30.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 207/104

1.

pozdravlja zaprosilo Evropske komisije za predhodno mnenje o tej temi in želi z njim prispevati k vmesnemu pregledu programa LIFE za obdobje 2014–2020, kot ga določa člen 27(2) Uredbe (EU) št. 1293/2013 (uredba LIFE), k izvedbenemu aktu za sprejetje drugega večletnega delovnega programa LIFE 2018–2020 (člen 24(4) uredbe LIFE) ter k pripravi naslednjega programa LIFE v skladu s prihodnjim večletnim finančnim okvirom 2020–2027;

2.

meni, da bo bosta zaščita okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti tudi v prihodnje eden glavnih ciljev Evropske unije. Program za okolje LIFE krepi naravni kapital Evrope in s tem povezane ekosistemske storitve ter – v skladu s cilji strategije Evropa 2020 in političnimi prednostnimi nalogami Odbora regij (OR) – prispeva k ustvarjanju okolju prijaznih delovnih mest ter spodbujanju lokalnega podjetništva in gospodarske rasti, ki je pametna in trajnostna ter podpira socialno vključevanje. Ustvarjanje novih instrumentov, kot je podprogram za podnebne ukrepe, je glede na nove podnebne izzive v Evropi izredno pomembno, tudi zato, ker utira pot lokalni in regionalni agendi v okviru strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam (1), pomaga pri uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev EU, zastavljenih za obdobje 2020–2030 (2), ter prispeva k izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (3);

3.

opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti glavni koristniki programa LIFE in ga uporabljajo tako neposredno – z izvajanjem projektov LIFE – kot tudi prek lokalnih in regionalnih partnerstev. Program je za lokalne in regionalne oblasti privlačen zaradi raznolikosti tematskih prednostnih nalog, ki se financirajo, možnosti sodelovanja s številnimi akterji in mnogih različnih modelov financiranja;

4.

potrjuje, da izrecno zagovarja nadaljevanje programa LIFE tudi po letu 2020 kot neodvisnega, neposredno upravljanega programa financiranja, namenjenega izrecno okolju, ki hkrati pomembno vpliva na večje zaposlovanje in rast, zavzema pa se tudi za bistveno povečanje proračuna zanj (4); glede na nove izzive na področju okolja in podnebja ter potrebe po inovacijah so nujni posebni pristopi za to, da se odpravi neenako upoštevanje okoljskih in podnebnih ciljev v praksi posameznih držav članic in pri izvajanju zakonodaje;

5.

meni, da so tematske prednostne naloge iz Priloge III uredbe LIFE (5) še vedno veljavne, zato ne vidi razloga, zakaj naj bi bila na podlagi delegiranega akta v skladu s členom 9(2) uredbe potrebna njihova vmesna ocena;

6.

je še vedno zelo zaskrbljen, ker je za prednostno nalogo programa LIFE Narava in biotska raznovrstnost za obdobje 2014–2020 namenjenih približno 1,155 milijarde EUR, čeprav je po ocenah Evropske komisije za celotno mrežo Natura 2000 na leto potrebnih za 5,8 milijarde EU (6) naložb, če želimo ustrezno zaščititi naravo v skladu z zahtevami iz člena 8 direktive o habitatih. Odbor pričakuje, da bo eden od pomembnih rezultatov sedanjega preverjanja ustreznosti direktiv o habitatih in pticah ugotovitev, da ni dovolj sredstev za njuno ustrezno izvajanje, na kar je že opozoril (7). Zato poziva Evropsko komisijo, naj v skladu s členom 9(4) uredbe LIFE sprejme delegirani akt, s katerim bo povečala nepovratna sredstva za ukrepe v okviru prednostnega področja programa LIFE Narava in biotska raznovrstnost ter ohranila višji proračun tudi po letu 2020, tako da se bo bistveno povečal prispevek programa LIFE k financiranju omrežja Natura 2000;

