EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 12.4.2016
COM(2016) 220 final
SPOROČILO KOMISIJE SVETU
Ocena akcijskega načrta Grčije za odpravo resnih pomanjkljivosti, ugotovljenih med oceno uporabe schengenskega pravnega reda na področju upravljanja zunanjih meja iz leta 2015
1. Uvod
Voditelji držav ali vlad 1 so se 7. marca dogovorili, da bodo prednostno nadaljevali izvajanje vseh elementov časovnega načrta Komisije „Vrnitev k schengenski ureditvi“ 2 , tako da bodo še pred koncem leta končali začasen nadzor na notranjih mejah in ponovno vzpostavili normalno delovanje schengenskega območja. V sporočilu Komisije je podrobno opisana vrsta ukrepov za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja schengenskega območja ob polni podpori držav članic pod pritiskom. Zlasti so bili v njem določeni ukrepi za odpravo pomanjkljivosti pri upravljanju zunanjih meja EU. Izboljšanje teh pomanjkljivosti bo omogočilo odpravo nadzora na notranjih mejah, ki je bil izjemoma ponovno uveden. V časovnem načrtu je bilo prikazano, da bi se lahko postopki iz schengenskih pravil še pred koncem leta uporabili za ponovno vzpostavitev reda v delovanju schengenskega sistema. Med temi ukrepi je predložitev akcijskega načrta s strani Grčije za izvajanje priporočil Sveta za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pri upravljanju meja. To poročilo je še ena faza, predvidena v postopku, in sicer Komisijina ocena akcijskega načrta, ki so ga predložili grški organi.
Postopek
Uredba (EU) št. 1053/2013 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) vzpostavlja ocenjevalni in spremljevalni mehanizem za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda 3 . Na podlagi tega mehanizma se v državah članicah redno izvajajo (napovedani in nenapovedani) ocenjevalni obiski skupin strokovnjakov iz držav članic in agencije Frontex pod vodstvom Komisije. Po vsakem obisku se pripravi schengensko ocenjevalno poročilo. Če se v poročilu ugotovijo kakršne koli šibke točke pri upravljanju zunanjih meja, Svet na podlagi predloga Komisije sprejme priporočila za popravne ukrepe. Če se odkrijejo resne pomanjkljivosti v upravljanju zunanjih meja, lahko Komisija poleg tega ocenjevani državi članici priporoči, naj sprejme nekatere posebne ukrepe, da bi se zagotovila skladnost s priporočilom Sveta (člen 19b Zakonika o schengenskih mejah 4 ).
Da bi bil ocenjevalni mehanizem čim učinkovitejši in v skladu s členom 16 Uredbe, mora ocenjevana država članica Komisiji in Svetu predložiti akcijski načrt za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v roku treh mesecev po sprejetju priporočila Sveta 5 . Komisija bi morala predložiti svojo oceno ustreznosti akcijskega načrta, ki ga državni organi predložijo Svetu, v enem mesecu po prejetju akcijskega načrta.
Uporaba postopka za Grčijo
Ta postopek trenutno poteka v primeru Grčije po oceni uporabe schengenskega pravnega reda na področju upravljanja zunanjih meja novembra 2015. Komisija je ocenjevalno poročilo, ki je temeljilo na obiskih na kraju samem in razkrilo resne pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah s strani Grčije, sprejela 2. februarja 2016 6 . Svet je priporočila za popravne ukrepe sprejel 12. februarja 2016 7 . Ker pa so bile v ocenjevalnem poročilu ugotovljene resne pomanjkljivosti, je Komisija poleg tega 24. februarja 2016 sprejela izvedbeni sklep, s katerim je določila priporočila o posebnih ukrepih, ki jih mora sprejeti Grčija 8 .
To sporočilo navaja oceno Komisije o ustreznosti akcijskega načrta, ki so ga grški organi predložili 12. marca 2016, da bi odpravili resne pomanjkljivosti, ugotovljene v ocenjevalnem poročilu. Pri tej oceni se upošteva tudi prvo poročilo o napredku pri izvajanju priporočila Komisije glede člena 19b Zakonika o schengenskih mejah, ki ga je Grčija 12. marca 2016 predložila Komisiji skupaj z akcijskim načrtom.
