EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.2.2016

COM(2016) 73 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Letno poročilo o izvajanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Letno poročilo o izvajanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani

1.Uvod

Leto 2015 je bilo že drugo leto izvajanja dela IV Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki zadeva trgovino 1 . V skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 20/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani 2 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstaviti letno poročilo. To poročilo je odgovor na to zahtevo in je strukturiran, kot sledi:

povzetek statističnih podatkov in splošna ocena trgovinskih tokov (oddelek 2 tega poročila);

informacije o dejavnostih različnih organov, odgovornih za spremljanje izvajanja Sporazuma (oddelek 3), vključno z izpolnjevanjem obveznosti glede trgovine in trajnostnega razvoja (oddelek 4);

informacije o dejavnostih spremljanja iz Uredbe (oddelek 5).

2.SPLOŠNA OCENA: RAZVOJ TRGOVINE

2.1Metodologija

Kot je bilo navedeno v prejšnjem poročilu o izvajanju Sporazuma 3 , se statistični podatki Eurostata in Srednje Amerike precej razlikujejo. Statistični podatki EU običajno znatno presegajo panamske podatke o izvozu EU v Panamo, vendar so še vedno znatno pod ravnjo statističnih podatkov Kostarike o uvozu EU iz te države, medtem ko razlike pri statističnih podatki v drugih državah ostajajo v razumnih mejah. O teh gibanjih je tekla razprava v okviru Pododbora za dostop do trga, ustanovljenega na podlagi Sporazuma. Zdi se, da glede na velikost panamskega prostotrgovinskega območja, ki je med največjimi na svetu, velik del trgovinskih tokov, ki so prijavljeni kot izvoz v Panamo, ne vstopi na panamski trg, temveč je ponovno izvožen v druge države Latinske Amerike.

Glede na takšne razmere je bilo dogovorjeno s Srednjo Ameriko, da se bodo podatki o trgovini izmenjavali na letni osnovi, izvedla pa se bo tudi skupna analiza na osnovi ustreznih statističnih podatkov o uvozu, ki na splošno veljajo za zanesljivejše kot statistični podatki o izvozu.

V analizi, ki sledi, so trgovinski tokovi opisani na podlagi pristopa, dogovorjenega s Srednjo Ameriko, in sicer se uvoz v EU ocenjuje na podlagi podatkov Eurostata, ki so bili zajeti maja 2015, medtem ko izvoz EU v Srednjo Ameriko temelji na razpoložljivih statističnih podatkih Srednje Amerike na isti dan. Slednji podatki so izraženi v ameriških dolarjih, zato so bili pretvorjeni v evre po letnem menjalnem tečaju, ki ga uporablja Eurostat 4 .

Treba je opozoriti, da ugotovljenih sprememb v trgovinskih tokovih ni mogoče pripisati izključno izvajanju Sporazuma, saj na statistične podatke vplivajo mnogi drugi dejavniki.

2.2Razvoj trgovinskih tokov s Srednjo Ameriko na splošno (blago)

V skladu s statističnimi podatki, ki jih je objavil Sekretariat za gospodarsko povezovanje Srednje Amerike (SIECA), so se med letoma 2013 in 2014 trgovinski tokovi med srednjeameriškimi državami in ostalim svetom povečali za 1,4 %. Nasprotno pa so se v istem obdobju, tj. med letoma 2013 in 2014, po podatkih Eurostata celotni trgovinski tokovi EU skrčili za 2,3 %. Kljub splošnemu upadu trgovinskih tokov in čeprav ni mogoče priti do dokončnih ugotovitev na podlagi tega podatka, je prišlo do pozitivnega trenda v trgovinskih tokovih z nekaterimi državami in glede nekaterih vrst blaga.

Trgovinski tok med EU in Srednjo Ameriko se je povečal za 1,2 % in dosegel 10,5 milijarde EUR. Trgovinska bilanca EU s Srednjo Ameriko kaže primanjkljaj, ki se je sicer zmanjšal, vendar je leta 2014 še vedno dosegel 1,7 milijarde EUR (leto prej je bil trgovinski primanjkljaj 2,2 milijarde EUR).

