EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 12.4.2016
COM(2016) 221 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Stanje nevzajemnosti z nekaterimi tretjimi državami na področju vizumske politike in možnosti nadaljnjega ukrepanja
EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 12.4.2016
COM(2016) 221 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Stanje nevzajemnosti z nekaterimi tretjimi državami na področju vizumske politike in možnosti nadaljnjega ukrepanja
I. Uvod
Vzajemnost izvzetja iz vizumske obveznosti je eno od načel skupne vizumske politike EU in cilj, za katerega bi si morala Unija v svojih odnosih s tretjimi državami dejavno prizadevati ter tako prispevati k izboljšanju verodostojnosti in doslednosti svoje zunanje politike. To načelo pomeni, da Unija pri odločanju o odpravi vizumske obveznosti za državljane tretje države upošteva, ali tretja država vzajemno odpravi vizume za državljane vseh držav članic. Glede tega je treba opozoriti, da Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri razvoju skupne vizumske politike 1 . Od leta 2001 so bili v okviru zakonodaje ES/EU sprejeti različni mehanizmi z ukrepi, ki se sprejmejo v primerih nevzajemnosti. Z dejavno podporo Komisije je bila rešena velika večina priglašenih primerov nevzajemnosti v osmih tretjih državah.
V najnovejšem poročilu 2 o oceni stanja nevzajemnosti z nekaterimi tretjimi državami na področju vizumske politike, ki ga je Komisija sprejela lani novembra, so bile ugotovljene štiri države, ki ne uporabljajo načela vzajemnosti za eno ali več držav članic: Brunej za Hrvaško; Kanada za Bolgarijo in Romunijo; Japonska za Romunijo in Združene države Amerike (ZDA) za Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Poljsko in Romunijo. V tem sporočilu je opisan razvoj dogodkov od novembra 2015.
Če zadevna tretja država do 12. aprila 2016 ni odpravila vizumske obveznosti, mora Komisija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1289/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 3 (v nadaljnjem besedilu: uredba), sprejeti delegirani akt, s katerim za 12 mesecev zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane te tretje države. Uredba tudi določa, da mora Komisija upoštevati posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti na zunanje odnose Unije in njenih držav članic. V istem duhu je 21 držav članic v času sprejetja uredbe izjavilo, da „morajo zadevne institucije Unije /.../ pred vsako predložitvijo predloga ali odločitvijo podrobno preučiti in upoštevati morebitne škodljive politične posledice, ki bi zaradi takih predlogov ali odločitev lahko nastale“.
Da se zagotovi polno sodelovanje Evropskega parlamenta in Sveta pri uporabi mehanizma vzajemnosti in glede na to, da je zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti politično zelo občutljiva zadeva, so v tem sporočilu ocenjeni posledice in učinki zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane zadevnih tretjih držav.
II. Veljavni mehanizem vzajemnosti, določen v uredbi
Mehanizem vzajemnosti, o katerem sta se zakonodajalca kompromisno dogovorila leta 2013, je sestavljen iz več faz, začne pa se z uradnim obvestilom države članice v primeru, ko tretja država, za katero velja potovanje brez vizumov, ohrani ali uvede vizumsko obveznost za državljane ene ali več držav članic, in njegovo objavo v Uradnem listu 4 .
V skladu z uredbo 5 Komisija takoj po objavi v Uradnem listu ukrepa pri organih zadevne tretje države, zlasti na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, z namenom ponovne vzpostavitve potovanj brez vizumov za državljane zadevne države članice. Stiki so bili vzpostavljeni z vsemi tretjimi državami, za katere so države členice poslale obvestilo.
Če zadevna tretja država ne odpravi vizumske obveznosti, Komisija najpozneje v šestih mesecih po objavi uradnih obvestil držav članic in nato v rednih časovnih presledkih po največ šest mesecev bodisi sprejeme izvedbeni akt, s katerim se izvzetje iz vizumske obveznosti za določene kategorije državljanov te tretje države začasno zadrži za obdobje do šestih mesecev, ali predloži poročilo o oceni stanja, v katerem navede, zakaj se je odločila, da ne zadrži izvzetja iz vizumske obveznosti.