Ker se razmere na terenu v Grčiji nenehno spreminjajo, se je upošteval tudi razvoj najnovejših dogodkov, kot so izvajanje zadevnih vidikov skupnega akcijskega načrta EU in Turčije ter izvajanje in delovanje pristopa kritične točke v Grčiji, o katerem se redno poroča v poročilih o napredku Komisije. V skladu s tem to poročilo vsebuje oceno ustreznosti akcijskega načrta, ki so ga predložili grški organi na podlagi trenutno razpoložljivih dejstev, in ne posega v oceno drugega poročila grških organov, ki bo predloženo v skladu s členom 16(4) Uredbe.
Zgoraj opisani postopek in doslej sprejeti ukrepi so bili pojasnjeni v sporočilu Komisije „Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt“. Sporočilo navaja, da bi, če se bodo migracijski pritisk in ugotovljene pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja nadaljevali po 12. maju, Komisija morala Svetu predložiti predlog na podlagi člena 26(2) Zakonika o schengenskih mejah in predlagati usklajen pristop Unije k nadzoru na notranjih mejah, dokler se strukturne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja ne ublažijo ali odpravijo. Komisija potrjuje, da bo pripravljena na to možnost in bi nemudoma ukrepala.
Vsakršen predlog Komisije na podlagi člena 26 Zakonika o schengenskih mejah bi predlagal nadzor le na tistih delih notranjih meja, na katerih bi bil nadzor potreben in sorazmeren za odziv na ugotovljeno resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti. Hkrati bi se priporočal le začasen nadzor meja za najkrajše možno obdobje, ki je potrebno za obravnavo grožnje. Kot je podrobneje pojasnjeno v sporočilu Komisije „Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt“, bi si morali, če bi razmere na splošno to dopuščale, prizadevati za odpravo vseh kontrol na notranjih mejah znotraj schengenskega območja v roku šestih mesecev od njihove uvedbe, torej do sredine novembra 2016.
Nazadnje bi bilo treba glede na zgoraj navedeno opozoriti, da je uporaba člena 26 Zakonika o schengenskih mejah zaščitni ukrep za splošno delovanje schengenskega območja. Ne gre za sankcijo proti kateri koli državi članici, pa tudi ne za namen, da bi se katera koli država članica izključila iz schengenskega območja.
2. Splošna ocena
Akcijski načrt, ki so ga predložili grški organi, je odziv na priporočilo Sveta, vendar se, kadar je to ustrezno, nanaša tudi na priporočilo Komisije. Vsebuje že sprejete popravne ukrepe in ukrepe, predvidene za izvajanje teh priporočil.
V priporočilu Sveta je bilo navedenih 49 točk, ki so zajemale postopek registracije, varovanje meje, analize tveganja, mednarodno sodelovanje, človeške vire in usposabljanje, postopke mejne kontrole ter infrastrukturo in opremo. Svet je splošneje priporočil tudi, naj Grčija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev izvajanja nadzora zunanjih meja ter njegove uskladitve s schengenskim pravnim redom na vseh zunanjih mejah Grčije, da ne bi bilo ogroženo delovanje schengenskega območja.
Svet je navedel, da so ustrezno delujoči postopki za identifikacijo in registracijo ter ustrezni pogoji za sprejem nujno potrebni da se prepreči poznejša sekundarna migracija v druge države članice, ki ogroža delovanje celotnega schengenskega območja in zaradi katere so številne države članice začasno ponovno uvedle nadzor na svojih notranjih mejah. Svet je zato navedel, da je treba v najkrajšem možnem času odpraviti vse ugotovljene pomanjkljivosti, in v zvezi s tem nadalje opredelil prednostne naloge za izvajanje posebnih priporočil.
Glede ustreznosti akcijskega načrta, ki so ga predložili grški organi, glede vsebine, časovnega okvira in financiranja predlaganih ukrepov Komisija meni, da je v zvezi z več ukrepi potrebnih več informacij in/ali pojasnil, da bi lahko ustrezno ocenili in spremljali pravočasno sprejemanje in izvajanje predlaganih ukrepov. Ti elementi so prav tako potrebni za podrobno obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je predvideno v členu 16(6) Uredbe.