Država	Izvoz		Uvoz		Trgovinski tok skupaj:
Kostarika	1 065	6,7 %	3 771	–5,8 %	4 836	–3,3 %
Gvatemala	976	6,8 %	674	10,5 %	1 650	8,3 %
Honduras	470	35,0 %	834	14,8 %	1 305	21,3 %
Nikaragva	246	3,5 %	284	1,6 %	530	2,5 %
Panama	1 180	8,3 %	380	–15,5 %	1 561	1,3 %
Salvador	465	–10,3 %	167	–20,9 %	632	–13,4 %
SKUPAJ	4 402	7,2 %	6.110	–2,7 %	10 513	1,2 %

Trgovinski tok med EU in Srednjo Ameriko ter njegov letni razvoj

(v mio. EUR v letu 2014) 

Izvoz EU v Srednjo Ameriko se je povečal za 7,2 %, medtem ko se je uvoz iz Srednje Amerike v EU zmanjšal za 2,7 %. Ta negativni razvoj je povezan z dvema večjima izzivoma, s katerima se srečuje Srednja Amerika:

(1) Močan upad uvoza kave zaradi hude suše in epidemije listne rje kavovca (tako imenovana roya v španščini). To zmanjšanje je srednjeameriške države prizadelo že leta 2014. Uvoz srednjeameriške kave (HS 0901) v EU se je zmanjšal z 1,1 milijarde EUR v letu 2012 in dosegel 0,7 milijarde EUR v letu 2014. Učinek tega je bil prisoten že leta 2014 po vsej regiji.

V letu 2014 se je v primerjavi z letom 2013 in glede na ostale srednjeameriške države najbolj zmanjšal izvoz kave iz Salvadorja v EU. Uvoz kave, ki je drugi največji proizvod, uvožen iz te države, se je dodatno zmanjšal za –61 % in dosegel 27 milijonov EUR.

Komisija je 27. maja 2015 sprejela program sodelovanja v višini 15 milijonov EUR za pomoč Srednji Ameriki v boju proti listni rji kavovca (plesen, ki napade liste kavovca). Cilj programa je povečati sposobnosti regije, da oblikuje in izvaja politike, programe in ukrepe v pomoč najbolj ranljivih slojev prebivalstva, ki živijo na področjih proizvodnje kave v Srednji Ameriki in Dominikanski republiki.

(2) Selitev večjega izvoznika komponent informacijske tehnologije iz Kostarike v jugovzhodno Azijo. Ta postavka (HS 8473) je v letu 2012 predstavljala 61 % kostariškega izvoza v EU. Učinek selitve je postal opazen leta 2014, vendar se je zaradi postopnosti selitve te dejavnosti vpliv na izvoz Kostarike še povečal v letu 2014. Med letoma 2012 in 2013 se je ta postavka zmanjšala z 2,6 milijarde EUR in dosegla 1,8 milijarde EUR, kar pomeni zmanjšanje izvoza iz Kostarike v EU za –19 % ali zmanjšanje izvoza iz celotne srednjeameriške regije v EU za –12 %.

Čeprav gre v absolutnem smislu za večje izzive, so ti osredotočeni le na dva proizvoda, medtem ko je preostali srednjeameriški izvoz v EU izjemno dinamičen, saj se je leta 2014 povečal za 11,1 %.

	2012	2013	2014	%
HS 0901 in 8473	3 792 829	3 019 885	2 471 355	–18,2 %
Preostalo	2 999 379	3 262 174	3 638 965	11,1 %
Skupaj	6 792 208	6 282 059	6 110 320	–2,7 %

Razčlenitev uvoza iz Srednje Amerike v EU in njegov letni razvoj (v evrih)

To stanje kaže, da je srednjeameriški izvoz v EU zelo odvisen od majhnega števila proizvodov, čeprav se je leta 2014 število proizvodov, ki se izvažajo v EU, povečalo za +3 % v primerjavi s preteklim letom, zajemalo pa je do 2 657 tarifnih postavk. Vendar 5 največjih izvoznih proizvodov še vedno predstavlja 61 % skupnega uvoza iz Srednje Amerike v EU. Gre za naslednje proizvode, razvrščene po količini izvoza: elektronski sklopi za stroje za obdelavo podatkov, kava, banane, ananas in surovo palmovo olje.