7.

izrecno priporoča, da se v drugem večletnem delovnem programu LIFE in po letu 2020 ohrani in okrepi podprogram za podnebne ukrepe, saj utira pot lokalnim in regionalnim ukrepom v okviru evropske in mednarodne podnebne politike. V ta namen bi bilo treba močno povečati sredstva za ukrepe, namenjene blažitvi posledic podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, ter upoštevati prihodnji pregled strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam (8). Poleg tega bi bilo treba opredeliti tematske prednostne naloge in teme projektov v okviru podprograma za podnebne ukrepe ter jih povezati z nepovratnimi sredstvi za ukrepe na tem področju. Te morajo predvsem na prednostnem področju, namenjenem blažitvi podnebnih sprememb, upoštevati politične prednostne naloge EU ter prispevek večjih gospodarskih sektorjev, kot sta sektor energije in prometa, h gibanju emisij toplogrednih plinov;

8.

meni, da program LIFE odločilno prispeva k pripravi novih rešitev na področju varstva okolja in podnebja, spodbujanju okoljskih inovacij in krepitvi potenciala za nove instrumente, kot so zelena infrastruktura (9) in rešitve, ki temeljijo na naravi (10); Evropsko komisijo poziva, naj to usmeritev ohrani v sedanjem večletnem programu in tudi po letu 2020;

9.

poudarja, da so za razvoj krožnega gospodarstva, kot je opisan v akcijskem načrtu Evropske komisije in kakršnega podpira OR (11), potrebni javni in zasebni viri financiranja za nadgradnjo izboljšanih tehnologij in procesov, ustvarjanje infrastrukture in tesnejše sodelovanje med akterji v vrednostni verigi. Odbor meni, da so tematske prednostne naloge na področju odpadkov in učinkovite rabe virov v veliki meri v skladu s to zasnovo, ter se zavzema za nadaljevanje večletnega delovnega programa na tem področju, pri čemer je treba v novem programu LIFE dodati izrecen sklic na krožno gospodarstvo ter prednostno obravnavati vprašanja iz prihodnje strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu ter gradbene odpadke;

10.

podpira pomen, ki ga ima program LIFE pri odpravljanju problema neenotnega in nezadostnega izvajanja in izvrševanja okoljske zakonodaje v državah članicah, kar sodi med glavne prednostne naloge OR (12). Ta pristop bi bilo treba nadaljevati v naslednjem programu in ga močno okrepiti z izvajanjem dodatnih integriranih projektov ter prednostnih nalog LIFE Okoljsko upravljanje in informacije.

11.

Odbor poudarja, da program LIFE veliko prispeva tudi k boljšemu pravnemu urejanju, ki je cilj EU, ustvarjanju trajnostne rasti in delovnih mest ter izvajanju okoljske in podnebne politike Unije, in sicer s postavljanjem in prilagajanjem ustreznih ciljev, izboljšanimi mehanizmi povratnih informacij in izkušnjami iz financiranih projektov. Kljub temu Odbor poudarja, da mora glavni cilj programa LIFE ostati varstvo okolja in biotske raznovrstnosti zaradi njiju samih, saj gre za biološko dediščino Evrope in človeštva;

12.

je še vedno zaskrbljen zaradi omejenega proračuna programa LIFE, ki v večletnem delovnem programu za obdobje 2014–2020 znaša le približno 0,3 % vseh dodeljenih sredstev, kot so navedena v Uredbi (EU) št. 1311/2013; ponavlja poziv, ki ga je podal že leta 2012, da je treba v obdobju po letu 2020 močno povečati proračun za ta program (13);

13.

