EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.1.2016

COM(2016) 5 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o odzivu na poročilo strokovne skupine na visoki ravni o naknadni oceni sedmega okvirnega programa

{SWD(2016) 1 final}
{SWD(2016) 2 final}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o odzivu na poročilo strokovne skupine na visoki ravni o naknadni oceni sedmega okvirnega programa

1. Uvod

V skladu s sklepom o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (v nadaljnjem besedilu: sedmi okvirni program) 1 neodvisni strokovnjaki opravijo zunanjo oceno smiselnosti, izvedbe in dosežkov programa do konca leta 2015. V ta namen je bila septembra 2014 ustanovljena skupina zunanjih strokovnjakov na visoki ravni. Svoje poročilo je Komisiji predložila 19. novembra 2015 2 . To sporočilo vsebuje ugotovitve in priporočila skupine strokovnjakov na visoki ravni ter odgovor Komisije. Sporočilu je priložen delovni dokument služb Komisije, v katerem so službe Komisije v skladu z zahtevami „boljše priprave zakonodaje“ ocenile sedmi okvirni program, kar se tiče njegove uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodane vrednosti EU.

Z izglasovanim proračunom v višini 55 milijard EUR je sedmi okvirni program postal eden od največjih nadnacionalnih konkurenčnih programov za raziskave in razvoj na svetu. Glavni poudarek sedmega okvirnega programa je bil na znanosti, zlasti na spodbujanju skupnih raziskav in odličnosti. V zadnjih letih sedmega okvirnega programa je bilo vedno več poudarka na inovacijah ter sodelovanju malih in srednjih podjetij (MSP). Za lažjo dodelitev in upravljanje nepovratnih sredstev je Komisija izvedla tudi različne ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena.

2. Ključne ugotovitve o dosežkih sedmega okvirnega programa

Sedmi okvirni program je spodbujal odličnost, saj je vključil najboljše raziskovalce iz EU in od drugod v več kot 25 000 interdisciplinarnih projektov sodelovanja, ki so omogočili prvorazredne rezultate na svetovni ravni. Vendar 50 % teh projektov še poteka. Zato naknadna ocena sedmega okvirnega programa ne more podati popolne slike o rezultatih in vplivih sedmega okvirnega programa. Doslej je bilo na podlagi projektov sedmega okvirnega programa objavljenih 170 000 člankov. Delež objav v uglednih znanstvenih revijah je nad povprečjema EU in ZDA. Na podlagi projektov sedmega okvirnega programa 3 je do zdaj nastalo več kot 1 700 patentov in 7 400 primerov komercialne uporabe. Sedmi okvirni program je z Evropskim raziskovalnim svetom (ERC) spodbudil pionirske raziskave. Število objav v uglednih znanstvenih revijah, ki priznavajo financiranje ERC, ter število prejetih Nobelovih nagrad in Fieldsovih medalj, ki so jih dobili prejemniki sredstev ERC, kažeta, da so sredstva ERC postala znak znanstvene odličnosti.

Z udeleženci iz 170 držav je bil sedmi okvirni program svetovno usmerjen. Razširil je sodelovanje EU in prispeval k vzpostavitvi evropskega raziskovalnega prostora. S sedmim okvirnim programom so bile vzpostavljene trajne čezmejne, interdisciplinarne in medsektorske mreže: v povprečju je v vsakem posameznem projektu sedmega okvirnega programa sodelovalo enajst organizacij iz šestih različnih držav in devetih različnih regij. Sedmi okvirni program je spodbudil usklajevanje nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov in politik. V večini držav članic EU je sedmi okvirni program prispeval k znanstveni odličnosti in obravnavi družbenih izzivov ter določil standarde za mehanizme financiranja raziskav in izbirne postopke.

Sedmi okvirni program je spodbudil usposabljanje in dolgoročno mobilnost raziskovalcev, povečal kakovost doktorskega usposabljanja in prispeval k izboljšanju delovnih pogojev raziskovalcev v EU. Ukrepi Marie Skłodowske-Curie iz sedmega okvirnega programa so podprli 50 000 raziskovalcev, vključno z 10 000 doktorandi iz 140 držav. Program je spodbudil mobilnost raziskovalcev v Evropi. Prispeval je tudi k trajnostnemu zaposlovanju raziskovalcev v Evropi ter k večji udeležbi raziskovalk in mednarodnih raziskovalcev v raziskovalnih skupinah upravičencev.

