POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Drugo letno poročilo o izvajanju trgovinskega sporazuma med EU ter Kolumbijo in Perujem

1.UVOD

Med 11. in 19. junijem 2015 je v Bogoti (v Kolumbiji) potekal drugi krog Odbora za trgovino in osmih pododborov. Srečanja so obeležila drugo leto od začasne uporabe Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki se je s Perujem začel uporabljati marca 2013, s Kolumbijo pa avgusta 2013 2 .

Pogodbenice so 30. junija 2015 podpisale Protokol o spremembi Sporazuma, da se upošteva pristop Hrvaške k EU. Protokol je v notranjih postopkih ratifikacije v treh pogodbenicah.

Dne 12. decembra 2014 sta EU in Ekvador parafirala Protokol o pristopu Ekvadorja k Sporazumu. Pred predložitvijo Protokola v ustrezne notranje postopke za odobritev z ratifikacijo, ga mora odobriti Odbor za trgovino, ustanovljen s Sporazumom.

V skladu z Uredbo (EU) št. 19/2013 3 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo o uporabi, izvajanju in izpolnjevanju obveznosti iz Sporazuma in Uredbe.

To je drugo tako poročilo. V skladu s členom 13(1) Uredbe je sestavljeno iz treh delov:

splošne ocene trgovinskih tokov,

informacij o dejavnostih različnih organov, odgovornih za izvajanje Sporazuma, in

informacij o dejavnostih spremljanja iz Uredbe.

2.SPLOŠNA OCENA: RAZVOJ TRGOVINE

2.1.Metodologija

Analiza dvostranskih trgovinskih tokov temelji na primerjavi podatkov za koledarsko leto 2014 s podatki za koledarsko leto neposredno pred Sporazumom (leto 2012). V nadaljevanju predstavljeni številčni podatki lahko sicer omogočijo prvo oceno razvoja trgovine med EU na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, vendar je treba upoštevati, da takih sklepnih ugotovitev ni mogoče šteti za dokončne, ugotovljenih sprememb pa tudi ni mogoče pripisati zgolj učinkom Sporazuma.

2.2.Razvoj trgovinskih tokov s Perujem

Uvoz iz EU v Peru 4 se je leta 2014 zmanjšal za 4 % (3 716 milijonov EUR) v primerjavi z letom 2012 (3 891 milijonov EUR). To je na splošno v skladu z zmanjšanjem svetovnega uvoza v Peru (3 %). Pri tem je treba omeniti, da je zmanjšanje predvsem zadevalo izdelke, ki vstopajo brez dajatve za države z največjimi ugodnostmi (zmanjšanje za 10 %), medtem ko se je uvoz izdelkov, ki so bili v celoti liberalizirani v skladu s Sporazumom, povečal za 19 %, uvoz delno liberaliziranih izdelkov za 15 %, uvoz, za katerega veljajo preferencialne tarifne kvote (čeprav je začetna raven zanje zelo nizka) pa za 86 %. Zanimivo je, da se je uvoz iz EU v Peru za izdelke, ki niso upravičeni do preferencialne obravnave v skladu s Sporazumom in za katere zato velja dajatev za države z največjimi ugodnostmi, povečal za 14 %, medtem ko se je svetovni uvoz teh izdelkov v Peru povečal za samo 3 %.

Glede na kategorijo izdelkov je največji upad uvoza iz EU v Peru mogoče opaziti za mineralne izdelke (25 %) in navadne kovine (25 %), čeprav je v absolutnem smislu najbolj izrazit upad mogoče opaziti za stroje in mehanske naprave (159 milijonov EUR ali 9 %). To velja zlasti za poglavje 84 (Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli), kjer EU predstavlja četrtino vsega uvoza v Peru in se je 11-odstotni upad upošteval. Po drugi strani je mogoče opaziti največje povečanje za umetniške izdelke (184 %), živali in proizvode živalskega izvora (47 %) ter proizvode živilske industrije (46 %). V absolutnem smislu predstavljajo večje povečanje samo živila in kemijski proizvodi (vsaka kategorija za 43 milijonov EUR). V slednji skupini so največje povečanje zabeležili farmacevtski izdelki (31 %).

