizirana pogajanja o plačah, so privedle do večje prožnosti trgov dela ter večje povezanosti plač s produktivnostjo, kar spodbuja povpraševanje po delovni sili. V vrsti držav so še vedno potrebne reforme za izboljšanje delovanja njihovih trgov dela. Belgija bi na primer morala zagotoviti, da bodo plače lahko rasle skladno s produktivnostjo. Francija in Romunija bi morali zagotoviti, da ostanejo trendi na področju minimalne plače skladni s cilji spodbujanja zaposlovanja in konkurenčnosti. Finska bi morala zagotoviti ciljno usmerjene in zadostne ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

Na trgih dela je treba doseči primerno ravnotežje med prožnostjo in varnostjo. Vztrajna brezposelnost bo verjetno še naprej negativno vplivala na učinkovitost usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela, odvisnost od socialne podpore in pasti nizke poklicne usposobljenosti. Kljub večanju povpraševanja po kvalifikacijah na trgu dela, se nizkokvalificirani delavci praviloma ne vključujejo v vseživljenjsko učenje. Svet je razmere, v katerih so se znašli mladi in dolgotrajno brezposelni, označil kot zadevo, ki zahteva posebno pozornost 13 .

Treba je izboljšati zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest in s tem zmanjšati visoke stopnje brezposelnosti. To je ključnega pomena za ustvarjanje novih delovnih mest, odpravo izkrivljanj, kot so strukturna brezposelnost, segmentacija in neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, ter povečanje socialne kohezije. Nekatere države članice morajo tudi prilagoditi vlogo, ki jo imajo javni uradi za zaposlovanje, in spodbujati večje ustvarjanje delovnih mest, tudi s podpiranjem podjetništva in samozaposlovanja. Razpoložljivost širokega nabora dobro usmerjenih in zasnovanih aktivnih politik zaposlovanja je prav tako pomembna za doseganje visokih stopenj zaposlenosti. Madžarska bi morala olajšati prehod iz sheme javnih del na primarni trg dela. Dolgoročna brezposelnost, zlasti v Bolgariji, Španiji in na Portugalskem, se mora obravnavati s kombinacijo učinkovite socialne pomoči in ukrepov za povečanje možnosti pri iskanju zaposlitve. V državah, kot so Češka, Nemčija, Avstrija in Slovaška, je treba tudi spodbujati udeležbo starejših delavcev in žensk na trgu dela. Segmentacijo trgov dela bi bilo treba zmanjšati na Nizozemskem, Poljskem in Portugalskem, in sicer s spodbujanjem trajnejših oblik zaposlitve.

Vlaganje v človeški kapital prispeva k večjemu zbliževanju. Strukturno in dolgotrajno brezposelnost deloma poganja visoko število oseb, ki niso zaposljive, ker nimajo zadostnih in ustreznih kvalifikacij. Vrzeli in neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih zavirajo inovacijske zmogljivosti in konkurenčnost Evrope. Komisija na primer Združenemu kraljestvu priporoča, da odpravi neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih in zagotovi večanje usposobljenosti, Franciji pa, da reformira sisteme vajeništva in poklicnega usposabljanja, s poudarkom na nizkokvalificiranih osebah. Države članice morajo začeti postopek na dejstvih temelječega pregleda sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izvesti reforme za izboljšanje rezultatov izobraževanja, zlasti na Madžarskem in Slovaškem, ter učinkoviteje usmerjati javne izdatke. V več državah so prisotne težave pri vključevanju ranljivih skupin v redno izobraževanje, zlasti Romov, vendar tudi drugih skupin, kot so dijaki in študenti z migrantskim ozadjem.

Sistemi socialne zaščite so bili postavljeni na preizkušnjo. Socialna zaščita, vključno s pokojninami in storitvami, kot so zdravstveno varstvo, otroško varstvo in dolgotrajna oskrba, ostaja bistvena za uravnoteženo in vključujočo rast. Podpira lahko daljšo delovno dobo, poveča zaposlenost in zmanjša razlike med spoloma. Spodbujanje socialnega dialoga in vključitev socialnih partnerjev v razvoj politik zaposlovanja in socialnih politik bi morala pospešiti izvajanje in povečati učinkovitost takih politik. Reforme morajo spodbujati modernizacijo socialne zaščite in promocijo aktivacijskih politik z združevanjem prožnosti, varnosti, ustreznosti in vzdržnosti. To zahteva tudi povečanje zmogljivosti sistemov nadomestil za brezposelnost in socialne pomoči, da se bodo zagotovili ustrezni dohodki, kakovostne podporne storitve in učinkovita aktivacija. To se lahko doseže z razširitvijo pokritosti in ustreznosti ter z zagotovitvijo vzdržnega financiranja in izboljšanim usmerjanjem izdatkov za socialno zaščito, kot je bilo na primer priporočeno Italiji. Uravnotežena in vključujoča rast se lahko spodbuja tudi z reformami, usmerjenimi v zagotavljanje dostopnih, učinkovitih in vzdržnih sistemov zdravstvenega varstva.