Poglavje 3 tega sporočila navaja pregled popravnih ukrepov, v zvezi s katerimi Komisija potrebuje dodatne informacije ali pojasnila glede vsebine.
Kar zadeva roke, financiranje in odgovornost za izvajanje različnih ukrepov na splošno, se sprejme naslednja splošna ocena.
Časovni razpored
Časovna opredelitev „v teku“ za več ukrepov se šteje za nezadostno. Navesti bi bilo treba natančne časovne okvire za izvajanje vseh predlaganih ukrepov za spremljanje, zlasti za ukrepe, povezane z nakupom opreme (ukrepa 12 in 38), pripravo posebnih sistemov (ukrepi 1 do 9, kolikor so povezani z vzpostavitvijo novega sistema za kartiranje podatkov o priseljencih, 12, 15, 35 in 48), uskladitev infrastrukture s pravnim redom (ukrep 36) in načrtovane dejavnosti usposabljanja (ukrepi 19, 20 in 29).
Odgovornost
Akcijski načrt, ki so ga predložili grški organi, ne vsebuje dovolj informacij o organih, ki so odgovorni za izvajanje nekaterih ukrepov in spremljanje izvajanja teh ukrepov. Treba bi ga bilo dopolniti z informacijami o organih, odgovornih za izvajanje akcijskega načrta kot celote in ločenih ukrepov, ter o morebitnih nacionalnih mehanizmih spremljanja, povezanih z izvajanjem ukrepov.
Financiranje
Čeprav grški organi v akcijskem načrtu niso predložili jasnega in izčrpnega načrta financiranja, je bilo navedeno, da se več ključnih ukrepov izvaja ali naj bi se izvajalo s podporo Sklada za notranjo varnost, in sicer v okviru grškega nacionalnega programa in v okviru nujne pomoči. Grčija si mora še naprej prizadevati, da se bodo znatna sredstva, ki jih je prejela prek finančnih instrumentov EU, zlasti nacionalnega programa Sklada za notranjo varnost, uporabljala pravočasno, učinkovito in prožno. To zahteva nadaljnje nujne prilagoditve programa in njegove strukture upravljanja, da se zagotovi popolna skladnost izvajanja programov s trenutnimi potrebami.
V skladu s členom 12 uredbe o zunanjih mejah in vizumih v okviru Sklada za notranjo varnost 9 je bila od sprejetja priporočila Sveta Komisija v stalnem stiku z grškimi organi, da bi skupaj preučili najprimernejše načine za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in možnosti za financiranje teh ukrepov.
Izjemno pomembno je, da grški organi nemudoma začnejo v celoti izvajati grški nacionalni program Sklada za notranjo varnost. Dve plačili v obliki predfinanciranja v skupni višini približno 25 milijonov EUR sta bili že izvršeni (septembra 2015 in februarja 2016). To je neposredno povezano z izvajanjem priporočil Sveta, saj se nekateri ukrepi neposredno nanašajo na ugotovljene potrebe. Jasen primer tega je razvoj integriranega sistema za pomorski nadzor, ki je bil naveden kot najpomembnejša prednostna naloga financiranja za grško obalno stražo (v okviru nacionalnega cilja 1 EUROSUR). Na podlagi informacij, ki jih je predhodno predložila Grčija, bi ta projekt stal približno 60 milijonov EUR, od česar bi bilo 75 % sofinanciranih iz nacionalnega programa Sklada za notranjo varnost.
V zvezi s tem bi bilo treba Grčiji svetovati, naj zagotovi sredstva v začetni fazi, tako da bo v letih 2016 in 2017 večina sredstev namenjenih zlasti posebnim ciljem 2 (meje) in 3 (operativna podpora – meje), predvsem ob vnaprejšnji porabi znatnih naložb v opremo za nadzor morskih meja, prvotno predvidenih za leto 2018.
Glede na to, da so nekateri ukrepi, predvideni v nacionalnem programu, manj nujni, bi morala Grčija prav tako preučiti možnost prednostne prerazvrstitve nekaterih ukrepov nacionalnega programa, vključno s formalnim pregledom nacionalnega programa. Namen te prednostne prerazvrstitve bi morala biti krepitev sredstev za ukrepe, ki so namenjeni za najnujnejše potrebe, da se zagotovi, da so ukrepi, potrebni za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, sprejeti pravočasno ter učinkovito in ustrezno obravnavani.