Komisija je uvedla okvir rednih „tristranskih srečanj“, na katerih sodelujejo tretja država, zadevna država članica (ali države članice) in Komisija. Ob upoštevanju angažiranosti držav članic in tretjih držav na teh srečanjih, verjetnih negativnih posledic zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti in dejstva, da nobena zadevna država članica ni zahtevala, naj Komisija sprejme ukrepe zadržanja, Komisija v prvi fazi mehanizma ni predlagala takih ukrepov in je sprejela tri poročila 6 .
V skladu z naslednjo fazo mehanizma 7 uredba določa, da če tretja država v 24 mesecih po datumu objave obvestil ne umakne vizumske obveznosti, Komisija sprejme delegirani akt, s katerim za 12 mesecev začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane te tretje države.
V uredbi so podrobno določeni parametri zadržanja. To velja 12 mesecev za vse državljane zadevne tretje države 8 . Zadržanje mora začeti veljati v 90 dneh od začetka veljavnosti delegiranega akta.
Delegirani akt (tj. zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku štirih mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka obe instituciji Komisijo obvestili, da mu ne bosta nasprotovali. Ta štirimesečni rok se na pobudo zakonodajalca podaljša za dva meseca. Drugače povedano, odločitev nazadnje sprejme Evropski parlament in/ali Svet.
Uredba določa 9 , da lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče pooblastilo Komisiji. To zahteva odločitev Evropskega parlamenta, sprejeto z absolutno večino, in/ali odločitev Sveta, sprejeto s kvalificirano večino.
III. Razvoj dogodkov od sprejetja tretjega poročila o oceni stanja nevzajemnosti z določenimi tretjimi državami
a.Japonska (uradno obvestilo predložila Romunija)
Japonska je 17. decembra 2015 uradno obvestila romunsko ministrstvo za zunanje zadeve, da je odprava vizumske obveznosti za romunske državljane, vključno z imetniki začasnih potnih listov, podaljšana do 31. decembra 2018. Komisija zato ugotavlja, da je do 31. decembra 2018 zagotovljeno popolno izvzetje iz vizumske obveznosti z Japonsko.
b.Brunej (uradno obvestilo predložila Hrvaška)
V tretjem poročilu je bilo navedeno, da je Brunej uradno obvestil Komisijo, da so državljani Hrvaške in Lihtenštajna izvzeti iz vizumske obveznosti za bivanje do 90 dni. Vendar se ti odločitvi v času sprejetja poročila še nista izvajali. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sta od takrat večkrat zahtevali, naj Brunej uvede izvzetje iz vizumske obveznosti, posodobi svoje spletne strani in o spremembi obvesti Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA). Komisija je pri teh stikih dobila pozitivne znake. Misija Bruneja pri EU je nazadnje 6. aprila 2016 Komisijo pisno obvestila, da se bo izvzetje iz vizumske obveznosti v praksi začelo izvajati v nekaj tednih.
c.Kanada (uradno obvestilo predložili Bolgarija in Romunija)
Četrto tristransko srečanje je potekalo 6. aprila 2016. Kanada je na tem srečanju pojasnila, da je 15. marca 2016 za vse potnike, ki ne potrebujejo vizumov, postal obvezen elektronski sistem za odobritev potovanj (eTA). Vendar je bilo zaradi lažjega prehoda uvedeno obdobje „prizanesljivosti“ do 29. septembra 2016.
Kanada je ponovno potrdila svojo zavezanost, da sistem eTA razširi na bolgarske in romunske državljane, ki so v preteklih desetih letih potovali v Kanado z vizumom ali pa imajo veljaven vizum ZDA za nepriseljence, ko bo eTA stabilen in bo v celoti deloval. Datum te razširitve še ni določen.