Glavna prejemnica izvoza EU v Srednjo Ameriko je še vedno Panama (26 %), sledijo pa ji Gvatemala in Kostarika (24 % oziroma 22 %). Leta 2014 so bili glavni izvozni proizvodi stroji in mehanske naprave (27 % izvoza EU), sledili pa so jim električne naprave in farmacevtski izdelki (12,5 % za vsako vrsto proizvoda) ter motorna vozila in proizvodi iz jekla (10 % za vsako vrsto proizvoda).

Pozitivne spremembe so bile zabeležene pri proizvodih, kot so:

uvoz rib in rakov (HS 3) iz Srednje Amerike se je povečal za 28 % in dosegel 250 milijonov EUR, zlasti pa se je povečal uvoz zamrznjenih kozic, in sicer za 36 % (povečanje s 124 milijonov EUR na 169 milijonov EUR),

uvoz sadja in oreščkov (HS 8) se je povečal za 16 % in dosegel 1,4 milijarde EUR, zlasti pa se je povečal uvoz ananasa, in sicer za 18 % (povečanje s 456 milijonov EUR na 537 milijonov EUR),

uvoz ustekleničenega ruma se je povečal za 110 % (povečanje z 8,5 milijona EUR na 18 milijonov EUR).

Omeniti je treba zlasti pozitiven razvoj trgovinskega toka med EU in Hondurasom, ki se je leta 2014 povečal za 21 %, kar je največje povečanje v tej regiji. To dinamiko zaznamuje močno povečanje ključnih izvoznih proizvodov EU (+35 %) kot tudi povečanje uvoza v EU (+14,5 %). Povečanje izvoza iz EU v Honduras je bilo še zlasti intenzivno pri naslednjih postavkah: stroji in mehanske naprave (HS 84) +34 %, tj. povečanje na 207 milijonov EUR; električni stroji (HS 85) +65 %, tj. povečanje na 93 milijonov EUR; proizvodi iz železa (HS 73) +54 %; ter farmacevtski proizvodi (HS 30) +42 %. Znatno je bilo tudi povečanje uvoza iz Hondurasa, zlasti v naslednjih postavkah: rastlinsko olje (HS 15) +64 %, tj. povečanje na 113 milijonov EUR; ribe in raki (HS 03) +26 %, tj. povečanje na 50 milijonov EUR; sladkor (HS 17) +168 %, tj. povečanje na 15 milijonov EUR; oblačilni dodatki (HS 61) +22 %, tj. povečanje na 49 milijonov EUR; ter rude in pepeli (HS 26) +71 %, tj. povečanje na 22 milijonov EUR.

2.3Uporaba tarifnih preferencialov v okviru Sporazuma

Uporaba tarifnih preferencialov iz Sporazuma se lahko ugotovi tako, da se oceni delež trgovinskega toka, ki se izvaja v okviru Sporazuma. Za izračun tega deleža so potrebni podrobni podatki o carinjenju. Srednja Amerika je EU obvestila, da podatkovne zbirke, ki jih upravljajo zadevni carinski organi v Srednji Ameriki, niso prilagojeni za redno izmenjavo podrobnih statističnih podatkov za namene analize tarifnih preferencialov, izjema pa so organi Kostarike, ki so EU predložili take podatke.

Na podlagi statističnih podatkov Kostarike se zdi, da se 8,8 % celotnega izvoza (po vrednosti) iz EU v Kostariko izvede v okviru Sporazuma. Ta nizka stopnja izkoriščenosti Sporazuma je posledica daljšega obdobja, ki ga Kostarika rabi za odpravo tarif, tako da bi bila v tej zgodnji fazi izvajanja Sporazuma uporaba preferencialov, ki jih ta ponuja, zanimiva le za omejen del izvoza iz EU. Vendar je treba omeniti, da stopnja izkoriščenosti izvoza iz EU pod tarifnimi postavkami, ki jih je Kostarika v celoti liberalizirala, znaša 48,4 %. Ta stopnja pa dosega celo 71 % pri izvoznih proizvodih EU, ki so uvrščeni pod tarifne postavke, za katere je Kostarika EU odobrila kvote.