ugotavlja, da bi lahko stopnje sofinanciranja (14), ki niso optimalne, ovirale doseganje ciljev iz programa LIFE, saj se morajo upravičenci selektivno odločati za predložitev vlog za financiranje, kar zlasti velja za partnerje iz nepridobitnega sektorja. Odbor poziva Evropsko komisijo, naj te stopnje v naslednjem programu LIFE poviša ter jih bolje prilagodi stopnjam in njihovi razčlenitvi, ki v drugih – neposredno in skupno upravljanih – programih financiranja EU veljajo za manj razvite regije. Specifične stopnje financiranja za nepovratna sredstva za ukrepe na prednostnem področju Narava in biotska raznovrstnost bi se lahko določile s faktorjem, ki bi upošteval celotno površino zaščitenih območjih, pa tudi gospodarsko blaginjo v regiji (npr. raven NUTS 3), vendar pa to ne sme ustvariti neravnovesja v škodo bolj razvitih regij;

14.

izraža pomisleke glede pravila 102 % za javne ustanove, po katerem mora lastni prispevek organizacije k proračunu za projekt za najmanj dva odstotka presegati ocenjene celotne stroške plač za javne uslužbence. To pravilo javnim ustanovam (zlasti znanstvenim in raziskovalnim ter nevladnim organizacijam) pogosto otežuje oziroma onemogoča sodelovanje pri projektih, čeprav je njihov prispevek često odločilen za uresničitev ciljev projektov LIFE;

15.

odpira vprašanje o omejitvah financiranja infrastrukture v okviru programa LIFE, zlasti velikih infrastrukturnih projektov. Evropsko komisijo poziva, naj pri vmesnem pregledu upošteva možno tveganje, da bodo projekti, ki se financirajo v okviru programa LIFE, vse bolj namenjeni krepitvi zmogljivosti in manj doseganju konkretnih okoljskih in podnebnih ciljev;

16.

poziva, naj se zaradi poenostavitve davčne napovedi za DDV pogosteje uporabijo pavšalne stopnje in prispevki, ne da bi se pri tem zmanjšala upravičenost stroškov za DDV (15), kot je že predvideno v uvodni izjavi 38 v veljavni uredbi LIFE. Odbor ponavlja svoje prepričanje, da bi izključitev DDV iz upravičenih stroškov mnoge potencialne prosilce odvrnila od priprave predloga. DDV bi moral biti še naprej priznan kot upravičen strošek, če upravičenci lahko dokažejo, da tega davka ne morejo dobiti povrnjenega (16);

17.

poudarja, da mora nakup zemljišč tudi v prihodnje ostati upravičen do financiranja v okviru programa LIFE (člen 20(3) uredbe o LIFE). Ohraniti je treba tudi pogoj, da mora biti takšno zemljišče dolgoročno namenjeno varstvu narave. Nakup zemljišča je pogosto nujen pogoj za ohranjanje območij Natura 2000 in zagotavljanje dolgoročnega varstva narave;

18.

poudarja, da upravno breme, ki nastaja pri pripravi in vložitvi predlogov za projekte, regije pogosto odvrne od tega, da bi zaprosile za podporo v skladu z LIFE. To zlasti velja za velike (npr. integrirane) projekte, pri katerih morajo prosilci, zlasti če so manj izkušeni, vložiti veliko časa, energije in človeških virov v pripravo popolne vloge, ki ima možnosti za uspeh. Zato je OR že v enem od prejšnjih mnenj (17) opozoril, da so potrebni poenostavitev postopkov za oddajo vlog in upravnih postopkov ter krajši roki za odločitev o financiranju projektov;

19.

