14.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/3

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek I – Evropski parlament,

—

ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge V Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0135/2016),

A.

ker je računovodja Parlamenta po pregledu končnega zaključnega računa za leto 2014 navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih in da po njegovem mnenju ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

B.

ker Računsko sodišče v izbranih sistemih ter letnih poročilih o dejavnostih institucij in organov, ki jih je revidiralo, ni odkrilo hujših pomanjkljivosti;

C.

ker je bil v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslan vprašalnik in ker je Odbor za proračunski nadzor prejel odgovore in razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

D.

ker je mogoče vedno izboljšati kakovost, učinkovitost in uspešnost pri upravljanju javnih financ, nadzor pa je potreben, da lahko državljani Unije zahtevajo odgovornost političnega vodstva in uprave Parlamenta;

1.

ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2014 znašal 1 755 631 742 EUR ali 20,13 % razdelka 5 večletnega finančnega okvira, predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2014, kar je 0,3-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2013 (1 750 463 939 EUR);

2.

ugotavlja, da so skupni prihodki po računovodskih izkazih 31. decembra 2014 znašali 174 436 852 EUR (158 117 371 EUR v letu 2013), vključno s 26 979 032 EUR namenskih prejemkov (25 991 783 EUR v letu 2013);

3.

ugotavlja, da so v letu 2014 naslednja štiri poglavja predstavljala 72 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Poslanci), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč);

4.

je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2014:

5.

ugotavlja, da je bilo iz postavk začasnih sredstev in iz drugih virov prerazporejenih 71 500 000 EUR, in sicer za financiranje letne zakupnine ter gradnje prizidka in prenove stavbe Konrad Adenauer (KAD) v Luxembourgu; ugotavlja, da ta znesek predstavlja 4 % končnih odobrenih sredstev za leto 2014;

6.

spominja, da Računsko sodišče za vse institucije Unije, vključno z Evropskim parlamentom, opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik, in ugotavlja, da v skladu z rezultati revizije na upravne odhodke ni vplivala pomembna stopnja napake; ugotavlja, da je glede na preverjene transakcije ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira (uprava) znašala 0,5 % (1 % v letu 2013);

7.

opominja, da je bilo v vzorcu 129 izplačil, od tega izplačilo 92 plač in pokojnin ter z njimi povezanih dodatkov in drugih stroškov za zaposlene, 14 plačil po pogodbah, ki so se nanašale na stavbe, in 23 plačil, povezanih z drugimi stroški (energija, komunikacija, informacijska tehnologija itd.); poudarja, da so bile pri 45 (15,5 %) izmed 129 pregledanih transakcij ugotovljene napake; ugotavlja, da je na podlagi 12 količinsko opredeljivih napak ocenjena stopnja napake znašala 0,5 %;

8.

opozarja na priporočilo Računskega sodišča, naj Parlament poostri nadzor nad stroški, ki jih evropske politične stranke vračajo pridruženim organizacijam, oblikuje ustrezna pravila za te stranke glede javnih naročil ter spremlja njihovo uporabo z ustreznimi kontrolami in boljšim svetovanjem; vztraja, da morajo biti odhodki evropskih političnih strank povsem pregledni in da bo moral pristojni odbor v prihodnje te informacije v rednem postopku razrešnice natančno preverjati ter razpravljati o njih;

9.

ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 25. januarja 2016 predstavil letno poročilo, ki je bilo podpisano 16. julija 2015 in v katerem navaja, da je v letu 2014 opravil naslednje revizijsko delo v upravi Parlamenta:

10.

poudarja, da je notranji revizor pri reviziji dodeljevanja nepovratnih sredstev ugotovil, da bi bilo mogoče precej izboljšati nekatere upravljavske in kontrolne postopke in tako še bolj jamčiti, da bodo cilji programa nepovratnih sredstev uresničeni, in sicer:

11.

ugotavlja, da so ob koncu leta 2014 po precejšnjem napredku izmed 452 prvotno dogovorjenih ukrepov notranje kontrole ostali nedokončani samo štirje ukrepi; poziva notranjega revizorja, naj Odbor za proračunski nadzor obvešča o napredku pri izvajanju preostalih ukrepov;

12.

je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2013 (1), ki jih je Odbor za proračunski nadzor prejel 15. oktobra 2015; pozdravlja predstavitev generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami Parlamenta iz te resolucije ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila;

13.

je seznanjen, da datuma predložitve osnutka poročila o razrešnici Parlamentu in predložitve dodatnih vprašanj generalnemu sekretarju nista bila usklajena;

14.

je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja o dostopnosti aplikacije ePetition za poslance in splošno javnost; poziva ga, naj ga obvesti o rezultatih posveta s pravno službo in naj s tehničnega in proračunskega vidika oceni stroške boljše dostopnosti te aplikacije;

15.

spominja, da je namen menz ta, da poslanci in uslužbenci lahko hitro obedujejo; je zaskrbljen, ker v menzah primanjkuje prostora, ko so najbolj obremenjene, zlasti med plenarnimi zasedanji v Strasbourgu; je zadovoljen, ker bodo mize postavljene tudi na prostem, kar bo delno rešilo prostorsko stisko, ko bo to dopuščalo vreme; poziva upravo, naj učinkoviteje uporabi ves razpoložljivi prostor in tako še izboljša menzo v Strasbourgu;

16.

ugotavlja, da je začel Parlament uporabljati pogodbe s fiksno ceno za gostinske storitve; poudarja, da je bilo za gostinske storitve porabljenih zelo malo proračunskih sredstev, samo 0,23 % letnega proračuna; pričakuje, da bodo cene menijev v restavracijah in menzah Parlamenta ostale stabilne, saj so se do zdaj že večkrat močno povišale;

17.

ugotavlja, da nove pogodbe za gostinske storitve v Bruslju, sklenjene leta 2015, ne vsebujejo ekskluzivnih pravic za enega samega ponudnika; pričakuje, da bodo v Bruslju odprti načrtovani manjši gostinski obrati, ki bodo bolj raznoliki, kar bo omogočilo sodelovanje malim in srednjim podjetjem ter zagotovilo kakovostne storitve po ugodnih cenah;

18.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bile podražitve neupravičene in da so prizadele predvsem pomočnike, pripravnike in obiskovalce; poudarja, da so cene v Parlamentu zdaj skoraj takšne kot v okoliških restavracijah in barih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se cene povišale, kakovost hrane pa se je občutno poslabšala;

19.

meni, da so številni tedni v volilnih okrajih in tedni plenarnih zasedanj obdobja, ko promet v menzah in kavarnah upade; predlaga, da bi v pogodbah z izvajalci gostinskih storitev predvideli možnost, da bi delavci v tednih, ko niso odprte vse menze in kavarne, delali drugje;

20.

poziva upravo, naj ovrednoti in predlaga cenovni načrt v skladu z novimi pravili, ki bo vključeval popuste za pripravnike in menije po ugodnih cenah;