Z vnaprejšnjo zagotovitvijo in prednostno prerazporeditvijo sredstev nacionalnega programa Sklada za notranjo varnost bi se zmanjšala, če ne odpravila potrebo Grčije po pogostih in ad hoc prošnjah za nujno pomoč 10 z vsemi tveganji, ki jih tak pristop pomeni v smislu negotovosti in pomanjkanja dolgoročnega načrtovanja. Ta pristop ni vzdržen. Novi pristop bo prav tako pripomogel k zagotavljanju popolne komplementarnosti in skladnosti financiranih ukrepov ter zagotavljanju, da ne bi prišlo do prekrivanja ali vrzeli pri financiranju.
S financiranjem nekaterih ukrepov prek Sklada za notranjo varnost je tesno povezana podpora, ki jo lahko zagotovijo druge strani, da bi Grčiji pomagale izvesti popravne ukrepe. Ob priznavanju, da težave, s katerimi se sooča Grčija pri varovanju zunanjih meja, vplivajo na Evropsko unijo kot celoto, je Komisija v svojem sporočilu „Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt“ 11 opozorila na potrebo po tem, da druge države članice, agencije EU in Komisija podprejo Grčijo pri izvajanju priporočil Sveta in Komisije 12 . Zato je sporočilo pozvalo Grčijo, naj vzporedno s svojim akcijskim načrtom predstavi jasno „oceno potreb“, ki bo drugim državam članicam, agencijam EU in Komisiji omogočila, da Grčiji zagotovijo pravočasno in usmerjeno pomoč. Čeprav je Grčija predložila oceno potreb na področju vračanja v okviru Sporazuma med EU in Turčijo z dne 18. marca 2016, Komisija grške organe poziva, naj jo dopolnijo s podrobno in celovito oceno potreb, ki bo zajemala celoten spekter področij iz priporočil Sveta in Komisije 13 .
3. Podrobna ocena
Komisija meni, da so za naslednje popravne ukrepe potrebne dodatne informacije in/ali pojasnila za oceno ustreznosti akcijskega načrta, ki so ga predložili grški organi.
3.1 Postopek registracije
Priporočili/ukrepa 1 in 2: to se nanaša na vključitev obveznosti, namenjenih preprečevanju tveganja pobega v skladu s členom 7(3) direktive o vračanju 14 , v dokument „zadržanje izgona“, ter na kakovost dokumentov za začasno bivanje in izboljšave, uvedene in izvedene s strani grških organov.
V okviru novega hitrega postopka ponovnega sprejema, uvedenega od 20. marca 2016 za izvajanje sporazuma med EU in Turčijo, se Grčija spodbuja, naj uporabi izjeme iz člena 2(2)(a) direktive o vračanju, kar pomeni, da bi bilo treba uporabiti nacionalni postopek 15 . Poleg tega se ne bi smeli več izdajati dokumenti za „začasno bivanje“, saj se v skladu s sporazumom med EU in Turčijo šteje, da za osebe, ki vstopajo v Grčijo, veljajo določbe o ponovnem sprejemu v Turčijo, na podlagi ocene posameznih primerov v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom. Posledično za osebe, ki vstopijo po 20. marcu, predlagani popravni ukrepi v zvezi z dokumenti za začasno bivanje ne veljajo več. V zvezi s tem Komisija poziva grške organe, naj redno zagotavljajo informacije o napredku pri izvajanju sporazuma med EU in Turčijo v zvezi s postopkom ponovnega sprejema, ki so ga sprejeli za migrante brez urejenega statusa.
Priporočilo/ukrep 3: kar zadeva potrebo po okrepitvi osebja grške policije za registracijo, Komisija grške organe poziva, naj zagotovijo informacije o najnovejših ukrepih in načrtih, tudi ob upoštevanju razmer po sporazumu med EU in Turčijo z dne 18. marca in potrebe po tem, da se pospeši postopek registracije zaradi hitre vrnitve migrantov, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito, v Turčijo.