Evropsko komisijo poziva, naj razmisli o možnosti, da bi se predlogi za običajne projekte v okviru programa LIFE vlagali v dveh fazah, kot je to doslej veljalo za integrirane projekte. Prva faza bi morala zajemati kratek splošen pregled predlaganega projekta (osnutek), nato pa bi – če bi bil osnutek pozitivno ocenjen – upravičenec podal popoln predlog. Komisijo tudi poziva, naj preuči, kako poenostaviti postopke za končno odobritev finančnih in tehničnih elementov projekta ter jih prilagajati ves čas trajanja projekta, da bi nosilcem projektov zagotovila več prožnosti in zmanjšala tveganje, da je vsa pozornost namenjena finančnim in upravnim vidikom namesto tehnični vsebini projekta

20.

pozdravlja dejstvo, da je v členu 3 uredbe LIFE in v prvem večletnem delovnem programu za obdobje 2014–2017 poudarek na oceni uspešnosti programa LIFE ter da se uvajajo novi kvalitativni in kvantitativni okoljski, socialni in ekonomski kazalniki. Kljub temu se Odbor zavzema za še dodatno poenostavitev, saj mnogih kazalnikov med trajanjem projekta ni mogoče zanesljivo oceniti; ti bi morali biti tudi prožnejši ter prilagojeni lokalnim in regionalnim posebnostim. Poleg tega bi bilo treba omogočiti pripravo poročil v čim krajšem času;

21.

priznava, da sta dopolnjevanje in usklajenost programa LIFE z drugimi skladi EU, kot so skladi za kohezijsko politiko (Evropski socialni sklad – ESS, Evropski sklad za regionalni razvoj – ESRR, Kohezijski sklad), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (EMFF), v sedanjem večletnem delovnem programu večja; z vidika razvoja programa LIFE po letu 2020 (18) se izrecno zavzema za ustvarjanje sinergij in vzpostavitev strukturiranega sodelovanja z drugimi skladi EU;

22.

meni, da je LIFE sicer majhen, vendar prilagodljiv program, ki podpira ambiciozne cilje na področju okolja in varstva podnebja, ki jih z drugimi programi EU ni mogoče neposredno uresničiti ali pa se dosegajo na drugem področju. Program podpira konkretne projekte na regionalni ravni, zaradi česar deluje kot katalizator za druge projekte in mobilizira nacionalno in zasebno financiranje (19). OR poziva Komisijo, naj še naprej razvija model obsežnega usklajevanja programa LIFE z drugimi programi EU, ki so posredno ali neposredno povezani z varstvom okolja in podnebja;

23.

izraža zaskrbljenost, ker je uporaba programa LIFE v državah članicah in regijah neenaka. Zato je tako v drugem akcijskem delovnem programu kot tudi v prihodnjem programu LIFE potreben učinkovit akcijski načrt, da se izboljša poznavanje LIFE v manj uspešnih državah ter okrepi interes za sodelovanje (20). Akcijski načrt bi lahko uvedli ob letnem pregledu učinkovitosti porabe sredstev iz tega programa v posameznih državah članicah;

24.

glede na zgoraj navedeno predlaga ponovni razmislek o sedanjem postopnem odpravljanju nacionalnih dodelitev za običajne projekte LIFE. Odprava teh dodelitev bi lahko poglobila geografske razlike pri črpanju sredstev LIFE in zmanjšala možnosti manj izkušenih držav, medtem ko okoljski in podnebni izzivi ostajajo nerešeni. Odbor predlaga razmislek o sistemu dodelitev za obdobje enega namesto štirih let, ki bi bil prilagodljivejši z vidika razpoložljivih proračunskih sredstev in geografske porazdelitve pri njihovem črpanju, vendar poudarja, da morajo projekti, za katere so bila dodeljena sredstva, izpolnjevati pogoje glede stopnje inovativnosti in ponovljivosti, da bodo Evropi prinesli dodano vrednost. Kot drugo možnost predlaga, da se del proračuna še naprej porazdeli med posamezne države, preostali del pa je na voljo vsem državam članicam, ki se morajo zanj potegovati;

25.

priznava, da so si nekatere nacionalne kontaktne točke dodatno prizadevale, da bi pritegnile nove prosilce. Države z manjšo stopnjo črpanja sredstev poziva, naj svoje kontaktne točke pozovejo k aktivnemu seznanjanju lokalnih in regionalnih oblasti s programom;

26.