21.

je razočaran, ker uprava ni zmožna posredovati podatkov o različnih količinah obrokov, postreženih v posameznih parlamentarnih dnevih in tednih; se sprašuje, kako je mogoče sploh nadzorovati ponudnike storitev, če tako osnovni podatki niso na voljo; poziva upravo, naj pristojnemu odboru posreduje pogodbo o gostinskih storitvah, ki je začela veljati 26. septembra 2015, in podrobnosti glede postreženih obrokov;

22.

opozarja, da Računsko sodišče v poročilu, ki ga je sprejelo 11. julija 2014, navaja, da bi morebitni prihranki za proračun Unije znašali približno 114 milijonov EUR letno, če bi Parlament centraliziral svoje dejavnosti; znova poziva Parlament in Svet, naj obravnavata potrebo po enotnem sedežu, ki jo je Parlament omenil v številnih resolucijah, če želita zagotoviti dolgoročne prihranke v proračunu Unije;

23.

je seznanjen, da je bila izmenjava mnenj med podpredsednikom, odgovornim za proračun, generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor v navzočnosti člana Računskega sodišča in notranjega revizorja, ki je potekala 4. februarja 2016, kakovostna; pozdravlja pripravljenost generalnega sekretarja za sodelovanje in poziva k pogostejšim priložnostim za razpravo z njim v Odboru za proračunski nadzor o zadevah, ki vplivajo na proračun Parlamenta;

24.

je seznanjen s podpisom sporazuma o sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij 5. februarja 2014; poziva, da se konkretno in natančno opredeli, kakšno bo delovanje skupnih služb teh treh institucij; vztraja, da mora biti izvajanje tega sporazuma uravnoteženo in da mora enako koristiti vsem trem institucijam; poziva, da med vmesnim pregledom sporazuma vsaka institucija oceni njegov učinek iz zornega kota kadrovskih virov, sinergij, dodane vrednosti in vsebine, pa tudi podrobno ovrednoti posledične prihranke oziroma višje proračunske odhodke, s posebnim poudarkom na poglavjih za zaposlene; želi, da se ga še naprej obvešča o nadaljnji obravnavi sporazuma;

25.

spominja, da bo v skladu z omenjenim sporazumom v Parlament premeščenih največ 80 uradnikov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij (prevajalcev in pomočnikov), ki bodo delali v novi raziskovalni službi Evropskega parlamenta (EPRS); pričakuje, da se bo zaradi te premestitve interna storilnost v Parlamentu povečala, saj bo manj proračunskih sredstev namenjenih za zunanje študije, ocene in vrednotenje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo doslej v EPRS premeščenih 25 uradnikov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in 24 uradnikov Odbora regij, ki so večinoma tik pred upokojitvijo, zaradi česar se bodo proračunska poglavja teh dveh odborov, namenjena zaposlenim, močno zmanjšala na račun precejšnjega kratkoročnega (plače) ter srednje- in dolgoročnega (pokojnine) povečanja proračuna Parlamenta;

26.

pozdravlja, da so na domačih spletnih straneh poslancev Evropskega parlamenta poleg podatkov o akreditiranih parlamentarnih pomočnikih in lokalnih pomočnikih, ki jih zaposlijo poslanci, objavljena tudi imena ponudnikov storitev;

27.

obžaluje prenos nekaterih nalog z uprave na poslanske pisarne; poziva upravo, naj preuči, katere dolžnosti (npr. odgovornost za zavarovanje pripravnikov) bi lahko znova prevzela;

28.

vztraja, da mora biti delo internih organov odločanja v Parlamentu, zlasti predsedstva, preglednejše in dostopnejše; poziva, da se dnevni redi in zapisniki sej pravočasno in redno objavljajo na intranetnih straneh in posredujejo poslancem;

29.

poudarja, da se je upravno breme poslanskih pisarn povečalo tudi nasploh, in zahteva racionalnejšo uporabo obrazcev za interne parlamentarne postopke, kot je zaposlovanje novih pomočnikov;

30.

ugotavlja, da so bila s precejšnjo zamudo sprejeta interna pravila o prijaviteljih nepravilnosti in da se uporabljajo od januarja 2016; je zaskrbljen zaradi nezadostne zaščite, ki se zagotavlja prijaviteljem nepravilnosti, in poziva Parlament, naj zagotovi, da se bodo njihove pravice v celoti spoštovale; poziva predsedstvo, naj interna pravila o prijaviteljih nepravilnosti razširi tudi na akreditirane parlamentarne pomočnike in lokalne pomočnike;

31.

zahteva pojasnilo o tem, kako se uradno in neuradno sodelovanje z uradom OLAF odraža v obračunih poslancev; spominja, da je vsaj v enem primeru prišlo do posredovanja informacij tretji osebi; meni, da gre pri tem za kršitev neodvisnega mandata poslancev;

32.

ugotavlja, da je bilo politične dejavnosti predsednika težko v celoti ločiti od njegovih priprav v vlogi vodilnega kandidata njegove Stranke evropskih socialistov na evropskih volitvah v letu 2014, kakor je veljalo tudi za druge vodilne kandidate; meni, da ti dve vlogi nista bili jasno ločeni; poziva k nedvoumni ločitvi nalog nosilcev funkcij in kandidatov za evropske volitve; obžaluje, da so bili uslužbenci Parlamenta udeleženi v pripravah na volilno kampanjo, četudi posredno, in zahteva, da se ta praksa v prihodnje več ne ponovi; glede na to obžaluje, da je predsednik profil predsedstva Evropskega parlamenta v storitvi Twitter pretvoril v svoj osebni profil in ga uporabil v kampanji;

33.

naroča EPRS, naj opravi primerjalno analizo pravnega okvira, ki ureja združljivost predvolilnih kampanj kandidatov za položaje v drugih mednarodnih organizacijah in v državah članicah (volitve predsednika vlade, generalnega sekretarja, kanclerja ipd.);

34.

ugotavlja, da je bila v obdobju od 22. januarja do 18. aprila večina uradnih mednarodnih misij predsednika pri vladah in uradnih predstavništvih socialističnih strank in organizacij; zahteva nadaljnje informacije v zvezi s tem;

35.

zahteva dodatne informacije o volilnih kampanjah vseh vodilnih kandidatov, zlasti če so jih spremljali uradniki in drugi statutarni uslužbenci, ki takrat niso bili na dopustu; pozdravlja dodatne informacije, ki jih je posredoval predsednik, in enako transparentnost zahteva od vseh kandidatov;

36.

opominja, da je nadomestilo splošnih stroškov namenjeno kritju stroškov v državi članici izvolitve, na primer najemnin za pisarne poslancev, stroškov opreme, pisarniškega materiala, dokumentacije in logistike pri organizaciji prireditev; je seznanjen, da bi celovit sistem za nadzor porabe tega nadomestila za parlamentarni mandat poslancev zahteval od 40 do 75 novih delovnih mest v upravi, kar je v nasprotju z načrtom za zmanjševanje števila zaposlenih;