V zvezi z izvozom iz Srednje Amerike v EU se 41 % tega trgovinskega toka (po vrednosti) izvede v okviru Sporazuma. Stopnja izkoriščenosti dosega 78 % za uvoz, uvrščen pod tarifne postavke, za katere je EU Srednji Ameriki odobrila kvote. Te stopnje, ki so višje v primerjavi s stopnjo izvoza iz EU, so posledica nesimetričnosti seznamov blaga. Zaradi razlik v razvitosti med EU in Srednjo Ameriko Sporazum ponuja razmeroma višje ugodnosti za uvoz v EU kot za izvoz iz nje, dokler ne bo zaključena liberalizacija seznamov blaga (na splošno do 10 let, vendar do največ 15 let za manjši del proizvodov).

2.5Uporaba tarifnih kvot

Sporazum določa več tarifnih kvot, ki drugi pogodbenici zagotavljajo preferencialno tarifno obravnavo do količinskega praga kvote. Za uvoz, ki presega ta prag, se uporablja tarifa za države z največjimi ugodnostmi (MFN).

EU se je strinjala, da bo zagotovila osem tarifnih kvot v korist Srednje Amerike za proizvode, ki niso imeli prednostnega dostopa na trg EU pred izvajanjem Sporazuma. V letu 2014 so bile uporabljene tarifne kvote samo za dve kategoriji (trsni sladkor in rum).

Poreklo	Proizvodi	Enota	Količina tarifne kvote	Uvoz v EU	Stopnja izkoriščenosti
Srednja Amerika	česen	tona	550	0	0 %
	riž		21 000	0	0 %
	manioka		5 000	0	0 %
	goveje meso		9 975	0	0 %
	gobe		275	0	0 %
	sladka koruza		1 560	0	0 %
Srednja Amerika brez Paname	sladkor		154 500	141 047	91 %
	rum v posodi > 2 l	liter čistega alkohola	730 000	243 819	33 %
Panama	rum v posodi > 2 l		105 000	0	0 %
	sladkor	tona	12 360	8 548	69 %
Nikaragva	goveje meso		525	0	0 %

Tarifne kvote, ki jih je EU odobrila Srednji Ameriki – izkoriščenost v letu 2014

Poleg tarifnih kvot je EU Srednji Ameriki odobrila odstopanje od pravil o poreklu v okviru posebnih kvot za 118 tarifnih postavk. V letu 2014, ko so se ta odstopanja prvič uporabljala vse leto, je bila njihova uporaba skoraj zanemarljiva, obseg uvoza v okviru teh kvot pa ostaja zelo omejen in zadeva le majhen del trgovinskih tokov, ki bi lahko bil upravičen do preferencialne obravnave.

Srednja Amerika je odobrila tarifne kvote EU za pet posebnih proizvodov. V letu 2014 so izvozniki EU izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo te tarifne kvote, razen pri tarifni kvoti za sirotko. Vendar je še vedno nekaj možnosti za rast, saj se stopnja izkoriščenosti lahko še poveča, kot je razvidno iz naslednje preglednice.

Proizvodi	Kvote (v tonah)	Letno povečanje	Količina (v tonah)	Stopnja izkoriščenosti
prekajene šunke	945	45	210	22 %
mleko v prahu	1 995	95	545	27 %
sirotka	110	10	0	0 %
sir	3 150	150	874	28 %
prašičje meso, pripravljeno	945	45	47	5 %

Tarifne kvote, ki jih je Srednja Amerika odobrila EU – izkoriščenost v letu 2014

2.6Storitve

Podatki o trgovini s storitvami niso bili posodobljeni in zato niso na voljo za leto 2014. Zato zaenkrat še ni mogoče opraviti analize, ki bi bila primerljiva z analizo za trgovino z blagom, da bi se ocenil učinek Sporazuma.

Kljub temu se je leta 2013 trgovina s storitvami povečala na 5,9 milijarde EUR (+4,5 % v primerjavi s prejšnjim letom). Panama je bila leta 2013 še vedno glavna trgovinska partnerica glede storitev (50 %), sledijo pa ji Kostarika in Gvatemala (vsaka 18 %).