Sedmemu okvirnemu programu je namenjenih približno 7 % skupnih javnih odhodkov za raziskave in inovacije v EU. Vendar pa je njegov gospodarski vpliv (na primer na BDP in zaposlovanje) v neposredni obliki ali prek spodbujanja zasebnega financiranja in financiranja s strani države članice bistvenega pomena. Po ocenah bo neposredna gospodarska korist sedmega okvirnega programa povečanje BDP za približno 20 milijard EUR letno v naslednjih 25 letih. Ustvarjenih bo več kot 130 000 novih raziskovalnih delovnih mest na leto in 160 000 dodatnih delovnih mest 4 . Obstajajo tudi dokazi o pozitivnih mikroekonomskih učinkih; sodelujoča podjetja poročajo o razvoju inovativnih proizvodov, postopkov in storitev ter večjih prihodkih, produktivnosti in konkurenčnosti. Po rezultatih ekonometričnih analiz 5 so imela MSP, ki sodelujejo v sedmem okvirnem programu, za 38 % boljši rezultat v primerjavi s kontrolno skupino, kar se tiče rasti zaposlovanja in prihodkov iz poslovanja. Vendar je, kot poudarja skupina strokovnjakov na visoki ravni, prezgodaj za končno oceno vpliva projektov sedmega okvirnega programa na trg.

Sedmi okvirni program je strateško vključil industrijo in MSP 6 . Sodelovanje velikih družb ter MSP je v veliki meri potekalo v obliki javno-zasebnih partnerstev, vključno s skupnimi tehnološkimi pobudami in pogodbenimi javno-zasebnimi partnerstvi, ter prek posebnih instrumentov MSP 7 . To je spodbudilo na inovacijah temelječo evropsko konkurenčnost.

Sedmi okvirni program je prispeval k reševanju evropskih družbenih izzivov na področjih, kot so zdravje, energetika, promet in varnost, ter svetovnih izzivov, kot je trajnostni razvoj. Kar zadeva enakost spolov, se je pozornost namesto spodbujanja individualnih znanstvenic preusmerila k spodbujanju strukturnih sprememb v ustanovah.

V sedmem okvirnem programu je bil celotni delež ocenjevalk nekoliko višji od ciljne stopnje 40 %. Poleg tega je bilo 38 % zaposlenih v okviru sedmega okvirnega programa žensk.

3. Priporočila skupine strokovnjakov na visoki ravni in odgovor Komisije

To poglavje vsebuje odgovor Komisije na priporočila skupine strokovnjakov na visoki ravni, osnovana na rezultatih ocene sedmega okvirnega programa 8 .

 

Priporočilo (a): Zagotovitev osredotočenosti na ključne izzive in priložnosti v globalnem kontekstu

Komisija se na splošno strinja s priporočilom skupine strokovnjakov na visoki ravni.

Program Obzorje 2020 se osredotoča na reševanje velikih družbenih izzivov. Podpira ga na izzivih temelječ pristop, ki spodbuja dejansko uporabo na novo pridobljenega znanja. Da bi se rezultati raziskav dejansko uporabili, Obzorje 2020 vsebuje celovit pristop k raziskavam in inovacijam ter podpira celotno verigo inovacij od pionirskih raziskav do dejavnosti pred komercializacijo, npr. s pilotnimi in predstavitvenimi dejavnostmi. Hkrati Obzorje 2020 spodbuja naložbe v pionirske raziskave z ukrepi „od spodaj navzgor“. Program Obzorje 2020 je bil zasnovan dovolj prožno, da je pripravljen na nove in nepričakovane izzive.

Obzorje 2020 spodbuja stalen in strukturiran dialog z zasebnim sektorjem s pomočjo uveljavljenih platform, vključno z evropskimi tehnološkimi platformami, okroglimi mizami s predstavniki industrije v okviru strategije digitalne industrije in uradnimi svetovalnimi skupinami o vseh področjih programa. S programom Obzorje 2020 je zasebni sektor strateško vključen v oblikovanje in izvajanje celovitih raziskovalnih programov v ključnih industrijskih sektorjih ter v mobilizacijo znanja in finančnih virov, potrebnih v ta namen. To vključevanje poteka prek skupnih tehnoloških pobud in pogodbenih javno-zasebnih partnerstev. Skupnim tehnološkim pobudam so v okviru Obzorja 2020 v pomoč številni izvedbeni elementi, ki zmanjšajo upravno breme za podjetja. Te pobude nato bolje služijo svojemu namenu. Z vmesno oceno, ki naj bi bila končana do junija 2017, bodo ocenjene odprtost, preglednost in učinkovitost skupnih tehnoloških pobud.

Z Obzorjem 2020 se precej izboljšajo priložnosti za inovativna MSP, saj je 20 % njegovega skupnega proračuna namenjenih družbenim izzivom in „vodilnemu položaju na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ za MSP, poleg tega pa so v programu na voljo tudi instrument za MSP, „Hitra pot do inovacij“, in javno-javna partnerstva Eurostars. Mnenje MSP, da storitve in povezovanje v mreže na evropski ravni zagotovijo jasno dodano vrednost, se odraža v prevelikem številu vlog.