Kar zadeva uvoz v EU 5 iz Peruja, se je ta zmanjšal za 21 %, in sicer s 6 072 milijonov EUR leta 2012 na 4 789 milijonov EUR leta 2014. Zmanjšanje se ugotavlja znova zlasti za izdelke, ki že vstopajo brez dajatve za države z največjimi ugodnostmi (zmanjšanje za 34 %). Pri vseh drugih skupinah izdelkov je prišlo do povečanja, predvsem pri tistih, ki so bile povsem liberalizirane s Sporazumom (za 22 %), tistih, ki so delno liberalizirane (za 11 %), tistih, za katere velja dajatev za države z največjimi ugodnostmi in niso bile liberalizirane s Sporazumom (za 12 %), in tistih, za katere veljajo preferencialne tarifne kvote (za 102 %).

Glede na visoko koncentracijo uvoza iz Peruja v smislu kategorij izdelkov je bil večji upad uvoza v EU iz Peruja ugotovljen za kategorijo mineralnih izdelkov (zmanjšanje za 1 062 milijonov EUR oziroma 38 %), kar je mogoče pripisati svetovnemu upadu cen mineralov, ter za kategorijo biserov, dragih ali poldragih kamnov in kovin z zmanjšanjem za 145 milijonov EUR oziroma 75 %. Precejšnje povečanje je bilo ugotovljeno za živali in proizvode živalskega izvora, in sicer za 47 milijonov EUR oziroma 24 %, kar zadeva zlasti proizvode iz poglavja 3 (Ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji). Pomembno povečanje je mogoče ugotoviti tudi za poglavje 08 (Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon), in sicer za 157 milijonov EUR oziroma 38 %.

V prvih dveh letih izvajanja Sporazuma je iz Peruja v EU izvažalo 1133 novih družb, pri čemer jih je 38 % iz kmetijskega sektorja. Večina novih izvoznih družb so mala in srednja podjetja (97,4 %), vendar veliki novi izvozniki (preostalih 2,6 %, tj. 30 družb) predstavljajo 68 % skupne vrednosti izvoza novih družb. V istem obdobju je izvoz iz Peruja v EU zajemal 370 novih (10-mestnih) tarifnih postavk v skupni vrednosti 60 milijonov USD (0,5 % celotnega izvoza, od tega predstavlja polovico surova nafta).

2.3.Razvoj trgovinskih tokov s Kolumbijo

Uvoz v Kolumbijo 6 iz EU se je med letoma 2012 in 2014 močno povečal, in sicer s 4 870 milijonov EUR na 6 602 milijona EUR (36 %). Vendar je treba opozoriti, da je do največjega povečanja prišlo leta 2013 (23 %), medtem ko se je Sporazum začel uporabljati šele avgusta 2013, zato tega povečanja ni mogoče pripisati zgolj Sporazumu. To potrjuje dejstvo, da se je največje povečanje zgodilo pri izdelkih, ki že vstopajo brez dajatve za države z največjimi ugodnostmi (povečanje za 1 133 milijonov EUR oziroma 42 %). Kljub temu je bilo pomembno tudi povečanje uvoza v Kolumbijo iz EU za izdelke, ki so bili v celoti liberalizirani s Sporazumom, tj. 306 milijonov EUR oziroma 43 %. Uvoz izdelkov, ki so delno liberalizirani s Sporazumom, se je povečal za 27 %, uvoz izdelkov, za katere veljajo preferencialne tarifne kvote, pa za 71 % (čeprav je začetna raven zanje zelo nizka, tj. 21 milijonov EUR). Zaradi teh pozitivnih dosežkov se je delež EU pri uvozu v Kolumbijo povečal z 11 % leta 2012 na 14 % leta 2014.

Dejansko so vse kategorije izdelkov s pomembno trgovino zabeležile povečanje uvoza v Kolumbijo iz EU. Največje povečanje je bilo zabeleženo za transportne naprave (951 milijonov EUR oziroma 146 %), kemijske proizvode (294 milijonov EUR oziroma 22 %) ter merilne instrumente in glasbila (116 milijonov EUR oziroma 42 %). Kar zadeva področja proizvodov, se je uvoz v Kolumbijo najbolj povečal za proizvode iz poglavja 88 (Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli) in 30 (Farmacevtski izdelki), in sicer za 980 milijonov EUR (450 %) oziroma 235 milijonov EUR (35 %).