Država	V dobro	V breme
Kostarika	560,7	494,6
Salvador	202,2	94,0
Gvatemala	817,2	204,8
Honduras	151,7	186,4
Nikaragva	174,7	50,1
Panama	1 480,0	1 574,7
Skupaj	3 386,5	2 604,6

Trgovina s storitvami med Srednjo Ameriko in EU v letu 2013

3.DEJAVNOSTI ORGANOV IZVAJANJA

3.1Pododbor za tehnične ovire v trgovini

Na sestanku tega pododbora 26. maja 2015 sta Srednja Amerika in EU pregledali:

zakonodajo EU na področju pesticidov, prehranskih dopolnil in ugotavljanja skladnosti;

srednjeameriške predpise o označevanju tekstilnih izdelkov;

srednjeameriške predpise o označevanju alkoholnih pijač;

tehnične predpise Kostarike o požarni varnosti in električni napeljavi;

zaveze srednjeameriške regije, da poglobi gospodarsko povezovanje s sprejetjem regionalnih tehničnih predpisov.

Razprave s tega sestanka so se nadaljevale na različnih priložnostnih videokonferencah, da bi se dosegel napredek pri teh vprašanjih.

V zvezi z zavezami, ki so bile sprejete na področju tehničnih ovir v trgovini in zadevajo regionalno gospodarsko povezovanje, je Srednja Amerika pojasnila, da je dosegla napredek z novo zakonodajo, ki bo kmalu začela veljati, čeprav je treba razviti dodatne upravne postopke.

3.2Odbor za trgovino in trajnostni razvoj

EU in Srednja Amerika sta 27., 28. ter 29. maja 2015 organizirali sestanke institucij, pristojnih za spremljanje izvajanja tistih določb Sporazuma, ki zajemajo trgovino in trajnostni razvoj (glej oddelek 4).

3.3Pododbor za intelektualno lastnino

Na drugem sestanku 26. maja 2015 je Pododbor za intelektualno lastnino pregledal zlasti:

varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v Srednji Ameriki, in zlasti geografskih označb, za katere je bila večina potrdil o zaščiti zagotovljena pred koncem leta 2014. Nekaj ugovorov in pritožb je bilo v začetku leta 2015 še vedno v postopku;

možne ukrepe za spodbujanje ugodnega okolja za možnosti prenosa tehnologije (predvsem v zasebnem sektorju).

Glede geografskih označb so pogodbenice izrazile pripravljenost za razpravo o tem, kako v prihodnje zagotoviti nemoten potek postopkov. Dogovorjeno je bilo, da se uporabijo izkušnje iz zapletenega postopka registracije geografskih označb v Srednji Ameriki ter se opravi pregled stanja ob ustreznem upoštevanju zadevne zakonodaje.

Ta sestanek je bil za EU tudi priložnost, da spodbudi Srednjo Ameriko, naj upošteva zaščito pravic intelektualne lastnine pri oceni svojih prednostnih nalog za sodelovanje, saj bo prenos tehnologije iz zasebnega sektorja odvisen tudi od dobre zaščite pravic intelektualne lastnine v Srednji Ameriki.

3.4Pododbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve

Drugi sestanek tega pododbora 27. maja 2015 je zadeval tehnična vprašanja glede uvoznih zahtev, preverjanja ter ukrepov v zvezi z zdravjem živali in rastlin. Srednja Amerika in EU sta zlasti razpravljali o naslednjem:

časovnem razporedu in delovnih dogovorih za zagotovitev, da ustrezni organi hitro in usklajeno obravnavajo zahtevke za uvozno dovoljenje;

pomenu izpolnjevanja standardov, smernic in priporočil mednarodnih organizacij, ki določajo standarde;

nedavnih ukrepih EU za boj proti bakteriji xyllela fastidiosa;

raven povezovanja Srednje Amerike na področju sanitarnih in fitosanitarnih zadev.

Glede določb o regionalnem gospodarskem povezovanju ter sanitarnih in fitosanitarnih zadevah je EU poudarila potrebo po zaključku prizadevanj, da se do 1. decembra 2015 v zadevni regiji omogoči prost pretok blaga iz EU, ki je navedeno v Prilogi XIX.