Delovni program Obzorja 2020 za obdobje 2016–2017 se osredotoča na zagotavljanje večje dostopnosti financiranja za inovativna podjetja s spodbujanjem priložnosti v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe. Za poenostavitev dostopa do financiranja, namenjenega inovacijam, bo Komisija razmislila o možnosti ustanovitve evropskega sveta za inovacije.

V skladu s priporočilom (a) se Obzorje 2020 močno osredotoča na reševanje velikih družbenih izzivov. Namen Obzorja 2020 je spodbuditi stalen in strukturiran dialog z zasebnim sektorjem, ga strateško vključiti in v največji možni meri povečati udeležbo inovativnih MSP. Poleg tega bo Komisija: izvajala novo strateško usmeritev za Obzorje 2020, da bi v največji možni meri prispevala k „odprtim inovacijam“, „odprti znanosti“ in odprtosti v svet“; v največji možni meri izkoristila sinergije med raziskavami in inovacijami na tematskih prednostnih področjih družbenih izzivov ter novimi digitalnimi in ključnimi spodbujevalnimi tehnologijami in infrastrukturami; proučila potrebo po evropskem svetu za inovacije kot sredstvu za spodbujanje inovacij in poenostavitev obstoječih instrumentov ter njegovo izvedljivost; ocenila odprtost, preglednost in učinkovitost skupnih tehnoloških pobud do junija 2017; spodbudila pripravo pomembnih projektov v skupnem evropskem interesu, ki lahko spodbudijo široko uporabo rezultatov raziskav za zrele tehnologije 9 .

Priporočilo (b): Uskladitev instrumentov in programov za raziskave in inovacije v Evropi

Komisija se strinja, da je treba bolje uskladiti instrumente in programe za raziskave in inovacije v Evropi.

Okvirni programi lahko igrajo pomembno vlogo pri usklajevanju nacionalnih raziskovalnih strategij in programov. Zaradi družbenih izzivov, s katerimi se spopada Evropa, in za neprekinjene naložbe v sektorjih, kjer ima Evropa vodilno vlogo v svetu, bi morali biti usklajeni tudi različni instrumenti EU.

Kar se tiče usklajevanja nacionalnih raziskovalnih strategij in programov, Obzorje 2020 še dodatno krepi instrumente, ki so že bili razviti v okviru sedmega okvirnega programa, na primer instrument za sofinanciranje evropskega raziskovalnega prostora (ERA-Net) in instrument iz člena 185, za združitev virov vseh držav članic, opredelitev skupnih strateških raziskovalnih programov, preprečitev podvajanja, izvedbo skupnih razpisov itd. Poleg tega je Komisija v okviru Obzorja 2020 uvedla mehanizem za pomoč politikam, ki je državam članicam v pomoč pri izvajanju učinkovitih reform v skladu s prednostnimi nalogami ERP.

Zaradi uskladitve s programi strukturnih skladov EU bo Komisija še naprej delovala v skladu z nacionalnimi in regionalnimi strategijami za pametno specializacijo, ki omogočajo združevanje virov in doseganje kritične mase pri skupnih prednostnih nalogah. Podjetniški proces iskanja „od spodaj navzgor“ za oblikovanje in razvoj strategij za pametno specializacijo v prihodnjih letih bo omogočil sodelovanje ključnih akterjev s področja raziskav in inovacij. Za obveščanje o tem, kako delujejo različni programi EU za financiranje, je potrebna jasna komunikacijska strategija. V ta namen je Komisija razvila priročnik za oblikovalce politik in izvajalske organe, da bi okrepila sinergije in kombinacije različnih skladov 10 , ter uvedla nov portal za udeležence s podrobnimi navodili za vložitev vloge in vodenje projekta v okviru programa Obzorje 2020. Poleg tega so številne skupne tehnološke pobude podpisale memorandume o soglasju z organi upravljanja Evropskega sklada za regionalni razvoj ter tako vzpostavile okvir za strukturirano sodelovanje.

Komisija je nedavno začela izvajati shemo „pečat odličnosti“, s katero bodo lahko države članice in njihove regije podelile oznako kakovosti obetavnim predlogom projektov, predloženim v okviru Obzorja 2020, ter olajšale njihov dostop do različnih virov financiranja, kot so evropski strukturni in investicijski skladi ter drugi nacionalni, regionalni ali zasebni programi naložb 11 . 

Program Obzorje 2020 bo še naprej podpiral širok pristop do inovacij, vključno s socialnimi inovacijami.

Komisija se strinja s skupino strokovnjakov na visoki ravni, da bi morale druge politike in predpisi prispevati k inovacijam. Zato bo s pomočjo posebnega orodja za raziskave in inovacije znotraj smernic za oceno vpliva iz svežnja Komisije o boljšem pravnem urejanju zagotovila, da njeni novi zakonodajni predlogi spodbujajo inovacije. Poleg tega Komisija proučuje možnost „inovacijskih dogovorov“ na ravni EU za odpravo obstoječih regulativnih negotovosti, ki ovirajo inovativnost, v partnerstvu z deležniki 12 .