Po drugi strani je bilo zabeleženo rahlo zmanjšanje uvoza v EU iz Kolumbije 7 , in sicer za 2 % med letom 2012 (8 040 milijonov EUR) in letom 2014 (7 867 milijonov EUR). To je zlasti posledica upada uvoza izdelkov, ki vstopajo brez dajatev za države z največjimi ugodnostmi (zmanjšanje za 197 milijonov EUR), medtem ko se je znatno povečal uvoz v EU za izdelke, ki so v skladu s Sporazumom v celoti liberalizirani (71 milijonov EUR). Vendar je treba opozoriti, da je do zmanjšanja prišlo leta 2013, pri čemer se je uvoz v EU iz Kolumbije leta 2014 (v primerjavi z letom 2013) povečal za 533 milijonov EUR oziroma 7 %. Če bi namreč primerjali prvo leto uporabe Sporazuma, tj. od avgusta 2013 do julija 2014, z enakim predhodnim obdobjem, bi ugotovili, da se je uvoz v EU iz Kolumbije pravzaprav povečal za 10 %.

Kar zadeva kategorije izdelka, je edino res veliko zmanjšanje opaziti pri navadnih kovinah in izdelkih iz njih (265 milijonov EUR oziroma 78 %). Skoraj celotno zmanjšanje v tej kategoriji zadeva poglavje 72 (Železo in jeklo), zlasti zmanjšanje za 264 milijonov EUR oziroma 88 %. Kar zadeva povečanje, je mogoče večje spremembe opaziti za rastlinske proizvode (povečanje za 73 milijonov EUR oziroma 5 %) in za masti živalskega ali rastlinskega izvora (45 milijonov EUR oziroma 66 %). Največje povečanje je mogoče opaziti za poglavje 9 (Kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe) s povečanjem za 113 milijonov EUR oziroma 28 %.

Drug pomemben napredek je, da je bilo od začetka uporabe Sporazuma in do konca leta 2014 v upravljanje izvoza iz Kolumbije v EU vključenih 526 novih družb, od tega pa jih je 328 poslovalo za manj kot 10 000 USD in samo 8 za več kot 1 milijon USD, kar kaže, da so to verjetno mala podjetja. V istem obdobju je bilo za izvoz v EU iz Kolumbije evidentiranih 336 novih tarifnih postavk z zelo raznolikimi glavnimi izdelki, kot so tuni (4 615 647 USD v obravnavanem obdobju), samovozni stroji (3 109 501 USD) in janeževi likerji (1 691 638 USD) 8 .

2.4.Uporaba tarifnih kvot

Tabela 1 prikazuje stopnjo uporabe tarifnih kvot, ki jih je EU določila za Kolumbijo in Peru 9 . Kolumbija in Peru dejansko uporabljata samo tarifne kvote za sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in kemično čisto saharozo, Peru v določeni meri tudi tarifne kvote za sladko koruzo, medtem ko so preostale tarifne kvote 10 slabo uporabljene ali sploh neuporabljene.

Tabela 1: Stopnja uporabe tarifnih kvot s strani Kolumbije in Peruja

	Uporaba tarifnih kvot s strani Kolumbije		Uporaba tarifnih kvot s strani Peruja
	2013	2014	2013	2014
Sladkor iz sladkornega trsa in kemično čista saharoza	88,40 %	85,72 %	100 %	100 %
Drugi sladkorni proizvodi	1,37 %	1,32 %	0,02 %	0,01 %
Koruza			0,7 %	3 %
Sladka koruza			21 %	76 %

Vir: TARIC

Po drugi strani je mogoče opaziti, da EU uporablja tarifne kvote, ki jih je Kolumbija določila za gobe, mlečne proizvode, kot so mleko in smetana v prahu, sirotka in sir, ter proizvode za otroško hrano, sladko koruzo in v manjši meri za sladoled in sladkorne proizvode. Kar zadeva Peru, so se leta 2014 uporabile samo tarifne kvote za sladoled, v prvi polovici leta 2015 pa tudi za mleko in maslo. Tabela 2 prikazuje celoten seznam uporabe tarifnih kvot, ki sta jih določila Kolumbija in Peru, s strani EU.