Grčija je poudarila, da je do 30. junija 2016 zagotovljena okrepljena prisotnost 174 grških policistov na egejskih otokih na žariščnih točkah ob podpori nujnih sredstev Sklada za notranjo varnost. Ni pa jasno, v kakšni obliki se bo ta okrepljena prisotnost grških policistov nadaljevala po tem datumu. Treba bi bilo pojasniti, ali bo Grčija preučila trajno okrepitev osebja na žariščnih točkah. Ta rešitev bi odpravila pravne ovire, ki omejujejo obdobje napotitve na šest mesecev, kot je navedeno v akcijskem načrtu, in zagotovila, da bodo vzpostavljene nacionalne zmogljivosti za odzivanje na prihodnji migracijski pritisk.
Glede na nedavna poročila Frontexa o delovnih pogojih na Kosu ni jasno, kako se namerava Grčija odzvati na priporočila Komisije glede potrebe po zagotovitvi ustreznih materialnih delovnih razmer za napotene člane evropskih mejnih patrulj na žariščnih točkah (priporočilo A 1 (b)). Zato Komisija meni, da ta ukrep ni v celoti izpolnjen.
Priporočilo/ukrep 4: kar zadeva zagotavljanje objektov za nastanitev migrantov med postopkom registracije, Komisija grške organe poziva, naj zagotovijo tudi informacije o najnovejših načrtih Grčije za sprejem migrantov, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito in ki naj bi se v skladu s sporazumom med EU in Turčijo z dne 18. marca načeloma vrnili v Turčijo (npr. morebitno preoblikovanje odprtih objektov v objekte za pridržanje).
Čeprav Komisija ugotavlja, da je bil dosežen napredek pri postavljanju objektov na žariščnih točkah zahvaljujoč posredovanju grške vojske, akcijski načrt ne zagotavlja dovolj informacij o tem, kako se bodo v teh objektih zagotavljali potrebni pogoji za sprejem. Zlasti ni podatkov o zagotovitvi sredstev (nacionalnih sredstev ali sredstev EU) v ta namen.
Glede obravnavanja potreb otrok in drugih ranljivih oseb Komisija opozarja, da se zdi, da število dodatnih mest, namenjenih osebam iz teh skupin, na Lezbosu (18), Hiosu (25) in Kosu (32) ne zadostuje glede na ugotovljeno veliko število teh oseb. Na drugih dveh žariščnih točkah na Lerosu in Samosu ni obstoječih ali načrtovanih zmogljivosti za namestitev skupin ranljivih oseb. Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da ta ukrep ni v celoti izpolnjen.
Priporočilo/ukrep 5: kar zadeva morebiten nakup celostranskih čitalcev, ki se uporabljajo za preverjanje pristnosti potnih listin v postopku registracije, akcijski načrt ne zagotavlja dovolj informacij o tem, kdaj in kako se bo zagotovilo financiranje za te naprave. Grčija bi morala v prvi vrsti preučiti prednostno prerazporeditev v okviru nacionalnega programa Sklada za notranjo varnost, namesto da je zaprosila za dodatna sredstva. Komisija zato meni, da ta ukrep ni v celoti izpolnjen, in Grčijo poziva, naj doda časovni okvir za ukrep v okviru reprogramiranega nacionalnega programa Sklada za notranjo varnost.
Priporočilo/ukrep 7: v zvezi z ustreznostjo in zadostnostjo zmogljivosti IT, potrebne za registracijo migrantov v sistemu Eurodac, grški organi navajajo, da grška policija trenutno ocenjuje potrebe v sodelovanju z agencijo eu-LISA, da bi zagotovila ustrezne informacijske zmogljivosti sistema. Po ocenah naj bi nadgradnja informacijskega sistema trajala od štiri do pet mesecev. Komisija zato meni, da ta ukrep ni v celoti izpolnjen, in poziva Grčijo, naj doda ustrezen in podroben časovni okvir za posodobitev informacijskega sistema. Poleg tega želi Komisija najnovejše informacije o oceni potreb in razvojnih načrtih za infrastrukturo IT v podporo ustrezne registracije prstnih odtisov v Eurodac, o čemer so potekale razprave z ustreznimi službami Komisije in eu-LISA.