37.

se strinja, da je potrebna popolna preglednost pri porabi nadomestila splošnih stroškov, da bi evropskim državljanom omogočili vpogled v splošne odhodke poslancev Evropskega parlamenta; poziva predsedstvo, naj pregleda seznam izdatkov, ki jih je mogoče kriti s tem nadomestilom;

38.

znova poziva k večji preglednosti glede nadomestila splošnih stroškov za poslance; poziva predsedstvo, naj oblikuje natančnejša pravila o odgovornosti za odhodke, ki jih je dovoljeno kriti s tem nadomestilom, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški in upravno breme za Parlament;

39.

opozarja predsedstvo, da je nujno treba revidirati nadomestila splošnih stroškov;

40.

pozdravlja večjo usklajenost parlamentarnih subvencij za skupine obiskovalcev z dejansko nastalimi stroški; vendar je močno zaskrbljen, ker gre za edini kritični ukrep, ki ga je odkril notranji revizor Parlamenta;

41.

je zaskrbljen, ker so se sredstva za skupine obiskovalcev v letu 2014 še vedno večinoma izplačevala v gotovini: odhodki v znesku 24 593 928,16 EUR v letu 2013 so bili izplačani takole: 73,14 % v gotovini in 26,86 % z bančnim nakazilom, odhodki v znesku 22 281 749,46 EUR v letu 2014 pa takole: 71,15 % v gotovini in 28,85 % z bančnim nakazilom;

42.

je seznanjen, da je Računsko sodišče v panoramskem pregledu finančnega poslovodenja proračuna Unije vračilo stroškov skupinam obiskovalcev v gotovini označilo kot „veliko tveganje“; zato zahteva, da se izplačilo v gotovini pri povračilu stroškov za skupine obiskovalcev v čim večji meri omeji; je zaskrbljen zaradi velikega tveganja za ugled Parlamenta in precejšnjega tveganja za varnost pri gotovinskih izplačilih; se zaveda praktičnih pomislekov in poziva k oceni alternativnih in učinkovitih načinov za izplačila v gotovini, preden se sprejmejo nova pravila o sprejemu skupin obiskovalcev;

43.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija začela postopek javnega posvetovanja o pregledu veljavnega registra za preglednost Komisije in Parlamenta ter o možnosti njegove razširitve na Svet; poziva, naj se takoj po javnem posvetovanju ustanovi medinstitucionalna delovna skupina, ki bo pripravila predloge o pregledu registra in z njim povezanega kodeksa ravnanja ter njuni uporabi;

44.

poziva upravo Parlamenta, naj pripravi tudi poročilo o tem, kateri nekdanji menedžerji, izvršni direktorji, direktorji in člani upravnih odborov določenih evropskih nevladnih organizacij so zdaj poslanci Parlamenta;

45.

poziva upravo Parlamenta, naj pripravi tudi poročilo o tem, kako interesne skupine in druge zunanje organizacije uporabljajo prostore Parlamenta; poziva predsedstvo, naj preuči združljivost teh dogodkov s parlamentarnim delom, obenem pa zagotovi, da bo Parlament ostal institucija, odprta za izmenjavo s civilno družbo in za javno razpravo;

46.

spominja, da so poslanci zavezani nemudoma obvestiti upravo o vseh spremembah v izjavah o interesih; obžaluje, da so bili življenjepisi in izjave o interesih poslancev, izvoljenih leta 2014, zelo pozno objavljeni na spletnem mestu Parlamenta;

47.

poziva Parlament, naj sprejme pravila, da bi razkril vse prispevke lobistov/predstavnikov interesnih skupin k osnutkom politik, zakonodaje in predlogov sprememb, saj bi tako ustvaril nekakšno „zakonodajno sled“;

48.

poziva predsedstvo, naj poskrbi za tehnične možnosti, da bodo lahko poslanci, ki to želijo, na svojih uradnih spletnih straneh objavljali, s katerimi lobisti so se sestali;

49.

ugotavlja, da so bili stroški delegacij, skupnih parlamentarnih skupščin, ad hoc delegacij in misij za opazovanje volitev zunaj Unije zaradi pripomb Parlamenta v omenjeni resoluciji o razrešnici za proračunsko leto 2013, pa tudi zaradi manjšega števila misij med prehodom v drugo zakonodajno obdobje, ko so bila potovanja delegacij za nekaj mesecev opuščena, zmanjšani s 5 794 360 EUR v letu 2013 na 1 351 212 EUR v letu 2014; vseeno obžaluje, da so bile nekatere misije Parlamenta pretirano drage, zlasti na oddaljene destinacije; pričakuje, da bodo ti stroški podrobneje pojasnjeni in v bližnji prihodnosti še zmanjšani, in zahteva objavo podatkov o stroških vsake posamezne misije v letnem poročilu o dejavnostih;

50.

meni, da je treba oceniti, ali bi bilo mogoče število potovanj delegacij zmanjšati z uporabo orodij IT, kot so videokonference;

51.

meni, da je treba nujno oblikovati spletna mesta medparlamentarnih delegacij in jih napolniti z vsebino; meni, da je prav tako nujno, da se javna srečanja delegacij podobno kot seje parlamentarnih odborov v živo prenašajo v spletu, če to dopušča proračun;

52.

spominja, da je nova parlamentarna raziskovalna služba začela ponujati posebne raziskovalne zmogljivosti za posamezne poslance, in sicer pripravlja informativne publikacije na vseh pomembnejših političnih področjih; poudarja, da je v prvem letu delovanja pripravila več kot 450 publikacij, se odzvala na 1 675 prošenj poslancev, ki so naročili raziskave, in odgovorila na 745 podobnih zahtev drugih odjemalcev Parlamenta; ugotavlja, da ta služba omogoča vpogled v ogromno količino relevantnih informacij, kar naj bi občutno zmanjšalo stroške za zunanje izvedence; poziva, naj se informativna gradiva na vseh pomembnejših političnih področjih prevajajo v uradne jezike držav članic;

53.

zahteva jasnejšo opredelitev nalog posameznih služb (raziskave, ocena učinka), o čemer morajo biti obveščeni tudi poslanci;

54.

zahteva, naj oddelek za predhodno oceno učinka poveča svojo prepoznavnost prek elektronske pošte glede odličnih storitev, ki jih ponuja članom odborov oziroma poročevalcem, ter delovnih metod; spodbuja organizacijo usposabljanja za svetovalce in pomočnike poslancev; zahteva korenite izboljšave kadrovskih virov, ki so na voljo na tem področju, saj bo to veliko prispevalo k temu, da bo lahko Parlament kot enakovreden partner sodeloval v procesu odločanja;

55.

je zadovoljen, da doslej še ni bilo pritožb glede enostranske ocene učinkov, in poziva oddelek, naj na enak način še naprej zagotavlja nepristranskost;