Komisija namerava v skladu s priporočilom (b) v okviru izvajanja programa Obzorje 2020 zagotoviti uskladitev nacionalnih raziskovalnih strategij in programov ter olajšati sinergije med projekti programa Obzorje 2020 in ustreznimi strategijami za pametno specializacijo. Poleg tega bo Komisija: uporabila mehanizem za pomoč politikam in podporo za krepitev zmogljivosti kohezijske politike, da bi državam članicam pomagala pri izvajanju učinkovitih reform njihovih raziskovalnih in inovacijskih sistemov; še naprej spodbujala sinergije med programom Obzorje 2020, strukturnimi skladi in LIFE ter o tem poročala v okviru vmesne ocene Obzorja 2020; spodbujala morebitne sinergije z Evropskim skladom za strateške naložbe; zagotovila, da novi predlogi Komisije spodbujajo inovacije, in sicer z uporabo smernic o boljšem pravnem urejanju in zlasti „orodja za raziskave in inovacije“ iz smernic za oceno vpliva; pregledala zakonodajno okolje EU, da bi opredelila obstoječe regulativne negotovosti, ki ovirajo inovacije in posledično tudi potencial za ustvarjanje ekonomske vrednosti v Evropi; izboljšala okvirne pogoje za boljše inovacijske ekosisteme v EU; proučila izvedljivost „inovacijskih dogovorov“ kot novega načina odpravljanja regulativnih negotovosti, ter podprla razvoj in uporabo inovacij, ki bi spodbudile zaupanje vlagateljev.

Priporočilo (c): Učinkovitejša vključitev ključnih elementov okvirnih programov

Komisija se strinja s skupino strokovnjakov na visoki ravni, da bi razdrobljenost in sektorska izoliranost v okvirnih programih ogrozili njegovo učinkovitost in skladnost. Strukturiranost programa Obzorje 2020 okrog treh prednostnih nalog naj bi izboljšala učinkovitost in uspešnost programa. Medsektorska vprašanja so bila vključena v vse tri prednostne naloge, s čimer se preprečujeta sektorska izoliranost in razdrobljenost. „Modra rast“ in „internet stvari“ sta na primer medsektorski pobudi, za kateri je potrebno usklajevanje med „družbenimi izzivi“ in „vodilnim položajem v industrijskih in nastajajočih tehnologijah“. Obzorje 2020 spodbuja povezave med posebnimi programi in finančnimi instrumenti ter omogoča proračunske prerazporeditve med posameznimi podprogrami.

Za čim večjo učinkovitost in zadovoljstvo strank je bilo upravljanje nepovratnih sredstev v programu Obzorje 2020 preneseno na štiri izvajalske agencije. Delitev dela med Komisijo in izvajalskimi agencijami je jasno opredeljena in dokumentirana v aktih o prenosu pooblastil. Strukture upravljanja izvajalskih agencij omogočajo preglednost in ustrezen nadzor s strani Komisije. Posebna pozornost je namenjena zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti povratne zanke, ki posreduje rezultate projektov od izvajalskih agencij na Komisijo za nadaljnje oblikovanje politik.

Komisija se zavzema, da bi za vse akterje, ki izvajajo program, dosledno veljal enotni sklop pravil za sodelovanje v programu Obzorje 2020 in razširjanje njegovih rezultatov. Za pomoč pri usklajevanju in izvajanju programa je bil pri Komisiji ustanovljen skupni podporni center. Ta center opravlja storitve s področja pravne podpore, naknadne revizije, informacijskih sistemov in operacij, poslovnih postopkov ter informacij in podatkov o programu za vse generalne direktorate za raziskave, izvajalske agencije in skupna podjetja, ki izvajajo Obzorje 2020. Učinkovito usklajevanje med vsemi akterji, ki izvajajo Obzorje 2020, je nenehen vsakodnevni izziv, uvrščen visoko na dnevni red Komisije.

V okviru sedmega okvirnega programa je bilo sprejetih več ukrepov za poenostavitev obravnave predlogov in nepovratnih sredstev ter za zmanjšanje upravnega bremena. Po ocenah 13 so spremembe v ureditvi izračuna stroškov v sedmem okvirnem programu omogočile prihranke v višini 551 milijonov EUR pri sedmem okvirnem programu v primerjavi s FP6. Vendar je Evropsko računsko sodišče v svojem letnem poročilu za leto 2014 ugotovilo, da nenehno visoka stopnja napake odraža tveganje, ki izhaja iz zasnove in izvajanja sedmega okvirnega programa. To je bil pomemben podatek za zasnovo programa Obzorje 2020, ki je privedel do obsežne poenostavitve pravil financiranja, postopkov in IT.