Kanada je na srečanju predstavila tudi posodobljene podatke o stopnji kršitev na področju priseljevanja in odstotek zavrnjenih prošenj za vizume, ki sta ključna kazalnika za izvzetje iz vizumske obveznosti, določena v kanadskem okviru vizumske politike. Tako za Bolgarijo kot za Romunijo zlasti stopnja zavrnitve vizumov v zadnjih treh letih še vedno znatno presega prag 4 % (povprečje v obdobju 2013–2015 je za obe državi okoli 16 %). Kar zadeva kršitve na področju priseljevanja, kjer je prag v povprečju 3 % v treh letih, sta državi razmeroma uspešnejši (2013–2015): Bolgarija: 4,3 %; Romunija: 2,5 %. Kanada je poleg tega napovedala, da bo zaradi zbiranja več informacij o določenih področjih (kot so izdajanje potnih listin in dokumentov o izvoru, integracija Romov, upravljanje meja in boj proti korupciji) predlagala izvedbo tehničnih/strokovnih obiskov v prihodnjih mesecih v obeh državah članicah. Čeprav se ti obiski strokovnjakov ne bi smeli šteti za uradni „pregled vizumskih obveznosti“, bi pripomogli h gradnji zaupanja in kanadskim strokovnjakom omogočili, da opredelijo specifična tveganja, povezana z izvzetjem iz vizumske obveznosti, in možnosti za ublažitev teh tveganj.
Zato popolna vzajemnost izvzetja iz vizumske obveznosti s Kanado za bolgarske in romunske državljane ni bila dosežena. Komisija bo še naprej spremljala razvoj dogodkov, zlasti v zvezi s čim hitrejšo predvideno razširitvijo kanadskega sistema eTA na določene kategorije potnikov in,kot naslednji korak, razširitvijo njegove uporabe na določene kategorije potnikov, ki prvič potujejo v Kanado in pomenijo „nizko tveganje“.
d.Združene države Amerike (uradno obvestilo predložili Bolgarija, Ciper, Hrvaška, Poljska in Romunija)
Četrto tristransko srečanje z ZDA je potekalo 23. februarja 2016. ZDA so poudarile svojo zavezanost razširitvi programa Združenih držav za odpravo vizumov, ko bodo države članice izpolnile vse zahteve. ZDA so priznale dosedanja prizadevanja držav članic.
Na srečanju so predstavile statistične podatke o zavrnitvi vlog za izdajo vizuma za leto 2015: Bolgarija: 17,26 %; Hrvaška: 5,29 %; Ciper: 3,53 %; Poljska: 6,37 %; Romunija: 11,16 %. Nobena od petih držav članic ni dosegla 3-odstotnega praga, ki ga zahteva zakon o priseljevanju in državljanstvu ZDA (US Immigration and Nationality Act).
Pri sporazumih, ki jih ZDA zahtevajo na področju kazenskega pregona 10 , so vse države članice zelo napredovale, saj so podpisani skoraj vsi sporazumi. Poročanje o izgubljenih/ukradenih potnih listinah Interpolu se ni štelo za oviro. Vendar začnejo ZDA izvajati obiske na kraju samem v državah kandidatkah za program za odpravo vizumov, ki so predpogoj za sprejem v program za odpravo vizumov, ko Ministrstvo ZDA za zunanje zadeve in Ministrstvo ZDA za domovinsko varnost menita, da so bile izpolnjene vse zahteve zakona o priseljevanju in državljanstvu.