Ta pododbor je bil na splošno temu naklonjen in je dosegel spodbuden izid, kar potrjuje, da so pogodbenice na pravi poti, da dosežejo pozitivne rezultate na področju sanitarnih in fitosanitarnih zadev, saj so se nadaljevala prizadevanja glede dogovorjenih ukrepov.

3.5Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu

Srednja Amerika in EU sta 1. in 2. junija 2015 v tem pododboru obravnavali naslednje:

izpolnjevanje zavez Srednje Amerike glede regionalnega povezovanja;

dogovor o dveh pojasnjevalnih opombah na področju pravil o poreklu in o tem, kako reševati praktične težave, s katerimi se srečujeta EU in Srednja Amerika pri izvajanju poglavja o pravilih o poreklu.

Srednja Amerika in EU sta dosegli dogovor o pojasnjevalnih opombah za izpolnjevanje potrdila o gibanju blaga EUR. 1, kar bo zagotovilo doslednost in preglednost v praksi. Te pojasnjevalne opombe so namenjene tudi zagotavljanju določenih odstopanj od natančne formulacije besedila in oblike, ki se zahtevata za potrdilo EUR. 1.

Pogodbenice so dosegle tudi napredek v zvezi s prilagoditvijo sporazuma na spremembe klasifikacije, ki so bile uvedene na podlagi harmoniziranega sistema iz leta 2012.

3.6Pododbor za dostop do trga za blago

Na drugem sestanku tega odbora 29. maja 2015 sta Srednja Amerika in EU pregledali zaveze, sprejete na prejšnjem sestanku in razpravljali o vprašanjih dostopa do novih trgov, in zlasti o:

kostariški zakonodaji o minimalni izvozni ceni banan;

kostariški zavezi, da pregleda svoj sistem trošarin za pivo;

pristojbini, ki jo bo zaračunala Nikaragva za skeniranje blaga na vseh mejnih prehodih;

pregledu zaščitnih ukrepov in upravljanju kvot.

EU in Srednja Amerika sta se tudi strinjali, da je dostop do zanesljivih in posodobljenih ter podrobnih statističnih podatkov bistven za trgovinsko politiko, in sta se zato zavezali izmenjavi statističnih podatkov zaradi spremljanja razvoja trgovine z blagom in storitvami.

3.7Pridružitveni odbor

Pridružitveni odbor se je 3. junija 2015 sestal drugič, da pregleda delo, ki je bilo opravljeno v različnih pododborih, in obravnava druga trgovinska vprašanja. Zlasti je bil poudarek na vprašanjih o regionalnem gospodarskem povezovanju.

Na tem sestanku je EU pozdravila nedavne spremembe v panamski zakonodaji o pomožnih pomorskih storitvah (zakon 41/2013), ki odpravljajo zahteve, zaskrbljujoče zlasti za gospodarske subjekte EU.

Kar zadeva regionalno gospodarsko povezovanje je Srednja Amerika pojasnila, da srednjeameriški ministri za trgovino v COMIECO pozorno spremljajo izpolnjevanje zavez, ki so bile sprejete v odnosu do EU. EU je poudarila, da je pomembno ohraniti pozitiven zagon v Srednji Ameriki, ki je bil ustvarjen z uporabo Sporazuma, ter opozorila, da bi morala biti Srednja Amerika zlasti pozorna na nadaljnji napredek pri teh vprašanjih.

Glede sprememb Sporazuma, ki so potrebne zaradi pristopa Hrvaške k EU, so pogodbenice priznale, da kljub določenemu napredku še vedno obstaja razkorak med pristopi v zvezi z metodologijo za oceno nadomestil. Dogovorjeno je bilo, da se dialog o tem vprašanju nadaljuje in se tako doseže čimprejšnji dogovor.

3.8Pridružitveni svet

Pridružitveni svet se je prvič sestal 27. junija 2014. Letos so pogodbenice menile, da srečanje tega sveta ni potrebno.

4.IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI V ZVEZI S TRGOVINO IN TRAJNOSTNIM RAZVOJEM

4.1    Institucionalni vidiki

Drugi sestanek Odbora za trgovino in trajnostni razvoj je potekal od 27. do 28. maja 2015 v Bruslju v Belgiji. Srečanje je gostila Evropska komisija, sodelovali pa so tudi predstavniki vlad šestih srednjeameriških pogodbenic.