Priporočilo/ukrep 40: ker ni informacij o sprejetih popravnih ukrepih za zagotovitev ustreznega števila terminalov Eurodac v sprejemnem centru Filakio. To bi bilo treba dodati k akcijskemu načrtu, ki so ga predložili grški organi.
3.2 Vračanje
Priporočilo/ukrep 10: kar zadeva takojšnji začetek postopkov vračanja, v zvezi s katerimi Grčija načrtuje tesnejše sodelovanje s Frontexom in turškimi organi, so se z novim hitrim postopkom ponovnega sprejema in novimi političnimi zavezami v okviru sporazuma med EU in Turčijo z dne 18. marca 2016 razmere bistveno spremenile. V zvezi s tem mora Grčija natančno opredeliti posebne pravne in operativne ukrepe, ki so bili ali bodo sprejeti za olajšanje vračanja v Turčijo, ob hkratni zagotovitvi zaščitnih ukrepov na področju temeljnih pravic ter spoštovanja prava EU in mednarodnega prava med celotnim postopkom. Prav tako bi bilo treba zagotoviti informacije o tem, koliko (dodatnega) osebja je bilo napotenega ali se načrtuje za organizacijo postopkov vračanja in kakšni ukrepi so že bili izvedeni na žariščnih točkah, da se preprečijo pobegi migrantov brez urejenega statusa.
3.3 Varovanje morske meje
Priporočilo/ukrep 12: medtem ko je v zvezi z ukrepi za vzpostavitev dolgoročnega celovitega in učinkovitega sistema za nadzor obalnega pasu podan dokaj informativen odgovor, Grčija ni zadostno pojasnila, kako naj bi predvidene dejavnosti izboljšale varovanje morske meje v primerjavi s sedanjim stanjem ter kako se nove in obstoječe zmogljivosti dopolnjujejo.
Pri ukrepih, ki naj bi se financirali v okviru nacionalnega programa Sklada za notranjo varnost, mora Grčija še vedno predložiti informacije o tem, od kdaj natančno naj bi bile na voljo večje zmogljivosti za varovanje in kdaj naj bi se začel zadevni postopek javnega naročanja. Natančneje, glede na ključno vlogo integriranega sistema za pomorski nadzor pri izpolnjevanju priporočil, je pomembno pojasniti pripravljalne faze za sistem (izvajanje je predvideno od leta 2017) in zlasti, ali so bile zaključene ustrezne tehnične specifikacije ter kdaj se bo dejansko začel postopek javnega naročanja. Glede na pomen elementov na morju, ki dopolnjujejo integrirani sistem za pomorski nadzor, mora Grčija še navesti, koliko patruljnih čolnov je načrtovanih v okviru nacionalnega programa Sklada za notranjo varnost in ali načrtovano število plovil na vseh otokih zagotavlja zadovoljivo raven zmogljivosti odzivanja. Kar zadeva sredstva, za katera je predvideno financiranje iz posebnih ukrepov v okviru nacionalnega programa Sklada za notranjo varnost (dve obalni patruljni plovili in eno termovizijsko vozilo), bi morala Grčija v ustreznem okvirnem časovnem načrtovanju navesti, kdaj bodo ta sredstva naročena in bodo v celoti delovala.
3.4 Analiza tveganja
Priporočili/ukrepa 15 in 16: v zvezi s predlaganimi popravnimi ukrepi glede vzpostavitve sistema za analizo tveganja na lokalni ravni in izvajanja dejavnosti analize tveganja želi Komisija poudariti, da naj bi se ti ukrepi po možnosti sprejeli v skladu z modelom skupne celovite analize tveganja.
3.5 Človeški viri in usposabljanje
V zvezi s popravnimi ukrepi za usposabljanje bi bilo treba navesti informacije o številu mejnih policistov, usposobljenih po ocenjevalnem obisku novembra 2015, in številu mejnih policistov, ki se bodo usposabljali v vsakem od načrtovanih programov usposabljanja, ter časovni okvir za načrtovane dejavnosti usposabljanja (priporočila/ukrepi: 16, 17, 19, 20, 21, 29 in 49).