Ameriški kongres je 18. decembra 2015 spremenil zakonodajo o programu za odpravo vizumov. V skladu z novimi določbami morajo načeloma potniki iz držav v programu za odpravo vizumov, ki imajo državljanstvo Iraka, Irana, Sirije ali Sudana (tj. dvojno državljanstvo) ali so bili 1. marca 2011 ali kadar koli po tem datumu v teh državah ali v Libiji, Somaliji ali Jemnu, od 21. januarja 2016 11 zaprositi za vizum in ne smejo več potovati z elektronskim dovoljenjem za potovanje (ESTA) v okviru programa za odpravo vizumov. Ta zakon potencialno vpliva na vse države članice, sprejete v program za odpravo vizumov. Nobena od držav članic, sprejetih v program za odpravo vizumov, ni o teh spremembah programa za odpravo vizumov obvestila Komisije v 30 dneh od začetka izvajanja, kot je določeno v členu 1(4)(a) uredbe. Z novo zakonodajo so se spremenila tudi pravila glede potnih listin: od 1. aprila 2016 lahko brez vizuma v ZDA potujejo samo potniki z biometričnim potnim listom.
Te spremembe programa za odpravo vizumov so povzročile nove omejitve potovanja za državljane držav v programu za odpravo vizumov. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sta ameriškemu kongresu in administraciji večkrat posredovali pomisleke EU v zvezi z novimi ukrepi, sprejetimi v zakonodaji ZDA, ter ZDA pozvali, naj zakon izvršujejo prožno, da omejijo negativne posledice za dobronamerne potnike iz EU 12 . Vlada ZDA se je v odziv na te pomisleke in ob uporabi zakonskih določb 13 odločila, da za določene kategorije oseb 14 , poleg izjem, ki so že izrecno določene v zakonu (tj. vojaško osebje in vladni uslužbenci na službeni poti), opusti uporabo zakona, pri čemer odloča o vsakem primeru posebej. Obrazec ESTA je bil ustrezno posodobljen in zdaj prosilcem, ki menijo, da spadajo v eno od teh kategorij, omogoča, da navedejo dodatne informacije, organom ZDA pa, da za vsak primer posebej odločijo o upravičenosti do ESTA.
Za bolgarske, hrvaške, ciprske, poljske in romunske državljane še vedno velja vizumska obveznost. V okviru doseganja popolne vizumske vzajemnosti s petimi zadevnimi državami članicami Komisija že dolgo meni, da odobritev izvzetja iz vizumske obveznosti državljanom teh petih držav ne bi pomenila povečane priseljenske ali varnostne grožnje za ZDA. Zato bo Komisija ZDA pozvala, da kot prvi in takojšen korak razmislijo o ukrepu, podobnem kanadski razširitvi eTA na bolgarske in romunske potnike „z nizkim tveganjem“, tj. upravičenosti do ESTA za državljane teh petih držav, ki so v preteklih npr. 10 letih zakonito uporabili vizum ZDA, in po potrebi sprejmejo ustrezno zakonodajo. Poleg tega bo Komisija ZDA pozvala, naj razmislijo o predlaganih zakonodajnih pobudah, zlasti o „Jobs Originating through Launching Travel Act of 2015“ 15 .
Komisija bo vzporedno z razpravami o popolni vizumski vzajemnosti še naprej spremljala izvajanje sprememb programa za odpravo vizumov, ki uvajajo dodatne omejitve potovanj za državljane držav v programu za odpravo vizumov, in sodelovala z ZDA, da zagotovi, da se te spremembe izvajajo na način, ki omejuje negativne posledice za dobronamerne potnike iz EU. V okviru tega bo Komisija ZDA pozvala, naj razmislijo o predlaganih zakonodajnih pobudah, (npr. „Equal Protection in Travel Act of 2016“ 16 ), da se ublažijo omejitve za državljane z dvojnim državljanstvom.
IV. Ocena posledic zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti
Komisija bi morala v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje 17 tudi v primerih, ko nima na voljo nobenih drugih možnosti politike (kar velja v tem primeru), vendar se pričakujejo znatni neposredno opazni učinki ukrepanja, te učinke pojasniti zakonodajalcema, tako da lahko sprejmeta odločitev na podlagi popolnih informacij in dokazov.
a.Možni učinek na državljane EU
ZDA so na zadnjem tristranskem srečanju izrazile stališče, da bi zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti privedlo do ponovne uvedbe vizumske obveznosti za državljane vseh držav članic 18 . Načelo vzajemnosti je določeno v zakonu ZDA o priseljevanju in državljanstvu (člen 217 (2)(A)) 19 . Zato je zelo verjetno, da se stanje za pet zadevnih držav članic ne bi izboljšalo, za vse države članice, katerih državljani trenutno ne potrebujejo vizumov za potovanja v ZDA, pa bi se poslabšalo.