56.

poziva GD EPRS, naj še naprej ločuje svoje publikacije od uradnih stališč Parlamenta, da bi se izognili zmedi v javnosti in medijih; pozdravlja vključitev izjave o omejitvi odgovornosti v vse publikacije; poziva GD EPRS, naj jo postavi na vidnejše mesto, ne le na zadnjo stran, prav tako pa naj uvede dodatne mehanizme, ki bodo omogočali preprosto razlikovanje od uradno sprejetih stališč Parlamenta;

57.

ugotavlja, da je organizacija VoteWatch dvakrat prejela nepovratna sredstva (149 172 EUR v letu 2012 in 350 000 EUR v letu 2013) za sofinanciranje posebnih projektov v zvezi z evropskimi volitvami; zahteva oceno dodane vrednosti teh projektov;

58.

je zaskrbljen, ker komunikacijske dejavnosti Parlamenta niso prinesle konkretnih rezultatov, saj je udeležba na evropskih volitvah čedalje manjša, poznavanje vloge in dejavnosti Parlamenta v družbi pa je tudi slabo;

59.

izraža kritiko na račun predstavitve statističnih podatkov o utemeljitvi glasovanja, govorih na plenarnih zasedanjih, parlamentarnih vprašanjih, predlogih sprememb, predlogih resolucij, vprašanjih za pisni odgovor predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko na spletnem mestu Parlamenta, saj je videti, da na platformah, kot je MEPRanking, služijo kot dokaz, kateri poslanci so domnevno „aktivni“; poziva Parlament, naj preneha objavljati te neobdelane podatke v statistični obliki in naj upošteva primernejša merila za to, kateri poslanci so aktivni;

60.

ugotavlja, da GD COMM izredno glasno poziva k zmanjšanju odhodkov in večjemu poudarku na učinkovitosti; poziva, da se pri uvajanju informacijske in komunikacijske tehnologije večja pozornost posveti učinkovitosti, saj visoka cena še ni zagotovilo zanjo; ugotavlja, da so bile za spletno mesto Parlamenta porabljene precejšnje vsote, vendar je še vedno nepregledno, po njem je težko krmariti in ni prispevalo k želeni prepoznavnosti; priporoča revizijo trženjske strategije; poudarja, da je pregledno in dostopno spletno mesto osrednjega pomena za vključevanje državljanov;

61.

poziva k novemu in učinkovitemu iskalniku na spletnem mestu Parlamenta, ki bo ponujal zmogljivo optimiziranje mehanizma za iskanje in izčrpno stran z rezultati iskanja, in meni, da je treba hkrati občutno izboljšati dostop do spletnega mesta z izboljšanim prepoznavanjem ključnih besed; priporoča poglobljeno medinstitucionalno sodelovanje, da bi povezali podatkovne zbirke vseh spletnih mest institucij Unije; meni, da bodo tako dejavnosti Unije postale bolj transparentne za državljane;

62.

je razočaran, ker se pri delih v stavbi Eastman, kjer bo Hiša evropske zgodovine, še vedno kopičijo zamude; poziva h komunikacijskemu načrtu/projektu promocije in spletnega mesta/trženjskemu načrtu, ki bo podrobno opredelil, kako naj bi Hiša evropske zgodovine dosegla želeni učinek;

63.

spominja, da naj bi bila dela dokončana do izteka leta 2014; pričakuje, da bo prvotno dogovorjeni skupni proračun za gradnjo kljub zamudam spoštovan in da bo prva razstava odprta konec leta 2016;

64.

poziva, naj bo razstavna vsebina povsem drugačna kot v obstoječem Parlamentariumu; znova opozarja, da bi utegnili biti naknadni stroški pretirano visoki in nikakor ne sorazmerni z namenom muzeja;

65.

pozdravlja podatek, da je Parlamentarium ena od najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Bruslju in je imel v letu 2014 kar 340 500 obiskovalcev (v letu 2013 jih je bilo 337 000); poudarja, da je pomembno o teh podatkih in koristih središča obvestiti belgijske oblasti;

66.

je zaskrbljen, ker se je proračunska vrstica središča za obiskovalce v preteklem letu povečala za 24 %, medtem ko je število obiskovalcev poraslo samo za 1 %;

67.

priporoča, naj država članica, v kateri je Parlamentarium, delno financira njegove prostore in tekoče stroške;

68.

ugotavlja, da so odhodki za filmsko nagrado LUX v letu 2014 znašali 391 506 EUR, kar je občutno manj kot prejšnja leta (2013: 448 000 EUR, 2012: 434 421 EUR), porabljeni pa so bili za uradni izbor, tekmovanje, vključno s podnaslavljanjem v 24 uradnih jezikov Unije, tiskovine za predvajanje v 28 državah članicah in slovesnost ob podelitvi nagrade; spominja, da se z oglaševanjem in promocijo filmske nagrade LUX, skupaj z nagrado Saharova in bojem za pravice žensk, želi ponazoriti predanost Parlamenta vrednotam, kot so človekove pravice in solidarnost, pa tudi kulturni in jezikovni raznolikosti; obžaluje, da rezultati ankete o poznavanju in učinkih nagrade LUX, ki jo je zahteval v poročilu o razrešnici za leto 2013, še vedno niso na voljo; poziva, da se rezultati te raziskave objavijo do sredine maja 2016 in uradno predstavijo Odboru za proračunski nadzor in Odboru za kulturo in izobraževanje;

69.

je seznanjen, da je sekretariat v letu 2014 zaposlil 309 uradnikov in drugih začasnih uslužbencev, politične skupine pa 8 začasnih uslužbencev, je seznanjen, da je na dan 31. decembra 2014 Parlament zaposloval 6 040 uradnikov in začasnih uslužbencev (5 295 v sekretariatu in 745 v političnih skupinah); poudarja, da so bile te številke leta 2013 naslednje: 6 105 (skupaj), 5 308 (sekretariat) in 797 (politične skupine);

70.

poziva k jasnejšim zahtevam glede usposobljenosti uslužbencev, zlasti na občutljivih položajih, denimo v sekretariatih odborov ali oddelku za predhodne ocene učinka; zahteva, da se preverijo posebne zahteve glede njihove ideološke in politične nevtralnosti; zahteva tudi, da se Parlamentu predstavijo merila za izbiro uslužbencev;

71.

poudarja, da je Parlament leta 2014 zaposlil 114 nekdanjih začasnih uslužbencev na plenarnih zasedanjih v Strasbourgu kot pogodbene uslužbence; poudarja, da sodba francoskega sodišča o teh začasnih uslužbencih ne upravičuje odločitve o njihovi zaposlitvi v skladu s kadrovskimi predpisi;

72.