Tabela 2: Stopnja uporabe tarifnih kvot s strani EU

	Uporaba tarifnih kvot v Kolumbiji s strani EU		Uporaba tarifnih kvot v Peruju s strani EU
	2013	2014	2013	2014
Gobe	1,57 %	4,95 %
Mleko in smetana v prahu	0,00 %	34,92 %
Sirotka	57,60 %	49,96 %
Proizvodi za otroško hrano	40,45 %	67,50 %
Sladka koruza	0,42 %	54,18 %
Sladoled	5,26 %	13,35 %	0 %	90 %
Sir	9,07 %	8,02 %
Sladkorni proizvodi	1,82 %	3,41 %
Mleko				4 %

Vir: DIAN Colombia in SUNAT Peru

2.5.Trgovina s storitvami in neposredne tuje naložbe (FDI) 11

Podatki o trgovini s storitvami nastajajo z velikim časovnim zamikom. V času priprave tega poročila so na voljo samo podatki za leto 2013, zato je mogoča le omejena analiza glede na to, da se Sporazum s Perujem uporablja od marca 2013, s Kolumbijo pa od avgusta 2013.

Leta 2013 je izvoz storitev iz EU v Peru znašal 1,215 milijarde EUR, kar pomeni zmanjšanje za 18 % v primerjavi s prejšnjim letom. Hkrati je uvoz storitev v EU iz Peruja znašal 839 milijonov EUR, kar pomeni zmanjšanje za 4 % v primerjavi z letom 2012. Leta 2013 so vse neposredne tuje naložbe EU v Peruju znašale 7,678 milijarde EUR, medtem ko so vse neposredne tuje naložbe Peruja v EU znašale 218 milijonov EUR.

Kar zadeva Kolumbijo, je leta 2013 izvoz storitev iz EU znašal 2,581 milijarde EUR, kar pomeni zmanjšanje za 10 % v primerjavi s prejšnjim letom. Hkrati je uvoz storitev v EU iz Kolumbije znašal 1,475 milijarde EUR, kar pomeni povečanje za 3 % v primerjavi z letom 2012. Leta 2013 so vse neposredne tuje naložbe EU v Kolumbiji znašale 15,622 milijarde EUR, medtem ko so vse neposredne tuje naložbe Kolumbije v EU znašale 3,839 milijarde EUR.

3.DEJAVNOSTI ORGANOV IZVAJANJA

S Sporazumom je ustanovljen Odbor za trgovino in osem specializiranih organov za nadzor izvajanja Sporazuma. Drugi krog srečanja je potekal med 11. in 19. junijem 2015 v Bogoti, v Kolumbiji, kot je povzeto v nadaljevanju.

Pododbor za tehnične ovire v trgovini – 10. junij 2015

Srečanje je bilo koristno zaradi obravnave posebnih perečih vprašanj in zaradi pojasnil s strani drugih pogodbenic. EU je v primeru Kolumbije izrazila pomisleke v zvezi s potrebo po certificiranju tretje strani, ki se mora izvesti v Kolumbiji, in v zvezi s prihodnjim izvajanjem nacionalnega sistema kakovosti. EU je poleg tega izrazila pomisleke glede nacionalnega razvojnega načrta, za katerega se zdi, da določa oblikovanje cen kot ene od zahtev za izdajo ali podaljšanje dovoljenj za promet za zdravila in medicinske pripomočke. V primeru Peruja je EU izpostavila vprašanje nerešene vloge za status „visokega zdravstvenega nadzora“ (Alta Vigilancia Sanitaria) za izvoz farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov.

Pododbor za intelektualno lastnino – 11. junij 2015

Z razpravo o geografskih označbah je bilo ugotovljeno natančno stanje na področju zaščite geografskih označb, opredeljena so bila kritična področja glede učinkovite zaščite, Kolumbija in Peru pa sta se zavzela za začetek postopka za dodajanje novih geografskih označb na seznam. Pogodbenice so se dogovorile, da bodo poskušale poenostaviti postopek za dodajanje novih geografskih označb na seznam.

Poleg tega sta Kolumbija in Peru odgovorila na vrsto različnih vprašanj EU o pravicah intelektualne lastnine. Najpomembneje je, da je Kolumbija potrdila možnost prispevanja k prihodnjemu javnemu posvetovanju o opredelitvi nacionalnih izrednih razmer v zdravstvenem sektorju ter da je bilo dogovorjeno srečanje med ustreznimi zainteresiranimi stranmi o izdajanju dovoljenj za digitalni material.