V skladu s priporočilom (c) Komisija zagotavlja skladnost med različnimi prednostnimi nalogami Obzorja 2020, med drugim s pomočjo medsektorskih vprašanj, ter je oblikovala učinkovite mehanizme za usklajevanje z izvajalskimi agencijami in za dosledno uporabo enotnega sklopa pravil. Poleg tega bo Komisija: še naprej opredeljevala in izvajala ukrepe za poenostavitev; v skladu s predpisi opravila oceno delovanja izvajalskih agencij REA in ERCEA do prvega četrtletja leta 2016.

Priporočilo (d): Približevanje znanosti državljanom

Komisija se strinja s skupino strokovnjakov na visoki ravni, da sta vključitev širše javnosti v program in na splošno dejavna udeležba državljanov v znanosti pomembna. Pri izvajanju Obzorja 2020 so državljani in drugi ustrezni deležniki vključeni z razvojem odgovornih načrtov za raziskave in inovacije ter z zagotavljanjem večje podpore za dejavnosti ozaveščanja javnosti.

Komisija je sprejela številne ukrepe, namenjene obveščanju o vplivu in pomenu nepovratnih sredstev EU za raziskave in inovacije. V programu Obzorje 2020 morajo upravičenci do financiranja za raziskave in inovacije dejavno obveščati nestrokovno javnost, da bi izpostavili družbeni vpliv svojega dela 14 . Takšen primer je Evropska noč raziskovalcev 15 , katere cilj je povečati ozaveščenost državljanov o raziskavah in inovacijah.

Komisija si bo prav tako bolj prizadevala za obveščanje o rezultatih raziskav in vplivu na javnost ter za vidnejšo in dejavnejšo prisotnost v socialnih medijih. Zbirka zgodb o uspehu iz okvirnega programa je na voljo na spletu 16 . Redno se posodablja in prikazuje vpliv znanosti na življenje državljanov.

Poleg tega je Komisija omogočila še bolj odprt dostop do recenziranih znanstvenih objav v sedmem okvirnem programu 17 . S programom Obzorje 2020 je Komisija zagotovila obvezen odprt dostop do znanstvenih objav, kar omogoča popolno preglednost inovacij in dosežkov, ki jih financira EU. Poleg tega Komisija organizira pilotni projekt za odprt dostop do raziskovalnih podatkov iz programa Obzorje 2020, v katerem je odprt dostop privzeti režim (vendar z možnostjo zavrnitve) in so načrti za upravljanje podatkov obvezni.

Preglednost in vključevanje državljanov v oblikovanje politik EU sta prav tako ključni načeli agende Komisije za boljše pravno urejanje. V času zasnove Obzorja 2020 so potekala posvetovanja s številnimi deležniki; Komisija bo deležnike še naprej vključevala v ocenjevanje in zasnovo okvirnih programov.

V skladu s priporočilom (d) je Komisija znanost približala državljanom tako, da jih je vključila v zasnovo programa Obzorje 2020, prek izvajanja posebnih in medsektorskih dejavnosti iz Obzorja 2020, ki se osredotočajo na večjo udeležbo državljanov, ter z boljšim obveščanjem o možnem vplivu znanosti na njihovo življenje. Poleg tega bo Komisija: nadalje krepila odprt dostop do znanstvenih objav in podatkov; v skladu s programom o boljšem pravnem urejanju vključila državljane v oblikovanje uporabniško usmerjenih programov za raziskave in inovacije, zlasti pri pripravi novih okvirnih programov in posebnih delovnih programov.

Priporočilo (e): Vzpostavitev strateškega programa spremljanja in vrednotenja

Paket o boljšem pravnem urejanju uvaja sistematičen in usklajen pristop za vse ocene, ki jih opravijo službe Komisije. Zagotovil bo nadzor kakovosti ocen Komisije in uporabo rezultatov ocen pri oblikovanju prihodnjih politik. Smernice o boljšem pravnem urejanju, namenjene ocenjevanju, zagotavljajo nadzor kakovosti ocen, ki se opravijo v okviru pogodb, skupaj z usmerjevalnimi odbori in standardiziranimi obrazci za oceno kakovosti. Komisija si bo še naprej prizadevala izboljšati kakovost in skladnost podatkov z različnimi dejavnostmi, vključno s spremljanjem in ocenjevanjem, da bi zagotovila pregledne in točne podatke, ki so v pomoč pri odločanju na podlagi dokazov.

V Obzorju 2020 so opredeljeni dejanski ključni kazalniki uspešnosti, kazalniki za medsektorska vprašanja, tudi na področju spolov in mednarodnega sodelovanja, ter posebni cilji, vključno s trajnostnim razvojem, podnebnimi spremembami ter MSP, ki omogočajo bolj sistematično in večkratno primerjavo dosežkov Obzorja 2020 s stanjem na začetku programa.