Komisijo poziva, naj še naprej podpira izobraževalne ukrepe v državah članicah z manj izkušnjami in nižjo stopnjo črpanja sredstev. Cilj mora biti okrepiti potencial nacionalnih in regionalnih kontaktnih točk ter aktivno podpreti prosilce, da bi se povečalo število kakovostnih vlog, zlasti v državah z velikimi okoljskimi in podnebnimi problemi, ki imajo manj izkušenj z vlogami za financiranje iz programa LIFE;

27.

ugotavlja, da program LIFE ponuja številne instrumente in postopke, ki spodbujajo posnemanje in prenašanje uspešnih rešitev, ter je odlična možnost za to, kako lokalnim in regionalnim oblastem ponazoriti prednosti, ki jih prinašajo naložbe v varstvo okolja in podnebja. Trajanje odnosov med zainteresiranimi stranmi je odvisno od njihovih izkušenj, kontaktov na lokalni ravni in med regijami, njihove pripravljenosti za sodelovanje ter njihove ozaveščenosti – ozaveščanje pa je dolgotrajen proces. OR poziva k nadaljnjim naložbam v krepitev tega potenciala (21) s financiranjem ustreznih projektov tudi po letu 2020;

28.

meni, da je treba pri varstvu okolja in narave ter boju proti podnebnim spremembam vedno iskati ravnovesje med različnimi cilji za zagotavljanje varnosti in kakovosti življenja ter zaščito lastništva. Potrebni so ukrepi za dosego sprejemljivega kompromisa med vsemi zainteresiranimi stranmi, k čemur lahko prispevajo projekti LIFE; poziva Evropsko komisijo, naj pri oceni vlog za projekte izrecno upošteva potencial tega projekta, da spodbuja ravnovesje med interesi tako, da je za javnost razumljivo. Predlaga tudi, naj bo eden od pogojev za pozitivno oceno projektov to, da je bilo v okviru odprte javne razprave izvedeno posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi na zadevnem območju ter da so bili njihovi predlogi preučeni;

29.

opozarja na pomen programa LIFE za spodbujanje inovativnosti v EU in poziva Komisijo, naj preveri, kako z ustreznimi modeli financiranja podpreti trženje prototipov in rešitev, razvitih v okviru projektov LIFE. Z uvedbo hitrega postopka po zaključku projektov EU bi se lahko inovacije, razvite v okviru projektov LIFE, učinkoviteje tržile, kar bi okrepilo konkurenčnost EU na svetovnih trgih in prispevalo k ustvarjanju novih, okolju prijaznih delovnih mest;

30.

opozarja na temeljni pomen, ki ga ima sodelovanje znanstvenih in raziskovalnih ustanov ter zasebnega sektorja pri razvoju in trženju okoljskih inovacij. Komisijo poziva, naj še naprej sprejema ukrepe, ki takšno sodelovanje olajšujejo. Med drugim poziva tudi, naj se preveri določba, v skladu s katero se smejo prototipi, razviti v okviru projektov LIFE, tržiti šele po zaključku projekta. Takšna določba zmanjšuje interes podjetij ter znanstvenih in raziskovalnih ustanov za sodelovanje pri inovacijskih projektih;

31.

izraža prepričanje, da je treba za to, da bo program LIFE več prispeval k preoblikovanju evropskega gospodarstva v krožen, nizkoogljičen sistem proizvodnje in potrošnje, v drugem večletnem delovnem programu in v prihodnjem programu LIFE napredovati od okoljsko inovativnih, demonstrativnih in pilotnih projektov na industrijsko raven. Raziskati je treba nove možnosti za spodbujanje razširjanja in tržne replikacije rezultatov inovativnih projektov LIFE. Odbor poziva Evropsko komisijo, naj oceni, ali ne bi bilo smiselno v prihodnjem programu LIFE uvesti dodatno podporo za uspešne projekte, npr. za spodbujanje nadaljnjega razvoja najuspešnejših okoljskih inovacij tudi z drugimi instrumenti;