5.    Zaključek

Komisija je pripravila sklop priporočil za posamezne države, pri čemer se je nanašala na priporočila za euroobmočje in bilateralne dialoge z državami članicami po objavi poročil o državah in po preučitvi nacionalnih programov reform in programov za stabilnosti oziroma konvergenčnih programov. Navedeni izzivi in predlagana priporočila so po mnenju Komisije med najnujnejšimi in potrebnimi za zagotovitev, da države članice in Evropska unija kot celota ostanejo na poti reform, ustvarjanja delovnih mest in rasti.

Komisija poziva Svet, da potrdi predlagani pristop za priporočila za posamezne države za obdobje 2016–2017 ter povezane sklepe v okviru Pakta za stabilnost in rast, države članice pa, da jih v celoti in pravočasno izvedejo. Komisija bo še naprej sodelovala z deležniki na vseh ravneh, da bo zagotovila široko angažiranost ter učinkovito spremljanje in izvajanje.

Tabela 1 – Pregled vprašanj, zajetih v priporočilih za posamezne države za obdobje 2016–2017

Tabela 2 – Napredek pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020

Cilji strategije Evropa 2020 za EU	Podatki za leto 2010	Zadnji razpoložljivi podatki	Leta 2020 na podlagi nedavnih trendov
1. Zvišanje stopnje delovne aktivnosti prebivalstva med 20. in 64. letom starosti na vsaj 75 %	68,6 %	70,1 % (2015)	Ni gotovo, da bo cilj dosežen
2. Povečanje skupnih javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj na 3 % BDP	1,93 %	2,03 % (2014)	Cilj verjetno ne bo dosežen
3a. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % v primerjavi z letom 1990	Zmanjšanje za 14,3 %	Zmanjšanje za 23 % (2014)	Cilj bo verjetno dosežen
3b. Povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije na 20 %	12,8 %	16 % (2014)	Cilj bo verjetno dosežen
3c. Približevanje povečanju energetske učinkovitosti za 20 %	Povečanje za 5,6 % (za porabo primarne energije)	Povečanje za 15,7 % (2014)	Cilj bo verjetno dosežen
4a. Zmanjšanje osipa v šolah na manj kot 10 %	13,9 %	11,2 % (2014)	Cilj bo verjetno dosežen
4b. Povečanje deleža prebivalstva med 30. in 34. letom starosti, ki je končalo terciarno izobraževanje, na vsaj 40 %	33,8 %	38,7 % (2015)	Cilj bo verjetno dosežen
5. Zmanjšati tveganje izpostavljenosti revščini in socialni izključenosti za vsaj 20 milijonov ljudi	Povečanje za 1,4 milijona (v primerjavi z izhodiščnim letom 2008)	Povečanje za 4,5 milijona (2014)	Cilj verjetno ne bo dosežen

Za informacije po posameznih državah glejte:
http://ec.europa.eu/eurostat/web/europe-2020-indicators/europe-2020-strategy/headline-indicators-scoreboard .

 

(1) Glej nacionalne programe na: http://ec.europa.eu/europe2020/making-it-happen/country-specific-recommendations/index_sl.htm .in Komisijino pomladansko napoved gospodarskih gibanj iz leta 2016 z dne 3. maja 2016 na: http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/forecasts/2016_spring_forecast_en.htm .

(2) V skladu s podatki iz Statistike EU o dohodku in življenjski pogojih (EU SILC): http://ec.europa.eu/eurostat/web/income-and-living-conditions/overview .

(3) COM(2016) 127 final z dne 8. marca 2016.

(4) Dokument Sveta 5134/16.

(5) Glej poročila o državah na: http://ec.europa.eu/europe2020/making-it-happen/country-specific-recommendations/index_sl.htm  .

(6) Glej COM(2016) 95 final/2 z dne 7. aprila 2016.

(7) Uredba (EU) št. 1303/2013.

(8) A8-0030/2016.

(9) A8-0031/2016.

(10) A8-0017/2016.

(11) EUCO 12/1/16 REV1.

(12) Izčrpna ocena izvajanja priporočil za posamezne države, sprejetih julija 2015, je bila predstavljena v poročilih o državah, objavljenih 26. februarja 2016.

(13) Dokumenta Sveta 15107/15 in 6154/16.