Vendar traja več let, preden lahko novo znanje, pridobljeno v okviru posameznega projekta ali portfelja projektov, pride do veljave v obliki novih izdelkov, postopkov in storitev ter preden slednji vplivajo na gospodarstvo, družbo in okolje. Trenutno več kot 50 % projektov sedmega okvirnega programa še poteka. Zato bo Komisija v letnih poročilih o spremljanju Obzorja 2020 še naprej poročala o rezultatih sedmega okvirnega programa. Poleg tega bo Komisija v skladu s členom 32 uredbe o programu Obzorje 2020 v vmesni oceni programa Obzorje 2020 poročala o dolgoročnejšem vplivu prejšnjih okvirnih programov.

Upravičenci okvirnega programa predložijo ključne podatke za spremljanje in ocenjevanje s pomočjo standardnih obrazcev za poročanje o projektih ali v obliki anket; podatke pripravijo tudi projektni in znanstveni referenti iz služb Komisije in agencij. Komisija proučuje uporabo novih tehnologij za pridobivanje in povezovanje obstoječih podatkov, spremljanje posameznih raziskovalcev, prometa družbe in zaposlovanja. Poleg tega Komisija proučuje uporabo novih metodologij ocenjevanja, da bi lahko poročala o širših družbeno-gospodarskih vplivih okvirnih programov. Nove metodologije informacijske tehnologije bi morale podpreti spremljanje in ocenjevanje, prav tako pa tudi uporabo rezultatov raziskav pri oblikovanju politik in s strani zunanjih uporabnikov. Uvesti bi bilo treba povezovanje dostopnih informacij z zunanjimi (komercialen in odprt dostop) podatkovnimi zbirkami, da bi se čim bolj zmanjšalo breme poročanja za udeležence, avtomatizirali postopki ter izboljšala kakovost podatkov in zanesljivost analiz. Hkrati bi morali upravičenci za namen ocene dolgoročnega družbeno-gospodarskega vpliva poročati o rezultatih in vplivu tudi po zaključku projektov.

Kar se tiče ocen na nacionalni ravni, je Komisija začela dialog z državami članicami, da bi spodbudila oceno vpliva okvirnih programov EU na nacionalni ravni.

V skladu s priporočilom (e) je Komisija vzpostavila sistem spremljanja in vrednotenja v okviru programa Obzorje 2020 na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti. Poleg tega bo Komisija: zagotovila kakovost in skladnost podatkov s krepitvijo sistemov spremljanja in ocenjevanja, v skladu z zahtevami o boljšem pravnem urejanju; proučila uporabo novih orodij za besedilno in podatkovno rudarjenje, metodologije za vrednotenje in obveznosti poročanja še po zaključku projektov, da bi izboljšala in razvila sklope podatkov, ki bodo omogočili spremljanje in ocenjevanje dolgoročnejšega gospodarsko-družbenega vpliva okvirnih programov EU; vzpostavila povezave z zunanjimi podatkovnimi zbirkami za dopolnitev in izboljšanje kakovosti sklopov podatkov; podprla države članice pri nacionalni oceni vpliva okvirnih programov EU; izboljšala podporo, ki jo Obzorje 2020 zagotavlja bazi znanja za oblikovanje politike na lokalni, nacionalni in evropski ravni, vključno s konkurenčnostjo MSP.

3. Prihodnost

Sedmi okvirni program je z razvojem skupne baze znanja in tehnologije ter inovativnih rešitev na področjih, ki obravnavajo vseevropske izzive, na primer na področju okolja, prometa, energije, enotnega digitalnega trga, zdravja, varnosti hrane in zanesljive preskrbe s hrano, začrtal pot, kako prispevati k uresničevanju prednostnih nalog Junckerjeve Komisije. Sedmi okvirni program je bil globalni program z udeleženci iz 170 držav in financiranimi projekti z vseh področij, zajetih v ciljih trajnostnega razvoja. Sedmi okvirni program je spodbudil gospodarsko rast in nova delovna mesta, zlasti v času finančne in gospodarske krize, ter pomagal ohraniti raziskovalne in inovacijske dejavnosti na nacionalni ravni.

Komisija pozdravlja priporočila skupine strokovnjakov na visoki ravni. Kar se tiče sedanjih in prihodnjih okvirnih programov, je Komisija torej zavezana k nadaljnjim ukrepom, ki bodo zagotovili osredotočenost na ključne izzive in možnosti na področju raziskav in inovacij za Evropo; uskladitev instrumentov in programov za raziskave in inovacije v EU; spodbujanje notranje skladnosti in sinergij okvirnih programov; vključevanje državljanov in deležnikov na odprt in pregleden način; spremljanje in vrednotenje rezultatov in vplivov programov kot podlage za prihodnje oblikovanje politike.

Komisija bo poročala o napredku pri izvajanju priporočil skupine strokovnjakov na visoki ravni v vmesni oceni Obzorja 2020, ki naj bi bila pripravljena do konca leta 2017.

(1)

     Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013).

(2)

     Glej: http://ec.europa.eu/research/evaluations/index_en.cfm.