32.

priznava, da imajo projekti LIFE večinoma dolgoročno pozitivne učinke in dajejo rezultate (22), ki jih je mogoče reproducirati in prenesti, vendar meni, da je to stanje še mogoče izboljšati. V drugem večletnem delovnem programu in po letu 2020 bi bilo treba nenehno zagotavljati, da so projektni rezultati trajnostni ter da se prenašajo in reproducirajo, saj je to odločilnega pomena za uresničitev ciljev programa LIFE, učinkovito porabo sredstev, izboljšanje okoljskih inovacij ter spodbujanje trajnostne in odgovorne rasti. Odbor poziva Evropsko komisijo, naj določi natančna izbirna merila za oceno, ali imajo vloge za projekt potencial za dolgoročno trajnost, ponovljivost in prenosljivost (SRT – sustainability, replicability, transferability), ter kazalnike za oceno teh vidikov med izvajanjem projekta in po njem;

33.

posebno pozornost pripisuje podpori projektov, katerih cilj je zbrati statistične podatke o populacijah vrst s seznama zaščitenih živali in o velikosti njihovega življenjskega prostora, ter projektov za kartiranje ogroženih naravnih življenjskih prostorov za namene njihove zaščite, vzrokov za njihovo ogroženost in dejavnikov tveganja;

34.

izraža zaskrbljenost, ker se prosto živeče živali vse pogosteje izriva iz njihovega naravnega habitata, zato poziva k pripravi in celovitemu izvajanju inovativnih ukrepov kriznega upravljanja, s katerimi bi zagotovili, da se ohrani naravni živalski habitat;

35.

predlaga, naj Evropska komisija za program LIFE pripravi načrt za trajnost, ponovljivost in prenosljivost, da bi se še izboljšali njegovi rezultati na tem področju. Med drugim bi bili možni naslednji ukrepi (23): nadaljnji razvoj platforme za inovacije (na podlagi spletne podatkovne baze o projektih LIFE za iskanje okoljskih zamisli, ki jih je mogoče reproducirati), učinkovito in ciljno razširjanje informacij o inovacijah, vzpostavljanje tematskih platform, mrež in projektnih grozdov na prednostnih področjih, boljši izkoristek instrumentov komuniciranja, ki so na voljo na spletni strani LIFE ter nadaljnji razvoj postopka izbire in razširjanja rezultatov „najboljših med najboljšimi“ projekti LIFE (24);

36.

meni, da je treba za večjo dolgoročno trajnost projektov LIFE ohraniti obveznost predložitve načrta za obdobje po zaključku projekta. Načrt bi moral vsebovati informacije o naslednjih vidikih: nadaljnje financiranje za ohranjanje projektnih rezultatov, pristojen organ s kontinuiteto osebja, formalna podpora organov ter komuniciranje z zainteresiranimi stranmi na lokalni ravni;

37.

meni, da so vrste financiranja, navedene v členu 17 uredbe LIFE, smiselne in da regijam zagotavljajo mnoge možnosti za financiranje, vendar poziva k pregledu rezultatov, doseženih v obdobju 2014–2017, da jih bo mogoče v naslednjem programu LIFE še izboljšati;

38.

priznava, da integrirani projekti močno spodbujajo javne oblasti k odpravi razlik pri izvajanju okoljske politike EU. Glede na pomanjkanje izkušenj s to vrsto financiranja predlaga, da se v drugem večletnem delovnem programu ohrani obseg financiranja iz člena 17(5) uredbe LIFE, pa tudi, da se rezultati integriranih projektov ocenijo ob koncu leta 2020, kar bi bilo lahko po njegovem mnenju še pomembnejši instrument v prihodnjem programu LIFE. To velja zlasti za financiranje prednostnih okvirov ukrepanja na podlagi integriranih projektov za pripravo načrtov upravljanja Natura 2000;