Pododbor za kmetijstvo – 12. junij 2015

Srečanje je omogočilo izmenjavo statističnih podatkov o trgovinskih tokovih in uporabi kvot. Na srečanju so se zlasti potrdile težave Peruja in Kolumbije pri izpolnjevanju zavez iz Sporazuma na področju žganih pijač, kjer se izdelki EU (in drugi uvoženi izdelki) srečujejo z ukrepi, ki izkrivljajo trgovino. Niti Peru niti Kolumbija nista mogla navesti časovnega okvira za odpravo teh pomanjkljivosti. EU je jasno navedla, da se trenutno obravnavajo vse možnosti za rešitev te situacije, vključno z uporabo mehanizmov za reševanje sporov. Med drugimi točkami dnevnega reda sta bila stabilizacijski mehanizem za banane in zahteva Kolumbije po enakovrednosti v ekološkem kmetovanju.

Pododbor za javna naročila – 16. junij 2015

Glavni obravnavani temi v zvezi s Kolumbijo sta bili dostop na trg na podcentralni ravni ter uporaba, s strani naročnikov, nenavadnih in včasih zelo visokih kazalnikov za ugotavljanje gospodarske zmogljivosti družb, ki sodelujejo pri javnih naročilih; o navedenem se morajo razprave nadaljevati. Peru je po drugi strani sporočil, da bo reforma, ki je v teku, onemogočila prenos javnih naročil na mednarodne organizacije, kar je trenutno glavna težava na tem področju.

Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe – 16. in 17. junij 2015

Glede Kolumbije je bil na srečanju dosežen napredek v zvezi z enotnim postopkom za odobritev za izvoz proizvodov živalskega izvora iz EU. Glede Peruja ni bilo mogoče razpravljati o odsotnosti postopka za odobritev, ki bi bil združljiv s Sporazumom, in opredelitvi rešitev za to vprašanje, ker je bil eden od pristojnih subjektov (tj. SENASA) odsoten.

Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj (glej tudi točko 4 spodaj) – 16. in 17. junij 2015

Drugo srečanje je bilo prehod na obsežnejši dnevni red, ki se je nanašal zlasti na z delom povezana vprašanja. Pogodbenice so sestavile seznam možnih vsebin za nadaljnje ukrepe, ki jih bo treba natančneje preučiti in jih prednostno obravnavati. Organizirano je bilo javno srečanje s civilno družbo (okrog 80 udeležencev), na katerem sta strani povzeli razprave z medvladnega srečanja prejšnjega dne. Večina posegov civilne družbe na srečanju se je osredotočila na učinek trgovinskega sporazuma na Kolumbijo (glej tudi točko 4 spodaj).

Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu – 17. junij 2015

Srečanje je bilo priložnost, da se predstavijo zadnji dosežki na tem področju ter obravnavajo nekatere trenutne točke interesa. Posebna pozornost je bila namenjena razlagi določbe, ki opredeljuje neposredni prevoz, čeprav ni bil dosežen končni dogovor, začela pa se je razprava o možnosti razširjene kumulacije s Čilom in Mehiko.

Pododbor za dostop na trg – 19. junij 2015

Pogodbenice so se dogovorile, da si bodo redno izmenjevale statistične podatke o uvozu, da se izboljša ocenjevanje delovanja Sporazuma. Kar zadeva vprašanja v zvezi z dostopom na trg, je EU poudarila svoje pomisleke glede politike uničevanja tovornjakov v Kolumbiji.

Odbor za trgovino – 19. junij 2015

Odbor za trgovino je ocenil napredek, dosežen v okviru pododborov, in ponovno poudaril nekatere od glavnih pomislekov, vključno z nadaljnjo diskriminacijo uvoženega žganja, zlasti v Kolumbiji, pa tudi Peruju, dostopom EU na trg za javna naročila na podcentralni ravni v Kolumbiji ter težavami v Peruju v zvezi s certificiranjem izvoza proizvodov živalskega izvora iz EU.

EU je dala najnovejše informacije o stanju glede ratifikacij Sporazuma s strani EU. Srečanje je bilo namenjeno tudi pozivu k podpisu Protokola k Sporazumu zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške, ki je bil podpisan 30. junija 2015. Glede Protokola o pristopu Ekvadorja k Sporazumu je bilo dogovorjeno, da se bodo pogovori nadaljevali, da bi se čim prej našla rešitev, sprejemljiva za vse, ter da bosta Kolumbija in Peru predložila podrobnejše pripombe.

4. IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI V ZVEZI S TRGOVINO IN TRAJNOSTNIM RAZVOJEM

Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj

Drugo srečanje Pododbora za trgovino in trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: Pododbor) je potekalo 16. in 17. junija 2015 v Bogoti. Razprave so zajemale naslednje:

4.1.Izvajanje določb, povezanih z delom

Kolumbija se je sklicevala na svoj nedavno sprejeti nacionalni razvojni načrt, ki vključuje nacionalno politiko za dostojno delo, ter na prizadevanja za okrepitev delovnih inšpekcij, izboljšanje pobiranja glob in obravnavanje neustreznih praks nekaterih družb glede zunanjega izvajanja in kolektivnih pogajanj. Napredek je bil dosežen v zvezi s socialnim dialogom prek mehanizmov, kot je Odbor za reševanje konfliktov (CETCOIT), uspešno pa so bila izvedena tudi obsežna kolektivna pogajanja v javnem sektorju. Kolumbija je sicer priznala, da je treba še veliko storiti, vendar je zatrdila, da je bilo uporabljenih več sredstev za izboljšanje zaščite vodij sindikatov, ki jim grozi nasilje, ter je ponovila svojo zavezanost boju proti nekaznovanju.

Peru je predstavil strategijo in akcijski načrt o formalizaciji delovnih razmerij ter poročal o napredku pri izvajanju politik za boj proti prisilnemu delu in pri izvajanju strategije za preprečevanje in izkoreninjenje dela otrok. Peru je zlasti sporočil, da je bil režim delovnih inšpekcij v okviru nacionalnega nadzornega organa za delovno inšpekcijo (SUNAFIL) okrepljen. Poleg tega je poudaril nekaj pozitivnih premikov pri reševanju delovnih sporov in pri socialnem dialogu. Ustanovljena je bila nacionalna nagrada za podelitev priznanja družbam z dobrimi delovnimi praksami.

EU je podala najnovejše informacije o ratifikaciji konvencij Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) s strani držav članic. Poudarila je svojo zavezanost k spodbujanju dostojnega dela in poročala o ukrepih, sprejetih za hitro ratifikacijo Protokola MOD o prisilnem delu s strani držav članic. Zaprosila je za pojasnila o več vprašanjih, ki so se pojavila v strokovnih poročilih MOD o Kolumbiji in Peruju.

4.2.Izvajanje okoljskih določb

Kolumbija se je sklicevala na svoj nacionalni razvojni načrt, ki vključuje medsektorsko strategijo za zeleno rast, na nacionalni načrt za okolju prijazna podjetja in na politiko trajnostnih javnih naročil.

Peru je po drugi strani predstavil svoj okoljski akcijski načrt za obdobje 2015–2016 in poudaril ustanovitev nacionalne okoljske nagrade kot spodbude za dobro prakso.

EU je zagotovila informacije o razvoju nove medsektorske politike za krožno gospodarstvo, razvoju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, o načrtih za akcijski načrt EU proti trgovanju s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter o reviziji akcijskega načrta EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov.

4.3.Notranje posvetovanje in srečanja Pododbora s civilno družbo

Notranji mehanizem EU za posvetovanje s civilno družbo (v nadaljnjem besedilu: notranja svetovalna skupina) se je večkrat sestal in se dogovoril o svojem poslovniku. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) zagotavlja tajniška opravila za notranjo svetovalno skupino (poleg treh članov skupine) in je zanjo vzpostavil posebno spletno stran na svojem spletišču. Kolumbija in Peru sta v obdobjih med srečanji obvestila EU, da nameravata uporabiti obstoječe notranje posvetovalne mehanizme na področju dela in okolja. EU in Kolumbija sta si izmenjali podatke o članih svojih skupin in jih delili s Perujem.

Javno srečanje je potekalo 17. junija 2015 v Bogoti, na njem pa je bilo okoli 80 predstavnikov kolumbijske civilne družbe in več članov notranje svetovalne skupine EU. Javnost je bila obveščena o srečanju prek spletišča kolumbijskega ministrstva za trgovino in drugih spletišč. Predstavniki pogodbenic so civilno družbo seznanili z razpravami v okviru Pododbora za trgovino in trajnostni razvoj, in sicer v obliki ustnega in pisnega poročila. Predstavniki kolumbijske civilne družbe so dali več splošnih izjav, predvsem pa so izrazili zaskrbljenost zaradi splošnega učinka Sporazuma. Poleg tega so nekateri govorci spregovorili o težavah, povezanih s sindikalnimi pravicami, delovnimi pogoji, neformalnimi zaposlitvami in delovnimi inšpekcijami. Predstavniki EU in Kolumbije so v skupni izjavi pozvali k tesnejšemu sodelovanju med skupinami.