(3)

     Podatki CORDA z dne 1. decembra 2015.

(4)

     Poročilo skupine strokovnjakov na visoki ravni, str. 59–60.

(5)

     Panteia, maj 2014.

(6)

     Poročilo skupine strokovnjakov na visoki ravni, str. 6.

(7)

     Glej Prilogo 15 priloženega delovnega dokumenta služb Komisije.

(8)

Vse dodatne informacije, tudi o pomanjkljivostih sedmega okvirnega programa, so na voljo v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije. Za dodatne informacije o priporočilih skupine strokovnjakov na visoki ravni glej http://ec.europa.eu/research/evaluations/index_en.cfm?pg=home . Temu sporočilu so priložena priporočila glede sedmega okvirnega programa Euratom in odgovor Komisije na ta priporočila.

(9)

Glej Sporočilo 2014/C 188/02.

(10)

  http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/guides/synergy/synergies_en.pdf .

(11)

http://europa.eu/rapid/press-release_IP-15-5801_en.htm.

(12)

Delovni dokument služb Komisije „Boljši predpisi za naložbe, ki temeljijo na inovacijah, na ravni EU“, SWD(2015)298final.

(13)

Študija z naslovom „Proračunski vpliv sprememb v ureditvi izračuna stroškov v 7. okvirnem programu (ES in Euratom) v primerjavi s FP6 (ES in Euratom) ter posledice tega za upravno obremenitev udeležencev“, 2015.

(14)

     Glej člen 38 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekte, financirane v okviru programa Obzorje 2020.

(15)

http://ec.europa.eu/research/mariecurieactions/about-msca/actions/researcher-night/index_sl.htm.

(16)

  http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en/newsroom/551 . 

(17)

Danes je 54 % vseh znanstvenih objav iz sedmega okvirnega programa odprtih za javnost.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.1.2016

COM(2016) 5 final

PRILOGA

Posebna priporočila glede posrednih ukrepov sedmega okvirnega programa Euratom in odgovor Komisije

k

SPOROČILU KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o odzivu na poročilo strokovne skupine na visoki ravni o naknadni oceni sedmega okvirnega programa

{SWD(2016) 1 final}
{SWD(2016) 2 final}

Posebna priporočila glede posrednih ukrepov sedmega okvirnega programa Euratom in odgovor Komisije 1

Priporočila glede smiselnosti: poiskati bi bilo treba sinergije med raziskavami s področij fisije in fuzije ter zagotoviti kontinuiteto med kratkoročnimi cilji in dolgoročnimi cilji jedrskih raziskav. Komisija bi morala raziskave osredotočiti na najobetavnejše napredne jedrske tehnologije.

Komisija se strinja, da se sinergije med raziskavami s področij fuzije in fisije povečujejo, ko se fuzija bliža svojemu končnemu cilju, tj. proizvodnji električne energije. Obstajajo pomembne sinergije na področju varnosti, materialov in odvajanja toplote ter programske opreme za daljinsko upravljanje in oblikovanje; na teh področjih je potreben nadaljnji napredek na ITER in pri prihodnjih predstavitvenih projektih tehnologije fuzije in fisije.

Komisija poudarja, da se polletni delovni programi Euratom osredotočajo na izvajanje ciljev, ki jih je Svet določil v okviru programa Euratom za raziskave in usposabljanje 2014–18, tj. na izboljšanje jedrske zaščite, varnosti in zaščite pred sevanjem ter na morebitni prispevek k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema.

Komisija poudarja, da morajo v skladu z Uredbo Sveta št. 1314/2013 o programu Euratom za raziskave in usposabljanje 2014–2018 raziskave na področju fisije podpirati varno delovanje sedanjih in prihodnjih reaktorskih sistemov in naprav za gorivni ciklus. To bo državam članicam v pomoč pri vzdrževanju najvišjih standardov zaščite, varnosti, ravnanja z odpadki in neširjenja jedrskih snovi. Prav tako bo v pomoč EU pri ohranjanju njenega vodilnega položaja na področju jedrske tehnologije, tudi prek ITER, da bi se zagotovila energetska in tehnološka neodvisnost EU.

Priporočila glede izvedbe: operacija JET je eden od glavnih prispevkov Euratoma k ITER. Euratom bi moral še naprej podpirati tehnološke platforme za fisijo, razviti sodelovanje med jedrskimi in nejedrskimi raziskavami in zagotoviti redno posodabljanje raziskovalnih načrtov. Treba bi bilo doseči ravnotežje med novimi in uveljavljenimi deležniki na področju raziskav ter zmanjšati upravno breme pri prijavi projektov.

Komisija priznava, da reaktor JET v veliki meri prispeva k uspehu ITER in posledično k doseganju končnega cilja fuzijske električne energije. Financiranje upravljanja in izkoriščanja JET je pomemben del programa Euratom za raziskave in usposabljanje 2014–2018. Možnosti financiranja JET za obdobje 2019–2020 je treba obravnavati v okviru sklepa Sveta o prihodnjem raziskovalnem programu Euratom za ti dve leti.