poudarja, da je bilo v skladu s spremenjenimi kadrovskimi predpisi iz leta 2014 in sedanjim večletnim finančnim okvirom, ki je začel veljati 1. januarja 2014, iz kadrovskega načrta izbrisanih 67 delovnih mest (66 stalnih in 1 začasno), da bi izpolnili cilj, po katerem je treba v obdobju 2013–2017 število zaposlenih zmanjšati za 5 %, z izjemo političnih skupin;

73.

opozarja, da je imelo povečanje števila tedenskih delovnih ur s 37,5 na 40 ur v okviru spremembe statuta za uradnike enak učinek kot oblikovanje več kot 350 delovnih mest in da se s tem dejansko uravna v okviru reforme statuta sprejeta odločitev o zmanjšanju števila zaposlenih za 5 % v večletnem obdobju; poziva Parlament, naj predloži pregledno poročilo s podatki o načrtovanih letnih zmanjšanjih števila delovnih mest, pri tem pa naj upošteva daljši delovni čas;

74.

ugotavlja, da delež uradnic ostaja zelo velik in se je celo povečal (59,2 % ob koncu leta 2014 v primerjavi z 58,8 % ob koncu leta 2013); je zaskrbljen zaradi neravnotežja med spoloma v upravi, saj je le 30 % vodij žensk, ženske zasedajo le 34 % direktorskih mest, generalnih direktoric pa je 18,2 %; poziva k uvedbi načrta za enake možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to neravnotežje čim prej odpravili; opozarja, da je bilo ženskega spola 1 od 8 direktorjev ter 9 od 31 vodij enot, ki so bili zaposleni v letu 2014; meni, da bi bilo treba uravnotežiti postopek zaposlovanja; ponovno poziva k bolj uravnoteženi zastopanosti žensk na višjih vodstvenih položajih;

75.

obžaluje, da Parlament še ne objavlja letnih informacij o višjih uradnikih, ki so zapustili upravo Parlamenta, pa tudi ne seznama primerov morebitnih nasprotij interesov, ki jih je obravnaval, kakor zahteva člen 16(4) kadrovskih predpisov;

76.

je seznanjen, da je v Parlamentu konec leta 2014 delalo 1 686 (1 763 v letu 2013) akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, 4 453 lokalnih pomočnikov pa je imelo pogodbo o zaposlitvi s poslanci;

77.

izraža zaskrbljenost, ker se število lokalnih pomočnikov, ki jih zaposlujejo poslanci, zelo razlikuje ter se je v letu 2014 gibalo od nič do 46 (leta 2013 pa od nič do 43); poudarja, da je 91 poslancev v letu 2014 zaposlilo več kot 10 lokalnih pomočnikov (leta 2013 je bilo takšnih poslancev 84);

78.

pozdravlja dejstvo, da je predsedstvo 26. oktobra 2015 sprejelo nova pravila o upravljanju nadomestil za parlamentarno pomoč, ki vsebujejo strožje zahteve za povračilo stroškov pogodb z lokalnimi pomočniki, tako da je treba najmanj 25 % nadomestila za parlamentarno pomoč porabiti za akreditirane pomočnike;

79.

ugotavlja, da so akreditirani parlamentarni pomočniki konec leta 2014 predstavljali 26,7 % zaposlenih v Parlamentu; spominja, da so pogodbe približno 1 700 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, zaposlenih v sedmem parlamentarnem obdobju, julija 2014 potekle in da je generalni direktorat za kadrovske zadeve pred iztekom leta 2014 izvedel obsežno operacijo zaposlovanja 1 686 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki delajo s poslanci v osmem parlamentarnem obdobju;

80.

opozarja, da so dnevnice, ki jih akreditirani parlamentarni pomočniki prejemajo za službena potovanja v Strasbourg, vsaj 21 % nižje kot dnevnice drugih zaposlenih; obžaluje, da se predsedstvo ni odzvalo na prošnjo Parlamenta iz odstavka 74 resolucije z dne 29. aprila 2015; zato ga znova poziva, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravilo to neenakopravnost in nadomestila akreditiranih pomočnikov uskladilo s preostalimi uslužbenci;

81.

obžaluje, da se predsedstvo ni ukrepalo na osnovi odstavka 71 resolucije Parlamenta z dne 29. aprila 2015; poziva predsedstvo, naj nemudoma ukrepa, da bo imel posvetovalni odbor akreditiranih parlamentarnih pomočnikov za preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu uravnoteženo sestavo in da bosta v njem vsaj dva predstavnika pomočnikov;

82.

se z zadovoljstvom seznanja s sprejetimi organizacijskimi ukrepi za odpoved pogodb akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ob začetku osmega zakonodajnega obdobja, zlasti z dobrim delovanjem aplikacije APA People; kljub vsemu meni, da bi bilo treba v nekaterih službah, ki skrbijo za zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, zaposliti več administrativnega osebja, da bo delo potekalo hitreje in učinkoviteje; poudarja, da razpoložljivi kadrovski in tehnični viri niso zadostovali, zato je prišlo do zamud pri podpisovanju pogodb nekaterih pomočnikov in celo prekinitve pogodb, pa tudi do zamud pri povračilu stroškov ter izplačilu nadomestil in posledično plač; ne glede na to priznava, da se je postopek v primerjavi z letom 2009 precej izboljšal, in meni, da si mora Parlament še naprej prizadevati za hitrejše in nemoteno zaposlovanje;

83.

poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj preučita težave, ki so v Parlamentu nastale v zvezi z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, kot so na primer zamude pri podpisu pogodb ob začetku tega zakonodajnega obdobja, odpoved pogodb, posledice zgodnjih evropskih volitev za minimalno obdobje plačevanja prispevkov itd.; poziva ju tudi, naj poiščeta rešitve in pri tem sodelujeta s predstavniki akreditiranih pomočnikov;

84.

je seznanjen z napredkom pri prilagajanju usposabljanja posebnim potrebam akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; vseeno meni, da je treba nadaljevati po tej poti, zlasti pri specializiranem usposabljanju, primernih urnikih in intenzivnih jezikovnih tečajih, ki se organizirajo v obdobjih, ko mora večina akreditiranih parlamentarnih pomočnikov vzeti letni dopust; poziva, da je treba pri urnikih dejavnosti upoštevati tudi posebne okoliščine pomočnikov, da se izboljša počutje na delovnem mestu (pozornost), konference med premorom za kosilo itd.;

85.

je seznanjen z ocenjevalnim poročilom Parlamenta o statutu za pomočnike, ki je bilo predstavljeno julija 2015; obžaluje, da se poročilo omejuje skoraj samo na oceno aplikacije APA-People in le omenja nekatere druge težave, na katere je uprava naletela pri izvajanju statuta in notranjih pravilih za njegovo uporabo; izraža nezadovoljstvo in popolno nestrinjanje z nekaterimi vrednostnimi presojami v drugem delu poročila; na osnovi tega meni, da ta ocena ni izpolnila svojih ciljev, razen kar zadeva uporabo aplikacije APA-People; zato poziva Parlament, naj še letos opravi celovito in izčrpno oceno statuta in njegovih izvedbenih pravil; svetuje, naj ta ocena zajame tudi vse pravne vidike, ki povzročajo težave, tako da bo mogoče v bližnji prihodnosti ta pravila izboljšati, prilagoditi in spremeniti; poziva tudi, naj v tem procesu sodelujejo uradni predstavniki akreditiranih pomočnikov, zlasti ker so tako pozitivno prispevali k prvi reviziji;