Komisija na podlagi statističnih podatkov Svetovne turistične organizacije (UNWTO) 20 in Ministrstva ZDA za trgovino 21 ocenjuje, da bi morali državljani EU, ki lahko trenutno potujejo brez vizumov, (letno) zaprositi za najmanj 8 milijonov vizumov za potovanja v ZDA. Ob upoštevanju vizumske takse v višini 160 USD in s tem povezanih stroškov za vlogo (ki znašajo okoli 200 USD 22 ) to znaša približno 2,5 milijarde EUR dodatnih stroškov za državljane/podjetja EU 23 .
Čeprav v kanadskem okviru vizumske politike ni določeno načelo vzajemnosti, ni mogoče izključiti, da bi se tudi Kanada podobno odzvala na morebitno zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti za njene državljane. Po ocenah Komisije bi v tem primeru državljani EU zaprosili za najmanj 1,5 milijona vizumov, kar bi povzročilo za 375 milijonov EUR 24 dodatnih stroškov za državljane/podjetja EU 25 .
b.Izvedljivost obravnavanja vlog za izdajo vizuma v primeru zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti
Največ mednarodnih potnikov prihaja v EU iz Severne Amerike. Komisija na podlagi statističnih podatkov UNWTO in Ministrstva ZDA za trgovino ocenjuje, da bi morali biti konzulati držav članic pripravljeni, da samo v ZDA letno obravnavajo približno 10 milijonov vlog za izdajo vizuma. Čeprav imajo države članice v ZDA obsežno mrežo konzulatov (približno 100 konzulatov), trenutno obravnavajo samo okoli 120 000 vlog za izdajo schengenskega vizuma na leto.
Vzpostavitev sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev, zagotovitev opreme in osebja na konzulatih ter nakup/ali najem novih prostorov bi zahtevali velike napore in stali milijone eurov. Vizumske takse (praviloma 60 EUR na vizum) morda ne bi pokrile operativnih stroškov, kaj šele stroškov, povezanih s pripravami. Več držav članic bi verjetno moralo v ZDA izdati toliko vizumov, kot jih izdajo v preostalem svetu skupaj.
Tudi v Kanadi bi se države članice soočile z resnimi izzivi, čeprav v manjšem obsegu. Trenutno približno 45 konzulatov obravnava 30 000 vlog na leto, v primeru zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti pa je mogoče pričakovati najmanj 2 milijona vlog.
V skladu z uredbo mora zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti začeti veljati najpozneje v 90 dneh od datuma začetka veljavnosti delegiranega akta. To je najdaljše možno obdobje za priprave. To obdobje se zdi prekratko za izvedbo vseh potrebnih korakov (vključno s kritjem stroškov) za obravnavanje drastičnega povečanja števila vlog za izdajo vizuma v skladu z določbami zakonodaje EU (npr. roki za sestanek, čas obravnavanja). Poleg pomanjkanja ustreznih prostorov za sprejemanje tolikšnega števila prosilcev za vizum, potrebne ravni sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev in ustreznega števila usposobljenih konzularnih uslužbencev in lokalnega osebja bi povečanje števila vlog vplivalo tudi na podporo IT pri obravnavanju vlog za izdajo vizuma.
Pri tem bi osrednja komponenta vizumskega informacijskega sistema (VIS) in njen biometrični sistem za ugotavljanje ujemanj kratkoročno (do enega leta) morda lahko podpirala dodatno obremenitev, vendar bi ju bilo treba hitro nadgraditi. Po notranji oceni bi predvideni stroški brez infrastrukturnih vidikov znašali najmanj 20–25 milijonov EUR. Več držav članic bi tudi moralo posodobiti svoje nacionalne sisteme in povečati zmogljivost komunikacijske infrastrukture med osrednjim in nacionalnimi sistemi. Kratkoročno bi bilo zaradi povečanega števila vlog in poizvedb na mejah mogoče pričakovati podaljšanje odzivnega časa (iskanja, ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov).
Zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti bi pomembno vplivalo tudi na mejne policiste in infrastrukturo na zunanjih mejah zaradi povečanja števila potnikov, katerih vizume bi bilo treba preveriti, vključno z njihovimi prstnimi odtisi. To bi zahtevalo dodatno osebje, reorganizacijo/prestrukturiranje delovnih postopkov in nadgradnjo infrastrukture, zlasti na najpomembnejših letališčih, kar bi povzročilo znatne stroške.
Niti pri Bruneju, katerega državljani bi po pričakovanjih Komisije vložili malo vlog za izdajo vizuma, ni mogoče izključiti težav pri izvajanju. V državi sta prisotni samo dve državi članici, ki izdajata vizume. Zato bi morale preostale države članice z njima skleniti sporazume o zastopanju, tako da prosilcem za vizume ne bi bilo treba potovati v Singapur in/ali Kuala Lumpur, da bi zaprosili za vizum. Morda bi bila potrebna nadgraditev konzulatov teh držav članic (prostori, osebje, oprema IT) tudi za izdajanje omejenega števila vizumov.
Zaključek Komisije je, da je zelo malo verjetno, da bi lahko države članice obravnavale povečano število vlog za izdajo vizuma v skladu z vizumskim zakonikom v 90 dneh od začetka veljavnosti delegiranega akta. Posledično bi prosilci zelo dolgo čakali na sestanke in obravnavanje svojih vlog za izdajo vizuma. Poleg tega so dodaten dejavnik, ki bi lahko prispeval k temu, da bi se veliko prosilcev odločilo za potovanje v druge države zunaj EU, napor in dodatni stroški, povezani s potovanjem do najbližjega konzulata/zunanjega ponudnika storitev pristojne države članice zaradi vložitve vloge. V ZDA so konzulati na primer zgoščeni na vzhodni obali in v Kaliforniji. Glede na navedeno je razumno pričakovati, da bi zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti povzročilo zmanjšanje števila potnikov iz Kanade in ZDA (ter iz Bruneja), kar bi povzročilo tudi znatno gospodarsko izgubo za EU.
c.Gospodarski učinki
Poleg učinka na državljane EU in težave pri izvajanju bi bilo treba razmisliti o pomembnih učinkih na širok razpon področij/sektorjev.
Na področju turizma bi se lahko turisti iz Severne Amerike zlahka odločili za druge destinacije namesto za Evropsko unijo. Rezervacije se pogosto opravijo nedolgo pred načrtovanim potovanjem, zato ni verjetno, da bi potencialni obiskovalci rezervirali potovanja v Evropo, če bi jih skrbelo, da jim vizum ne bo pravočasno izdan. Potencialno zmanjšanje števila ameriških/kanadskih turistov v Evropski uniji v višini 5 %, kar se šteje za konzervativno oceno, bi za turistični sektor EU pomenilo izgubo v višini 1,8 milijarde EUR 26 . Zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti bi očitno povzročilo pomembne izgube za letalsko industrijo, vključno z glavnimi evropskimi letalskimi prevozniki in letališkimi vozlišči. Glede prihodkov iz turizma je mogoče domnevati, da bi bile najbolj prizadete države članice, v katerih bi lahko nastala večina gospodarske izgube (in stroškov izvajanja), Francija, Nemčija, Italija, Španija, Grčija in Nizozemska. Poleg tega bi negativne učinke občutil tudi turistični sektor v petih državah članicah, katerih državljani še vedno potrebujejo vizum za obisk Kanade in/ali ZDA.