Srečanje foruma za dialog s civilno družbo, ki je vključevalo predstavnike civilne družbe EU in Srednje Amerike, ter skupna seja tega odbora in foruma sta potekala 29. maja 2015, predsedoval pa jima je predstavnik notranje svetovalne skupine EU.

Ta svetovalna skupina je sprejela svoj poslovnik in se je v tem letu sestala trikrat. Notranjo svetovalno skupino EU sestavljajo predstavniki najrazličnejših organizacij civilne družbe v EU ter predstavniki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO). Naloge sekretariata opravlja EESO. Države pogodbenice Srednje Amerike so vzpostavile tudi notranje svetovalne skupine in izmenjane so bile informacije o njihovi sestavi ter olajšani stiki med njimi in notranjo svetovalno skupino EU.

4.2 Izvajanje konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD)

Na sestanku Odbora za trgovino in trajnostni razvoj so pogodbenice poročale o izvajanju konvencij MOD. Več srednjeameriških držav je poudarilo prizadevanja za odpravo dela otrok. Honduras in Panama sta poročala o nedavno sprejeti zakonodaji in politiki na področju dela. EU je poročala o napredku držav članic EU pri ratifikaciji novega protokola MOD o dopolnitvi Konvencije o odpravi prisilnega dela, o podobnem napredku pa je poročalo tudi več srednjeameriških držav. EU je tudi predstavila svoje politike na področju zdravja in varnosti pri delu ter s tem povezane strukture za dialog s socialnimi partnerji. Srednjeameriške pogodbenice so predložile več pojasnil o vprašanjih, povezanih z izvajanjem konvencij MOD.

Leta 2015 je bil z MOD sklenjen program za krepitev zmogljivosti, zagotavljal pa bo podporo Gvatemali in Salvadorju, da bosta lažje izpolnjevala svoje obveznosti iz konvencij MOD.

4.3 Izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov

Na sestanku Odbora za trgovino in trajnostni razvoj so bile zlasti poudarjene podnebne spremembe, pogodbenice pa so poročale o vrsti prizadevanj v zvezi s tem. Srednja Amerika je poudarila, da je njen kmetijski in živilskopredelovalni sektor občutljiv na podnebne spremembe in ekstremne vremenske pojave. Ker proizvodi iz teh sektorjev zajemajo največji del njenega izvoza v EU, to nedvomno vpliva na njeno gospodarstvo in trgovino. Več držav je razvilo sektorske programe in cilje za zmanjšanje ogljičnega odtisa v določenih sektorjih. Mnoge imajo ambiciozne programe za povečanje deleža obnovljivih virov energije in se zanimajo za naložbe in tehnologije v tem sektorju. EU je opredelila svoje splošne cilje in politiko na področju podnebnih sprememb ter skupaj s Kostariko poročala o stanju pogajanj za sporazum o okoljskem blagu.

EU je poročala tudi o zadnjem stanju pri izvajanju Konvencije o trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD) ter Minamatske konvencije o živem srebru.

4.4 Oblikovanje pozitivne agende za trgovino in trajnostni razvoj

Na sestanku tega odbora so bile opravljene nadaljnje razprave o prednostnih nalogah za pozitivno agendo za trgovino in trajnostni razvoj, ki temeljijo na začetni razpravi na prvem sestanku novembra 2014. Razprava je bila obogatena s prispevki na skupni seji tega odbora in foruma za dialog s civilno družbo, pri tem pa je bila med drugim poudarjena tudi potreba po upoštevanju načela enakosti spolov. Poleg tega je bila 29. maja 2015 v Bruslju organizirana delavnica o pravični trgovini in trajnosti kmetijske vrednostne verige, na kateri so se srečali predstavniki sistemov pravične in etične trgovine ter trgovinskih združenj in proizvajalcev iz EU in Srednje Amerike, da bi izmenjali najboljše prakse in izkušnje na tem področju, zlasti v sektorju kave in sladkorja. Razprave so se nadaljevale med sestanki, da se natančneje opredelijo prednostna področja, ki imajo okoljsko in delovno razsežnost.