3.6 Postopki mejne kontrole
Kar zadeva popravne ukrepe v zvezi z uskladitvijo postopkov mejne kontrole s pravnim redom Unije, v zvezi s katerimi je grška policija na mejne prehode poslala navodila, bi bilo treba zagotoviti informacije o vrsti mehanizma nadzora oziroma spremljanja, ki se uporablja za preverjanje dejanskega izvajanja navodil (priporočila/ukrepi: 16, 17, 22, 23, 26, 28, 29, 30, 33 in 49).
Priporočilo/ukrep 27: po načrtih bi morali marca poslati okrožnico o začasni prekinitvi „izrednega dostopa rekreacijskih plovil, ki prihajajo iz tretjih držav“, da bi se kontrola rekreacijskih plovil uskladila z Zakonikom o schengenskih mejah. Komisija meni, da predlagani popravni ukrep začasne opustitve izrednega pristopa (ki ni v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah) dolgoročno ne zadostuje za odpravo pomanjkljivosti. Izredni pristop bi bilo treba odpraviti, kontrolo rekreacijskih plovil pa uskladiti z Zakonikom o schengenskih mejah.
Priporočilo/ukrep 37: Grčija je navedla, da obstajajo upravne ovire v grški policiji in pravno zavezujoče obveznosti, ki preprečujejo priporočeno premestitev nadzornega centra Nea Visa v regionalni center za integrirano upravljanje meja in spremljanje pri policijski upravi v Orestiadi, čeprav bi to pomagalo zagotoviti celovitejšo sliko razmer in bi policijski upravi v Orestiadi omogočilo, da bi spremljala dogajanje in učinkoviteje delovala (pri čemer bi se prihranili človeški viri z združitvijo obeh centrov). Komisija Grčijo poziva, naj navede podrobnosti o teh upravnih omejitvah in pravno zavezujočih obveznostih.
Priporočilo/ukrep 38: kar zadeva dokončanje in namestitev oddajnikov GPS v patruljnih vozilih ali enotah, ki središčem za nadzor omogočajo, da spremlja njihovo lokacijo, je bilo ugotovljeno, da je bil projekt ustavljen v začetni fazi zaradi finančnih in drugih omejitev in da se bo zato začela nova študija za tehnično izboljšano in cenovno ugodnejšo rešitev.
Komisija zahteva več podrobnosti glede točnih omejitev, razlogov za novo študijo ter predvidenega časovnega okvira za začetek in dokončanje študije. Komisija meni, da bi lahko bila izmenjava najboljših praks z drugimi državami članicami učinkovitejša rešitev.
3.7 Infrastruktura in oprema
Priporočilo/ukrep 44: akcijski načrt, ki so ga je predložili grški organi, navaja, da bodo sprejeti „ustrezni ukrepi“ za razširitev uporabe programa za preverjanje vizumskega informacijskega sistema, da se osebju v prvi vrsti zagotovijo vse informacije, shranjene v vizumskem informacijskem sistemu, in s tem olajša pregled vstopnih pogojev. Treba bi bilo navesti, kateri ukrepi bodo sprejeti in v kakšnem časovnem okviru.
3.8 Splošno priporočilo
Priporočilo/ukrep 50: kar zadeva ustrezne ukrepe, ki jih mora Grčija sprejeti za zagotovitev, da se nadzor na vseh zunanjih mejah izvaja in uskladi s schengenskim pravnim redom, je Grčija navedla, da bo tesno sodelovala z agencijo Frontex ter s tem zagotovila, da bodo lahko državljani tretjih držav ob meji z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo zapustili grško ozemlje le na določenih mejnih prehodih. Grčija zaključuje tudi oceno potreb po dodatnem osebju v bližini mejnih prehodov.
Zaradi nedavnih dogodkov na Zahodnem Balkanu, zlasti dejstva, da so države na zahodnobalkanski poti odpravile prakso neoviranega prehajanja migrantov, je Frontex predlagal, da bi prilagodil svojo operativno podporo na grški meji z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (in Albanijo) v okviru celovite skupne operacije 16 . Glede na kritične razmere in izražene potrebe Grčije po dodatnem osebju v bližini mejnih prehodov Komisija Grčijo poziva, naj čim prej zaključi oceno potreb in se pozitivno odzove na predlog Frontexa.