Komisija priznava, da so tehnološke platforme za fisijo ključne za doseganje dolgoročnih raziskovalnih ciljev in razvoj pobud za skupne evropske programe.

Komisija si še naprej prizadeva za ohranjanje znanstvene odličnosti kot ključnega dejavnika za dodelitev podpore iz programa Euratom. Vendar Komisija pri predlaganih projektih v okviru programa fisije upošteva tudi razlike v stopnji sodelovanja držav članic.

Skupni raziskovalni programi bi morali podpirati tudi prenos in razširjanje strokovnega znanja. Takšna podpora bi okrepila odličnost EU na področju aplikacij, pomembnih za fisijo, zlasti na področju jedrske varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ter hkrati omogočila nova spoznanja, na primer na področjih družbenih znanosti in humanističnih ved. Poleg tega se s posebnimi raziskavami, kot so na primer raziskave varnosti diverzifikacije goriva za reaktorje VVER, upoštevajo tudi potrebe novih držav članic.

Ukrepi za poenostavitev, uvedeni s sedmim okvirnim programom Euratom, so v primerjavi s šestim okvirnim programom zmanjšali upravno breme za vložnike in olajšali dostop do informacij.

Priporočila glede dosežkov: s fuzijskim programom Euratom bi se moral izvesti fuzijski načrt in dati večji poudarek raziskavam materialov v sodelovanju z nejedrskimi disciplinami. Pri raziskavah Euratoma je treba ohraniti in razviti znanja in spretnosti. Raziskave Euratoma na področju fisije bi se morale bolj osredotočiti na napredne gorivne cikluse ter ločevanje in pretvorbo, da bi se zmanjšala obremenitev geoloških odlagališč. Raziskave Euratoma na področju zaščite pred sevanjem bi morale biti povezane z zdravstvenimi raziskavami iz Obzorja 2020 ter obravnavati tveganja in koristi novih jedrskih tehnologij v zdravstvu. Predvideti bi bilo treba pregled fisijskih infrastruktur glede na sedanje in prihodnje prednostne naloge.

Fuzijski načrt je eden od ključnih elementov evropske strategije za razvoj fuzije kot verodostojne možnosti za komercialno proizvodnjo brezogljične elektrike do približno sredine tega stoletja. Komisija je leta 2014 podpisala petletni sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev z „Evropskim konzorcijem za razvoj fuzijske energije“ (EUROfusion), ki zdaj izvaja skupni program v skladu s tem načrtom. Raziskave materialov so docela obravnavane v fuzijskem načrtu in so sestavni del skupnega programa.

Program Euratom prav tako priznava pomen izobraževanja in usposabljanja. Da bi se pripravili na izkoriščanje ITER ter na zasnovo in izgradnjo DEMO, fuzijski načrt in skupni program že določata prednostno usposabljanje nove generacije fuzijskih znanstvenikov in inženirjev. Podobno so bili tudi v fisijskem programu vedno predvideni posebni ukrepi v okviru razpisov za zbiranje predlogov, ki se osredotočajo na izobraževanje in usposabljanje. Slednja sta tudi ključna elementa večjih projektov sodelovanja.

Kar se tiče raziskav naprednih gorivnih ciklusov ter ločevanja in pretvorbe, skrajševanje življenjske dobe radioaktivnih odpadkov s temi postopki izboljšuje jedrsko varnost ter tako prispeva k splošnemu cilju programa Euratom.

Prejšnji ukrepi iz fisijskega programa Euratom so se nanašali na hiter razvoj in uporabo zdravstvenih tehnologij, ki uporabljajo ionizirajoče sevanje, in posebne izzive, ki se pojavljajo skupaj s temi tehnologijami in zadevajo zaščito bolnikov in zdravstvenega osebja pred sevanjem.

Fisijska raziskovalna infrastruktura, kot so raziskovalni reaktorji in vroči laboratoriji, je ključna za zagotavljanje varnega delovanja jedrskih sistemov, stalno preskrbo z medicinskimi radioaktivnimi izotopi ter ohranjanje znanstvene odličnosti in jedrske usposobljenosti v Evropi. V okviru programa Euratom za obdobje 2014–18 je Komisija začela izvajati več ukrepov, ki se nanašajo na najbolj pereča vprašanja v zvezi s fisijskimi raziskovalnimi infrastrukturami, kot sta zanesljiva oskrba z gorivom za raziskovalne reaktorje in medicinskimi radioaktivnimi izotopi, kot je molibden-99, ter razpoložljivost ustrezne zmogljivosti nevtronskega sevanja za testiranje materialov in druge namene.

 

(1)

Celotni seznam 32 priporočil najdete v poročilu skupine na visoki ravni Euratom.