5.IZVAJANJE UREDBE

Uredba določa ustrezne postopke, da se prepreči resna škoda v sektorju banan EU, če bi se zaradi zmanjšanja carin banane začele uvažati v tako velikih količinah, da bi to povzročilo ali bi lahko povzročilo resno škodo v tem sektorju EU. V skladu s členoma 3 in 13 Uredbe Komisija spremlja razvoj uvoza banan iz srednjeameriških držav, da bi ocenila, ali so izpolnjeni pogoji iz Uredbe za začetek preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov ali uvedbo predhodnih nadzornih ukrepov.

V letu 2014 Komisija ni začela nobene preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov in tudi ni prejela nobene zahteve, naj jo začne ali uvede predhodne nadzorne ukrepe, saj pogoji iz Uredbe za začetek preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov ali uvedbo predhodnih nadzornih ukrepov niso bili izpolnjeni.

Država	Uporabljena količina	Sprožitvena raven	%
Gvatemala	28 972 780	60 000 000	48 %
Honduras	4 502 645	60 000 000	8 %
Nikaragva	0	12 000 000	0 %
Panama	222 446 518	450 000 000	49 %
Kostarika	924 184 789	1 230 000 000	75 %
Salvador	0	2 400 000	0 %
Skupaj	1 180 106 732	1 814 400 000	65 %

Uvoz banan v okviru stabilizacijskega mehanizma v letu 2014 (v kg)

6.    ZAKLJUČEK

Zdi se, da na splošno sporazum dobro deluje, postopek njegovega izvajanja pa se nadaljuje neprekinjeno.

Kljub stabilnosti v svetovnem gospodarstvu, se je izkazalo, da so trgovinski tokovi med EU in Srednjo Ameriko zelo dinamični. Čeprav sta listna rja kavovca in selitev večjega izvoznika imeli velik vpliv, se je v letu 2014 izvoz ostalih proizvodov iz Srednje Amerike v EU povečal za 11 %. Izvoz iz EU v Srednjo Ameriko se je prav tako povečal v enakem obsegu.

Stopnja izkoriščenosti preferencialov ostaja precej nizka pri izvozu iz EU v Srednjo Ameriko, pri uvozu iz Srednje Amerike v EU pa je višja. Treba si je prizadevati za boljše komuniciranje na obeh straneh Atlantika, da bodo koristi, ki jih lahko prinese Sporazum, bolj prepoznavne. Komisija si prizadeva, da bi povečala ozaveščenost gospodarskih subjektov o priložnostih, ki jih ponuja sporazum.

Tarifne kvote niso izčrpane in gospodarskim subjektom še vedno ponujajo priložnosti, da še bolj razvijejo svoje trgovinske odnose. Kar zadeva uvoz banan iz srednjeameriških držav, je ta na splošno ostal stabilen in nižji od določene sprožitvene ravni, tako da morebiten začetek začasne prekinitve preferencialnih carin ni prišel v poštev.

V prihodnjih letih bo glavna prednostna naloga EU ostala ista: dobro sodelovanje s Srednjo Ameriko, da se doseže ustrezno izvajanje Sporazuma. Tako bodo gospodarski subjekti, potrošniki in civilna družba obeh regij lahko v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponuja Sporazum. Dobro delovanje institucij, ustanovljenih na podlagi Sporazuma, ima ključno vlogo v tem procesu, saj omogoča razpravo in iskanje rešitev glede težav pri dostopu do trgov ter drugih izzivov pri izvajanju Sporazuma. Komisija bo še naprej sodelovala s Srednjo Ameriko pri obravnavanju vseh vprašanj v zvezi z izvajanjem Sporazuma, na katere so opozorile zainteresirane strani. Komisija poziva države članice EU in Evropski parlament, naj še naprej sodelujejo in izražajo svoje mnenje o tej zadevi.

(1)  UL L 346, 15.12.2012, str. 3.

(2)  UL L 17, 19.1.2013, str. 13.

(3)  COM (2015) 131.

(4)  Povprečni menjalni tečaji EUR/USD so bili 1,2848 v letu 2012, 1,3281 v letu 2013 in 1,3285 v letu 2014.