86.

zahteva, da se v letno poročilo Parlamenta zaradi večje preglednosti vključijo dejavnosti, ki jih organizira odbor uslužbencev in jih financira iz proračuna institucije, s podrobnostmi o vrsti dejavnosti, nastalih izdatkih in skladnostjo z dobrim finančnim poslovodenjem;

87.

prosi za rezultate ocenjevanja aplikacije akreditiranih parlamentarnih pomočnikov APA People, ki se je začela uporabljati na začetku tega parlamentarnega obdobja;

88.

poudarja, da nova srednjeročna nepremičninska strategija predvideva iskanje novih poslopij v bližini glavnih stavb parlamenta, ki bodo zadostila njegovim potrebam; poudarja, da morajo večletni načrti obnovitvenih del temeljiti na stvarnih in podrobnih napovedih, tako glede financ kot glede urnikov; spominja, da ima Parlament v lasti 81 % vseh površin, ki jih zaseda, in da je treba poskrbeti, da proračun ne bo trpel zaradi stroškov obnove starajočih se stavb, kar bo eden največjih izzivov, s katerimi se bo Parlament soočil v naslednjih letih;

89.

poudarja, da Parlament v treh krajih dela zaseda prostore s skupnim tlorisom 1,1 milijona m2; ocenjuje, da je zelo pomembno oblikovati ustrezne ukrepe, da se zagotovi trajnostna narava zgradb Parlamenta glede na rastoče stroške vzdrževanja;

90.

vztraja, da je treba nove pogodbe o nakupih ali najemih sklepati zelo previdno in da je treba redno spremljati in prilagajati strateški načrt za uporabo poslovnih prostorov; meni, da so koncepti v strateškem izvedbenem okviru tudi priložnost za Parlament, da zmanjša potrebe po novih prostorih, saj se organizacija postopoma bolj usmerja v rezultate ter ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem zaposlenih; poudarja, da lahko tudi razpoložljive in razširjene tehnologije in prakse, kot je delo na daljavo, prispevajo k boljšemu izkoristku časa in okolju prijaznejšemu Parlamentu;

91.

ugotavlja, da se je od junija 2014 približno tisoč zaposlenih iz generalnih direktoratov IPOL, EXPO in EPRS preselilo v stavbo Square de Meeûs; opominja, da je bila ta selitev prvi izmed ključnih korakov, s katerimi naj bi v glavni stavbi sprostili dodaten prostor za poslance; želi biti obveščen o naslednjih korakih Parlamenta in konkretnem urniku, po katerem bodo na voljo dodatne pisarne;

92.

poziva upravo, naj v glavnih stavbah Parlamenta uredi prostore za osebje, zaposleno v Square de Meeûs, vključno s sobo, v kateri bo mogoče pregledovati dokumente z omejenim dostopom, namenjene poslancem;

93.

obžaluje, da še vedno ni mogoče skleniti sporazuma o sodelovanju med Parlamentom in Komisijo pri skupnem upravljanju evropskih hiš; poziva obe instituciji, naj oblikujeta sporazum, ki bo sprejemljiv za obe strani in ki bo določal okvir za nakup ali zakup nepremičnin ter poenostavil upravne in finančne postopke v vsakodnevnem upravljanju evropskih hiš; poziva politično hierarhijo, naj po potrebi posreduje;

94.

meni, da bi bilo treba stavbo Paul-Henri Spaak že davno obnoviti, med drugim zgraditi prizidek in razširiti seminarske sobe za obiskovalce in pisarne za poslance; podpira načrte uprave, vendar poudarja, da morajo biti pripravljeni na osnovi obstoječega števila poslancev, ne pa njihovega števila po morebitni – in nerealistični – širitvi Unije;

95.

zahteva konkretno načrtovanje in ocene stroškov obnovitvenih del; poziva k večji preglednosti in udeležbi posameznih poslancev pri odločitvah, ki imajo odločilne posledice za upravne in finančne vidike institucije; ocenjuje, da so posredovane informacije in predhodni sporazumi, sklenjeni na ravni konference predsednikov in predsedstva, nezadostni; zahteva, da se vsi strateški dokumenti o organizaciji in prihodnjem razvoju Parlamenta posredujejo vsem poslancem;

96.

je zaskrbljen nad predlogom o internalizaciji šoferske službe in s tem povezanimi dodatnimi stroški, ki v letu 2017 pomenijo več kot 50-odstotno povečanje glede na leto 2016;

97.

ugotavlja, da so zaposleni tolmači v skladu z izračuni Parlamenta v letu 2014 v kabinah za tolmačenje v povprečju preživeli 10,7 ure na teden; vendar ugotavlja, da ure, preživete v kabini, predstavljajo le del dejavnosti tolmačev, ki obsega tudi pripravo na sestanke, učenje jezikov in vzdrževanje jezikovnega znanja, dežurstvo, tematsko in drugo specializirano usposabljanje; poziva generalnega sekretarja, naj določi kazalnike, ki merijo vse dejavnosti, ki jih opravljajo tolmači; obžaluje porazdelitev opravljanja nalog posameznih tolmačev, ki v letnem povprečju obsegajo med 6 in 16 ur na teden, kar vodi do neenake delovne obremenitve nekaterih tolmačev; priznava, da zaradi volitev leto 2014 ni bilo običajno glede obsega parlamentarnih dejavnosti;

98.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da metoda izračuna v zvezi s statističnimi podatki ni bila pojasnjena in poziva upravo, naj o svojih postopkih bolje obvešča predstavnike tolmačev;

99.

poziva upravo, naj izključi dopust in bolniške odsotnosti iz izračuna povprečnega števila ur, ki jih tolmači preživijo v kabini;

100.

ponavlja, kako pomembna je večjezičnost za demokratično legitimnost institucije; pozdravlja podatek, da so bili zaradi politike večjezičnosti, učinkovite z viri, ki jo je predsedstvo sprejelo leta 2011, in zaradi organizacijskih reform, ki so sledile, ustvarjeni prihranki pri odhodkih v proračunskih vrsticah za tolmačenje; zahteva, da delovni pogoji vsebujejo načela za zaščito kakovosti tolmačenja in tudi zdravja tolmačev; obenem pa je treba obravnavati potrebe, ki izhajajo iz spremenjenih vzorcev parlamentarnega dela in učinkovite rabe virov; poziva generalnega sekretarja, naj si še naprej prizadeva za tesnejše sodelovanje s tolmači;

101.