4.4. Nadaljnji ukrepi

Po predstavitvi s strani EU sta Kolumbija in Peru izrazila večje zanimanje za to, kako EU ocenjuje delovne in okoljske učinke trgovinskih sporazumov, kar je bilo opredeljeno kot morebitno področje nadaljnjega sodelovanja. Pododbor je opredelil obsežen razpon z delom povezanih vsebin, na katerih bi bilo mogoče razviti sodelovanje, na primer dobre prakse na področju delovnih inšpekcij, trga dela, spreminjanja neformalnih zaposlitev v formalne zaposlitve, preprečevanja in reševanja delovnih sporov ter preprečevanja in izkoreninjenja dela otrok in prisilnega dela. Kar zadeva okolje, je bil izražen interes za sodelovanje na področju trgovine in biotske raznovrstnosti, vključno s CITES, trgovine z gozdnimi proizvodi, kemikalijami in nevarnimi odpadki ter na področju okoljskih informacijskih sistemov. Zanimanje je bilo izraženo tudi za družbeno odgovornost gospodarskih družb in EU je poudarila, da podpira delo OECD na tem področju, zlasti v tekstilnem sektorju in sektorju mineralov. Dogovorjeno je bilo, da se bo delovalo v obdobjih med srečanji, da bi se določile prednostne naloge, s ciljem njihovega izvajanja.

4.5. Druge dejavnosti

Komisija se je 5. maja 2015 udeležila srečanja spremljevalne skupine za trgovinski sporazum med EU ter Kolumbijo in Perujem odbora za mednarodno trgovino (INTA) Evropskega parlamenta, kjer je beseda tekla predvsem o pravicah delavcev v Kolumbiji in Peruju.

Delegacija EU v Kolumbiji je ob podpori GD za trgovino z gospodarsko zbornico v Bogoti 18. junija 2015 organizirala dogodek o trgovini in trajnostnem razvoju, na katerem je sodelovalo več kot 400 ljudi. Na dogodku so bile predstavljene teme, kot so obnovljivi viri energije, geografske označbe, olajševanje trgovine, pravična trgovina in ekološko certificiranje. Kolumbijske organizacije proizvajalcev pravične trgovine in distributerji evropskih živil in pijač so na dogodku razstavljali svoje izdelke na stojnicah.

5. IZVAJANJE UREDBE (EU) ŠT. 19/2013 EVROPSKEGA PARLAMETNA IN SVETA O IZVAJANJU DVOSTRANSKE ZAŠČITNE KLAVZULE IN STABILIZACIJSKEGA MEHANIZMA ZA BANANE

Uredba določa možnost za začetek zaščitne preiskave ali uvedbo predhodnih nadzornih ukrepov pod pogoji, določenimi v njej. Komisija je v skladu s členoma 3 in 13 Uredbe spremljala razvoj uvoza banan iz Kolumbije in Peruja. Do časa pisanja tega poročila Komisija ni začela niti ni prejela zahtevkov za začetek zaščitne preiskave ali uvedbo predhodnih nadzornih ukrepov.

5.1.Razvoj izvoza svežih banan iz Kolumbije in Peruja v EU

Uvoz svežih banan iz Peruja leta 2014 se je zmanjšal za 14 % v primerjavi z letom 2013, tj. na 96 136 ton s 112 396 ton. Vendar je Peru kljub temu ponovno dosegel svoj sprožitveni obseg uvoza za leto 2014, kot je določen s Sporazumom (tj. 82 500 ton), zlasti novembra (glej grafikon spodaj). V skladu s členom 15(3) Uredbe je Komisija preučila učinek na trg EU za banane, pri čemer je med drugim upoštevala učinek na raven cen, razvoj uvoza iz drugih virov ter splošno stabilnost trga Unije.

Glede na to da je uvoz svežih banan iz Peruja predstavljal samo 1,9 % skupnega uvoza svežih banan v EU, da je uvoz svežih banan iz drugih običajnih držav izvoznic ostal močno pod pragovi, določenimi zanje v primerljivih stabilizacijskih mehanizmih, da v povprečni veleprodajni ceni banan ni bilo večjih sprememb in da ni bilo znakov negativnega učinka na stabilnost trga EU, za proizvajalce EU ali za najbolj oddaljene regije EU, je Komisija sklenila, da opustitev preferencialnih carin za banane s poreklom iz Peruja ni primerna.