Brunej je konstruktiven partner na mednarodnih forumih. Pogajanja o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju dobro napredujejo. Brunej je kljub maloštevilnemu prebivalstvu med najbogatejšimi državami na svetu. Njegovo gospodarstvo je odprto in zelo odvisno od mednarodne trgovine, trgovinska bilanca med EU in Brunejem pa je močno nagnjena v korist EU. Zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti bi verjetno tudi negativno vplivalo na turizem in poslovne vezi z Brunejem.
d.Učinki na zunanje odnose
Tudi učinek na zunanje odnose (vključno s trgovino) bi bil znaten. Leto 2016 je zelo pomembno za odnose med EU in Kanado, saj bo preteklo 40 let od začetka našega uradnega sodelovanja. EU si zelo želi še okrepiti že doslej odlično sodelovanje s Kanado, zlasti na področju zunanje politike in varnosti ter s hitrim podpisom in začetkom izvajanja sporazuma o strateškem partnerstvu in celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA). Naslednji vrh EU-Kanada, ki bo jeseni 2016, bi moral s podpisom obeh sporazumov zaznamovati začetek novega in dejavnejšega poglavja v odnosih med EU in Kanado. Začasno zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti za kanadske državljane bi imelo zelo negativen učinek na skupno pozitivno vzdušje sodelovanja in bi lahko ogrozilo nemoteno dokončanje teh pomembnih sporazumov.
Globina in širina strateškega partnerstva med EU in Združenimi državami sta brez primerjave. Partnerstvo, zgrajeno na trdnih temeljih skupnih vrednost, se uspešno razvija že več kot šest desetletij. EU in ZDA imajo najobsežnejše dvostranske trgovinske in naložbene odnose na svetu, pogajalski proces za čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP) pa je dosegel ključno fazo, ki bi jo lahko začasno zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti ogrozilo. EU in ZDA si vsak dan s skupnimi močmi prizadevajo za izgradnjo varnejšega, bolj demokratičnega in naprednejšega sveta. Sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev, ki državljanom zagotavlja varnost in hkrati lajša mobilnost, je bilo na obeh straneh Atlantika vedno med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami. Na splošno je mogoče pričakovati, da bi zadržanje negativno vplivalo na čezatlantsko sodelovanje, ki je ključnega pomena za dobro počutje in varnost ljudi na obeh celinah v času, ko je bolj kot kadar koli doslej pomembno, da okrepimo skupne napore.
Učinek na naše zunanje odnose s strateškima partnericama v letu, ko so pomembni trgovinski sporazumi v ključni fazi ali jih je treba dokončati, bi bil zato znaten.
V. Zaključek
Komisija pozdravlja vzpostavitev popolne vzajemnosti izvzetja iz vizumske obveznosti z Japonsko.
Komisija ugotavlja, da z Brunejem še ni vzpostavljena popolna vzajemnost izvzetja iz vizumske obveznosti, vendar na podlagi nedavnih stikov pričakuje, da bo to urejeno z uradnim obvestilom konec aprila 2016.
Kar zadeva Kanado in Združene države, Komisija ugotavlja, da popolna vizumska vzajemnost še ni dosežena. Komisija si bo zato prizadevala za vzpostavitev popolne vizumske vzajemnosti s tema državama. Komisija poziva Kanado in Združene države, da pokažejo svojo zavezanost z uvedbo oprijemljivih ukrepov za doseganje popolne vizumske vzajemnosti za vseh 28 držav članic Evropske unije.
Kar zadeva trenutni mehanizem vzajemnosti, Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj nujno začneta razprave in sprejmeta stališče o najustreznejšem načinu ukrepanja glede na oceno, ki jo je zagotovila Komisija. Evropski parlament in Svet sta pozvana, da o svojih stališčih Komisijo obvestita najpozneje do 12. julija 2016.
V skladu s tem se v tem sporočilu, če ni drugače določeno, kot „države članice“ razumejo vse države članice EU, razen Združenega kraljestva in Irske, ter pridružene schengenske države (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica).
C(2015) 7455 final z dne 5. novembra 2015.