vztraja, da so pri tolmačenju mogoči dodatni prihranki, zlasti s povečanjem učinkovitosti službe, ki jo trenutno ovirajo stara pravila iz leta 2005, ki ne ustrezajo več sedanjemu urniku sej institucije; zahteva, da se preuči, ali se učinkovitost lahko poveča tudi v enotah za upravno podporo v GD INTE;

102.

zahteva, da se pregleda in oceni, ali je ustrezno število notranjih tolmačev zagotovljeno tudi v glavnih delovnih dneh Parlamenta;

103.

poziva generalni direktorat za tolmačenje in konference, naj sprejme vse potrebne ukrepe za boljše upravljanje orodij IT in tehnično podporo za tolmače, da bodo na enaki ravni kot orodja in podpora Komisije, naj povečajo produktivnost v smislu nalog tolmačenja, uskladijo delovno obremenitev posameznih tolmačev, da bi zagotovili prisotnost in razpoložljivost tolmačev v glavnih delovnih dneh Parlamenta, obenem pa v celoti spoštovali njihove socialne pravice; nazadnje poziva generalnega sekretarja, naj predstavi nov koncept za uspešno in stroškovno učinkovito uporabo osebja, ki bo temeljil tudi na dogovoru s tolmači;

104.

meni, da bi izboljšanje storitev tolmačenja, zlasti skupaj s Komisijo v okviru medinstitucionalnega sodelovanja, prispevalo k učinkovitejši uporabi teh storitev;

105.

je zaskrbljen zaradi dejstva, da je odgovornost za organizacijo sestankov in upravljanje konferenc razpršena med različnimi generalnimi direktorati;

106.

pozdravlja dejstvo, da se navodila GD FINS o iskanju najboljših cen učinkovito izvajajo; spodbuja potovalno agencijo, naj pogosteje primerja cene in skuša doseči dogovor z glavnimi letalskimi družbami, da bo lahko ponudila večjo prilagodljivost in ugodnejše vozovnice ter obenem zagotovila možnost za spremembo in preklic potovalnih aranžmajev; poziva jo, naj aktivno išče cenejše letalske vozovnice in ponudbe in v splošnem ponuja bolj konkurenčne cene ter pri tem upošteva vse letalske družbe; poziva GD FINS, naj pripravi raziskavo med uporabniki o zadovoljstvu z ravnjo storitev potovalne agencije, da bi določili področja, kjer so možne izboljšave;

107.

je seznanjen s težavami pri obravnavi zahtev glede organizacije potovanj za institucijo, ki ima obseg in naloge Parlamenta, ter s posebnostmi (prožnost, odpovedi v zadnjem trenutku), ki so povezane z naravo dela Parlamenta;

108.

poziva GD FINS, naj v tesnem sodelovanju z GD SAFE in GD COMM ponovno oceni načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za nujne primere, da bi bolje obravnavali nove grožnje glede varnosti, zlasti za službena potovanja med različnimi kraji institucije;

109.

ugotavlja, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj sklada, izračunan na osnovi njegovega premoženja, konec leta 2014 povečal na 270,3 milijona EUR (leta 2013: 207,9 milijona EUR); poudarja, da to zbuja strahove, da bo kapital sklada prehitro skopnel;

110.

poudarja, da so predvidene prihodnje obveznosti sklada razpršene na več desetletij; poziva predsedstvo, naj razmisli o možnostih za povečanje likvidnosti sklada;

111.

poziva, da se rezultati zunanje ocene, ki jo je zahteval Parlament v zgoraj omenjeni resoluciji o razrešnici za proračunsko leto 2013, predstavijo brez nadaljnjega odlašanja; meni, da je za tako velik primanjkljaj v prvi vrsti odgovoren upravni odbor prostovoljnega pokojninskega sklada; poziva, da se za sklad uporabi samo koncept zasebnega pokojninskega sklada, da se zmanjšajo njegove obveznosti; poziva predsedstvo, naj pripravi predlog za celovit akcijski načrt za obravnavanje pristojnosti parlamenta takoj po prejemu zunanje ocene; meni, da bo treba zmanjšati pokojnine udeležencev, ki vplačujejo v sklad;

112.

poziva predsedstvo, naj čim prej oceni sedanje stanje pokojninskega sklada;

113.

pozdravlja nova, strožja pravila, ki veljajo za lokalne pomočnike in ponudnike storitev; ugotavlja, da so nekatere točke novih pravil nejasne in povzročajo napačne razlage; poziva, naj se dodatno pojasnijo te točke, zlasti v zvezi s stranskimi dejavnostmi lokalnih pomočnikov in ponudnikov storitev; poudarja, da bi morale obe skupini biti pod zelo strogim nadzorom;

114.

pozdravlja oblikovanje e-portala za poslance; meni, da je to stroškovno učinkovito in uspešno orodje za nadzor financ v skladu s politiko brez papirja, ki se izvaja v Parlamentu; poziva GD FINS, naj dejavno spodbuja uporabo tega portala med vsemi poslanci EP;

115.

ugotavlja, da je za politiko o varnosti informacij Parlamenta potrebna usklajena korporativna varnostna strategija;

116.

poziva k močnejšim sistemom za informacijsko varnost, s katerimi bi zaščitili informacije pred nepooblaščenim dostopom, motnjami, spremembami ali uničenjem, obenem pa omogočali njihovo razkrivanje, s čimer bi zagotovili neokrnjenost, zaupnost in razpoložljivost;

117.

poziva k oblikovanju sistema hitrega obveščanja v izrednih razmerah, ki bi omogočil, da GD ITEC v sodelovanju z GD SAFE pošlje hitra sporočila sms ali preko elektronske pošte poslancem in uslužbencem, ki se bodo odločili, da bodo uvrščeni na seznam za sporočila, ki se bo uporabljal v specifičnih izrednih varnostnih razmerah;

118.

je seznanjen, da je neodvisna tretja stran opravila zunanjo revizijo informacijske in komunikacijske tehnologije, kot je zahteval v postopku razrešnice za leto 2013; ugotavlja tudi, da je bil cilj te revizije oceniti varnostne zmogljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije Parlamenta ter morebitno izpostavljenost njegovih sistemov kibernetskim grožnjam, da bi oblikovali načrt za varnostne izboljšave informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s predlaganim časovnim načrtom za izboljšanje splošne ravni varnosti v Parlamentu; poziva k sprejetju predpisov o kibernetski varnosti, s katerimi bi zagotovili, da bo Parlament učinkovito zaščitil svoje informacijske sisteme, ter zagotovili zaščito in varnost poslancev pred kibernetskimi napadi;

119.

je zaskrbljen, da se je pri oceni varnostne organiziranosti, zrelosti in zmogljivosti Parlamenta, opravljeni v skladu s standardom ISO 27002:2013 in mednarodno najboljšo prakso, izkazalo, da je zrelost organizacijske varnosti na razmeroma nizki ravni;

120.