Kar zadeva popravne ukrepe, povezane z izvajanjem bolj sistematične kontrole migrantov na celini in ob severni meji, s katerimi naj bi se zagotovilo, da se migranti registrirajo in da se preveri njihova identiteta, in v zvezi s katerimi so bila grški policiji poslana navodila, bi bilo treba zagotoviti informacije o potrebnem mehanizmu nadzora oziroma spremljanja za preverjanje, ali se navodila v celoti izvajajo.
Kar zadeva informacije, da bi lahko za nastanitev migrantov, ki ne bivajo v centru za sprejem oziroma registracijo ali centru za pridržanje, poskrbela grška policija, je Grčija pozvana, naj te ukrepe nemudoma izvede.
Grčija bi morala tudi pozorno spremljati razmere, vključno z morebitnimi spremembami migracijskih poti, ter se po potrebi prilagoditi, da bi se sprejeli vsi potrebni ukrepi, vključno s tistimi, ki so opredeljeni v priporočilu Komisije.
4. Zaključek
Na podlagi zgoraj navedene ocene Komisija ugotavlja, da je Grčija dosegla znaten napredek. Toda za celovito obravnavo pomanjkljivosti, ugotovljenih med ocenjevanjem novembra 2015, so potrebna nadaljnja izboljšanja akcijskega načrta, ki so ga predložili grški organi. Predvsem je v zvezi s številnimi ukrepi potrebna večja jasnost glede časovnega razporeda, odgovornosti in finančnega načrtovanja. Poleg tega se nekateri ukrepi še ne morejo šteti kot ustrezno obravnavani ali izpolnjeni. Nazadnje so za nekatere ukrepe potrebne bistvene dodatne informacije ali pojasnila. Komisija Grčijo poziva, naj te dodatne elemente in pojasnila predloži do 26. aprila 2016, ob tem pa v duhu sporočila Komisije „Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt“ nudi stalno pomoč.
SN 28/16.
COM(2016) 120 final z dne 4. marca 2016.
UL L 295, 6.11.2013, str. 27.
Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (UL L 105, 13.4.2006, str. 1; kodificirana različica objavljena v UL L 77, 23.3.2016, str. 1).
V roku enega meseca, če se v priporočilu Sveta ugotovi, da je ocenjevana država članica resno zanemarila svoje obveznosti.
C(2016) 450.
Dokument Sveta 5895/16 z dne 12. februarja 2016.
C(2016) 1219.
Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143) (v nadaljnjem besedilu: uredba o zunanjih mejah in vizumih v okviru Sklada za notranjo varnost).
Komisija je v zadnjem letu, od začetka migracijske krize, v korist Grčije za nujno pomoč namenila približno 180 milijonov EUR (bodisi neposredno grškim organom bodisi mednarodnim organizacijam / agencijam EU).
COM(2016) 120 z dne 4. marca 2016.
Tabela v Prilogi II k sporočilu Komisije „Vrnitev k schengenski ureditvi“ vsebuje pregled priporočil, h katerim bi morale prispevati Komisija in agencije EU, da se zagotovi njihovo polno in pravočasno izvajanje.
Glej tudi opombe v nadaljevanju v zvezi z ukrepi 3, 12 in 50.
Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
Če bi se Grčija odločila uporabiti izjemo v skladu s členom 2(2)(a), raven varstva za prizadete osebe ne sme biti manj ugodna od zaščitnih ukrepov, opredeljenih v členih direktive o vračanju, ki obravnavajo omejitve glede uporabe prisilnih ukrepov, odlog odstranitve, nujno zdravstveno oskrbo ter potrebe otrok in drugih skupin ranljivih oseb, razmere v zaporih in spoštovanje načela nevračanja v skladu s členom 4(4) navedene direktive ali uporabo zaščitnih ukrepov v okviru pravnega reda EU na področju azila, kadar je to ustrezno.
Dopis z dne 15. marca 2016, ki ga je izvršni direktor Frontexa Fabrice Leggeri poslal generalnemu sekretarju Canetosu Filipakosu.