39.

se zavzema za to, da se v naslednjem programu LIFE obdržijo projekti tehnične pomoči; tako se bodo – glede na zapletenost, čas in vire, ki so potrebni za pripravo vloge – podprli upravičenci, ki še niso izvedli integriranega projekta (25);

40.

pozdravlja nova instrumenta financiranja, zasebno financiranje za energetsko učinkovitost (Private Finance for Energy Efficiency, PF4EE) in finančni mehanizem za naravni kapital (Natural Capital Financing Facility, NCFF), ki odpirata nove možnosti za to, da se pridobijo zasebni vlagatelji za financiranje projektov na področju energetske učinkovitosti in naravnega kapitala ter da se sproži splošen premik k okolju prijaznemu financiranju. Odbor priznava, da instrumenta še nista razvila celotnega potenciala, predvsem zato, ker so projekti nekaj novega in ker je upravljanje v prvih mesecih izvajanja lahko precej zapleteno. Odbor poziva Evropsko komisijo, naj skrbno spremlja programe in razvije metodologijo za oceno njihove učinkovitosti. Poziva jo tudi, naj razmisli o razširitvi sedanjih instrumentov ali uvedbi novega instrumenta financiranja z ustreznimi sredstvi, da se privabijo tudi vlagatelji za prednostno področje Okolje in učinkovita raba virov. Poleg tega se strinja s pozivom Evropskega parlamenta, da je treba pri instrumentu zasebnega financiranja za energetsko učinkovitost (PF4EE) zagotoviti, da bodo projekti prinašali ustrezne, pozitivne in znanstveno podprte rezultate za biotsko raznovrstnost;

41.

priznava pomen instrumenta PF4EE, ki podpira izvajanje nacionalnih prednostnih nalog na tem področju tako, da upravičencem zagotavlja finančna sredstva, pa tudi tehnično in strokovno podporo. Odbor predlaga, da se za boljši izkoristek tega instrumenta razmisli o možnosti, da se ga obravnava kot dodatno financiranje za projekte LIFE na področju energetske učinkovitosti. Evropska komisija bi morala možnost takšnega financiranja omeniti v letnih smernicah za prosilce. Ta model bi bilo treba ohraniti do konca drugega večletnega delovnega programa in – če bo ocena instrumenta pozitivna – tudi po letu 2020;

42.

pozdravlja dejstvo, da se s finančnim mehanizmom za naravni kapital obravnava težaven in čisto nov izziv, ki ga predstavlja financiranje projektov na področju ekosistemskih storitev, ter zagotavljanje spodbud za zasebne vlagatelje, da bi vlagali na tem področju. Odbor meni, da so naložbe v ekosistemske storitve naložbe v prihodnost Evrope, in pozdravlja dejstvo, da program LIFE te izzive obravnava. Odbor priporoča, da se preučijo in ocenijo že doseženi in predvideni rezultati delovanja mehanizma za naravni kapital, s čimer se zagotovi njegova učinkovita uporaba do konca drugega večletnega delovnega programa in – če bo pozitivno ocenjen – tudi po letu 2020;

43.

ceni inovativno funkcijo programa LIFE in meni, da v okoljski in podnebni politiki niso vedno potrebne nove inovativne rešitve, temveč pogosto nadaljevanje že sprejetih ukrepov oziroma uporaba inovacij, razvitih v okviru drugih projektov. Odbor poziva Evropsko komisijo, naj razmisli o financiranju dveh vrst projektov, inovativnih projektov in projektov, ki upoštevajo sedanje zahteve glede varstva okolja in podnebja. Dodeljevanje financiranja pri tem ne bi bilo vezano na ustvarjanje inovacij, temveč na nadaljevanje ukrepov z uporabo inovacij in uveljavljenih dobrih praks iz drugih projektov LIFE.