Uredba (EU) št. 1289/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 347, 11.12.2013, str. 74).
Komisija je uradna obvestila o nevzajemnosti objavila 12. aprila 2014 (UL C 111, 12.4.2014, str. 1) Uradno obvestilo o primerih nevzajemnosti je poslalo pet držav članic (Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Poljska in Romunija) za pet držav: Avstralijo, Brunej, Kanado, Japonsko in Združene države Amerike.
Člen 1(4)(b).
C(2014) 7218 final z dne 10. oktobra 2014, C(2015) 2575 final z dne 22. aprila 2015 in C(2015) 7455 final z dne 5. novembra 2015.
To ureja člen 1(4)(f) uredbe.
Člen 4 uredbe, ki državam članicam omogoča, da določijo nekatere skupine oseb, za katere ne velja vizumska obveznost, kot so imetniki diplomatskih potnih listov ali člani civilnega letalskega in ladijskega osebja, bi se v tem primeru še naprej uporabljal.
Člen 4b(3).
Sporazum o izmenjavi informacij o nadzoru znanih ali domnevnih teroristov, sporazum o okrepitvi sodelovanja pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in boju proti njim.
Potnikom v Libijo, Somalijo in Jemen se lahko ESTA v vstopnem pristanišču prekliče, vendar se jim še vedno dovoli vstop v ZDA. Od aprila bo vprašalnik ESTA vseboval informacije o prejšnjih potovanjih v te države. Državljani z dvojnim državljanstvom, ki imajo državljanstvo Libije, Somalije ali Jemna in države v programu za odpravo vizumov, lahko trenutno še vedno potujejo z ESTA.
Na primer, na kongresnem blogu The Hill je bilo 14. decembra 2015 objavljeno sporočilo, ki so ga podpisali vodja delegacije EU v Washingtonu in veleposlaniki vseh držav članic v ZDA (http://thehill.com/blogs/congress-blog/foreign-policy/262999-what-the-visa-waiver-program-means-to-europe).
Predstavniki mednarodnih organizacij in humanitarnih nevladnih organizacij, ki potujejo po službeni dolžnosti, novinarji in določene skupine poslovnežev.
https://www.congress.gov/bill/114th-congress/house-bill/1401
https://www.congress.gov/bill/114th-congress/house-bill/4380/text
http://ec.europa.eu/smart-regulation/guidelines/tool_5_en.htm
Glej opombo 1.
https://www.uscis.gov/iframe/ilink/docView/SLB/HTML/SLB/0-0-0-1/0-0-0-29/0-0-0-4391.html .
http://www.e-unwto.org/toc/unwtotfb/current
http://travel.trade.gov/outreachpages/inbound.general_information.inbound_overview.asp
Glej tabelo 6 končnega pravilnika ESTA, str. 32289 (na voljo na: https://www.gpo.gov/fdsys/pkg/FR-2015-06-08/pdf/2015-13919.pdf ).
Za primerjavo, potniki, ki ne potrebujejo vizumov za ZDA, trenutno plačajo 14 USD za ESTA (z veljavnostjo dveh let).
Ob upoštevanju vizumske takse v višini 100 CAD in ob predpostavki, da je znesek posrednih stroškov podoben znesku pri vlogah za izdajo vizuma ZDA.
Za primerjavo, potniki, ki ne potrebujejo vizumov za Kanado, za eTA plačajo 7 CAD (z veljavnostjo do petih let).
Ta ocena temelji na raziskavi iz leta 2013 o potencialnem učinku poenostavitve vizumskih postopkov na šestih drugih večjih ciljnih trgih. Rezultati raziskave kažejo, da so potovalne agencije ocenile, da bi prodale najmanj 20 % več potovanj, če se za potovanje na schengensko območje ne bi zahteval vizum. Zahtevati vizum za kanadske državljane/državljane ZDA bi imelo nasproten, vendar manj obsežen učinek.
( http://ec.europa.eu/growth/tools-databases/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=7005&lang=en )