Kot v primeru Peruja se je uvoz svežih banan iz Kolumbije leta 2014 zmanjšal v primerjavi s prejšnjim letom, in sicer za 6 % v primerjavi z obsegom leta 2013, tj. na 1 086 096 ton z 1 150 980 ton. Kot je mogoče ugotoviti iz grafikona spodaj, je Kolumbija ostala znatno pod sprožitvenim obsegom uvoza, kot je določen s Sporazumom (doseženih je bilo samo 64 % sprožitvenega obsega).

6. SKLEP

Dve leti po začetku veljavnosti Sporazuma se njegovo izvajanje nadaljuje in deluje na splošno dobro v zadovoljstvo vseh pogodbenic. Ocenjevanje na nekaterih področjih je še vedno težavno, na primer ker podatki o trgovini s storitvami in naložbenih tokovih še niso na voljo ali so na voljo samo delno. Upočasnitev gospodarske rasti v Latinski Ameriki in upad cen primarnih proizvodov na svetovnem trgu sta vplivala tudi na trgovinske tokove EU med EU ter Kolumbijo in Perujem. Na splošno kažeta od leta 2012 uvoz v EU iz Peruja in izvoz iz EU v Peru zmanjšanje vrednosti v skladu s splošnim gibanjem v trgovini Peruja. Delež uvoza iz EU v Kolumbijo se je povečal med letoma 2012 in 2014, medtem ko se je vrednost izvoza iz Kolumbije v EU leta 2014 povečala po zmanjšanju v letih 2012 in 2013.

Trgovina z izdelki, liberaliziranimi v okviru Sporazuma, kaže na pozitiven učinek izvajanja Sporazuma. Uvoz v EU iz Peruja in Kolumbije za izdelke, liberalizirane v okviru Sporazuma, se je v nekaterih primerih znatno povečal. EU je znatno povečala izvoz v Kolumbijo in Peru za izdelke, ki so bili liberalizirani v okviru Sporazuma, in sicer v celoti, deloma ali z uporabo preferencialnih tarifnih kvot. Z vidika raznolikosti je od leta 2012 uvoz evidentiralo znatno število novih tarifnih postavk.

Na dobrodošel razvoj kaže dejstvo, da je od začetka veljavnosti Sporazuma 526 kolumbijskih in 1133 perujskih družb prvič izvažalo v EU, in še zlasti ker so mnoge med njimi MSP. Razvojni programi EU za podporo izvajanju Sporazuma si prizadevajo nadalje okrepiti ta trend.

Medtem ko postopek izvajanja poteka dobro na večini področij, je treba nekatera področja naglo obravnavati, na primer izvajanje obveznosti na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov s strani Peruja ter obdavčenje žganja, zlasti v Kolumbiji, ampak tudi v Peruju. Pomisleke vzbuja tudi izvajanje zavez glede dostopa na trg za javna naročila na podcentralni ravni v Kolumbiji.

Mehanizmi za izvajanje poglavja Sporazuma o trgovini in trajnostnem razvoju, ki odraža prednostne naloge EU, so zdaj vzpostavljeni z vidno udeležbo civilne družbe. Kolumbija je opozorila na napredek na področju socialnega dialoga, Peru pa na strategijo za preprečevanje in izkoreninjenje dela otrok ter za formalizacijo delovnih razmerij.

Kar zadeva stabilizacijski mehanizem za banane, v povprečni veleprodajni ceni svežih banan na trgu EU ni bilo nobene večje spremembe in tudi ne znakov, da je povečanje izvoza iz Peruja vplivalo na stabilnost trga EU ali na položaj proizvajalcev EU. Zato je Komisija sklenila, da opustitev preferencialnih carin za uvoz banan s poreklom iz Peruja ni upravičena. Pozorno spremljanje uvoza banan in ocenjevanje razmer na trgu sta se torej izkazala za učinkovita.

Komisija se bo še naprej v tesnem sodelovanju s partnerskima državama osredotočala na ukrepe za zagotovitev celovitega izvajanja Sporazuma v vseh njegovih vidikih in v korist vzajemne trgovine in naložb.