poziva k rednim stresnim testom varnostnih sistemov Parlamenta na področju informacijske in komunikacijske tehnologije;

121.

je seznanjen, da je predsedstvo na seji 7. septembra 2015 sprejelo varnostno politiko za sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije; poudarja, da je treba nujno uvesti precej zanesljivejšo varnostno politiko na tem področju, v skladu s časovnim načrtom Parlamenta za celovito strategijo informacijske varnosti;

122.

je seznanjen, da je bila internalizacija storitev varovanja v Bruslju dokončana decembra 2014, v Strasbourgu pa 1. julija 2015, po sprejetju celovitega varnostnega koncepta; poudarja, da so zaradi trenutnih varnostnih razmer potrebni nadaljnji varnostni ukrepi in nujna revizija celovitega varnostnega koncepta, ki ga je predsedstvo sprejelo leta 2011;

123.

izraža zaskrbljenost, ker imajo oblasti v Bruslju in Strasbourgu različen pristop do varnosti parlamentarnih prostorov; meni, da bi bilo treba nujno tesneje sodelovati z belgijskimi, francoskimi in luksemburškimi oblastmi, da se poveča varnostno območje okrog stavb Parlamenta;

124.

poziva, naj se celotno varnostno osebje učinkovito preverja, da bi zagotavljali njihovo sposobnost opravljanja nalog, ko gre za zanesljivost in stopnjo strokovne usposobljenosti;

125.

vztraja, da je treba povečanje varnosti parlamentarnih stavb in njihove najbližje okolice obravnavati kot najpomembnejšo prednostno nalogo; meni, da je treba glede na trenutne varnostne razmere varnostnikom dati na voljo ustrezno opremo in zagotoviti primerne delovne pogoje;

126.

poziva k pregledu varnostnih ukrepov za stavbe in k strožjemu nadzoru na vhodih v parkirišča Parlamenta s samodejnim prepoznavanjem registrskih tablic; zahteva uvedbo osrednje kontrolne točke za zunanje ponudnike, ki vstopajo v poslopja Parlamenta;

127.

ponovno opozarja na incidente v zvezi s krajami, do katerih je prišlo v pisarnah poslancev EP; poziva GD INLO in GD SAFE, naj zagotovita večjo varnost in preglednost v zvezi v zvezi z izvajalci in vzdrževalnim osebjem, ki imajo dostop do pisarn;

128.

meni, da je treba uvesti zanesljivo preverjanje kandidatov pred zaposlitvijo, zavezujoče postopke, ki urejajo prenehanje zaposlitve za uslužbence, ustrezne strukture za varnostno upravljanje in ustrezno usposabljanje za krizno upravljanje;

129.

spominja na incident 7. oktobra 2014, v katerem so bili udeleženi kurdski protestniki; poziva k izvedbi celovite in zaupne ocene storitev varovanja v Parlamentu; pozdravlja ustanovitev skupine na visoki ravni s predstavniki Parlamenta, Komisije, Sveta in belgijske države, ki je prvi korak k izboljšanju sodelovanja na varnostnem področju; poziva k tesnejšemu sodelovanju z državnimi in mednarodnimi varnostnimi službami;

130.

vztraja, da je potrebno tesnejše sodelovanje med GD SAFE in GD ITEC, da se zagotovi ustrezna raven zaščite informacij in komunikacije v Parlamentu;

131.

ugotavlja, da institucije in organi Unije pri obravnavi varnostnih in protiterorističnih izzivov uporabljajo ločene vire, različna pravila in raznoliko opremo, ki ni združljiva; meni, da to ne priča samo o slabem upravljanju virov v posameznih upravah (Komisija in Parlament za varnost vsako leto porabita približno 40 milijonov EUR vsak, Svet približno 15 milijonov EUR, Evropska služba za zunanje delovanje pa več kot 5 milijonov EUR samo za varnost sedeža v Bruslju), marveč bi lahko povečalo ranljivost institucij Unije;

132.

je zaskrbljen zaradi varnostnih razmer, saj je grožnja terorističnih napadov zelo velika tako v Evropi kot širše, zlasti po usklajenih napadih v Bruslju in Parizu ter poskusu napada na vlaku Thalys, ki pa je bil preprečen; poziva vse institucije Unije, naj si proaktivno prizadevajo za poglobljeno medsebojno sodelovanje, pa tudi sodelovanje z organi držav gostiteljic, kjer imajo sedež, pisarne ali delegacije oziroma kjer opravljajo svoje dejavnosti;

133.

poziva generalnega sekretarja, pa tudi ustrezne upravne organe Komisije, Sveta in Evropske službe za zunanje delovanje ter parlamentarne odbore, naj preučijo možnosti za skupno medinstitucionalno varnostno politiko, vključno z akcijskim načrtom za uvedbo skupnih elementov, kot so viri in metodologije za ocenjevanje tveganja, osebje in sredstva za zaščito ustreznih političnih organov in uglednih gostov, programi usposabljanja in viri za varnostnike, oprema in tehnologija za nadzor dostopa, kibernetska varnost in varnost komunikacije, pa tudi upravljanje specializiranih virov, ki mora biti usklajeno s pristojnimi organi držav gostiteljic, kjer so glavne institucije Unije, zunanje pisarne in delegacije;

134.

pozdravlja pozitivne ugotovitve revizije, ki jo je Računsko sodišče opravilo v letih 2013 in 2014 in v kateri poudarja, da je med 14 revidiranimi evropskimi institucijami Evropski parlament pripravil najbolj ambiciozno strategijo na področju zmanjšanja izpustov CO2;

135.

opozarja, da bi lahko videokonference in delo na daljavo prispevali k boljšemu izkoristku časa in Parlamentu omogočili, da postane bolj okolju prijazen, saj bi se zmanjšali upravni in potni stroški;

136.

poudarja, da je treba pri vseh pogodbah in javnih razpisih izvajati zelena javna naročila; poziva k ambicioznim in obvezujočim ciljem za zelene pogodbe, zlasti na področju hrane in gostinskih storitev, vozil in prevoza, sanitarne in vodne opreme, papirja, ravnanja z odpadki, informacijske opreme in opreme za slikovno snemanje, razsvetljave, čiščenja in pohištva;

137.

poziva generalnega sekretarja, naj oblikuje načrt za zmanjšanje števila zabojnikov, ki so na voljo za parlamentarne službene poti; predlaga, da se uvede „sistem zabojnikov na zahtevo“ ali „sistem souporabe zabojnikov“, s čimer se bodo zmanjšali tako finančni stroški kot stroški zaradi ogljičnega odtisa;

138.

pozdravlja nadaljnje ukrepe za izravnavo neizogibnih emisij; poziva Parlament, naj oblikuje dodatne politike za izravnavo CO2;

139.

ugotavlja, da so bila v letu 2014 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

140.

ugotavlja, da so bila v letu 2014 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole (2):

141.

ugotavlja, da so bila v letu 2014 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole (3):