18.1.2017

Uradni list Evropske unije

C 17/46

Mnenje Evropskega odbora regij – Zakonodajni predlogi, ki spreminjajo direktive o odpadkih

(2017/C 017/09)

Poročevalec:

Domenico GAMBACORTA (IT/EPP), predsednik pokrajine Avellino

Referenčni dokumenti:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi

COM(2015) 593 final – 2015/0272 (COD)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih

COM(2015) 594 final – 2015/0274 (COD)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih

COM(2015) 595 final – 2015/0275 (COD)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži

COM(2015) 596 final – 2015/0276 (COD)

PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sprememba Direktive 2006/66/ES

Direktiva 2006/66/ES se spremeni:

1.	Členu 2 (Področje uporabe) se doda naslednji odstavek 3: „3. Ta direktiva se ne uporablja za baterije in akumulatorje, ki za shranjevanje energije kot aktivne materiale ali kot elektrodne materiale ne uporabljajo kovin ali njihovih spojin in ki prav tako ne vsebujejo nobenih nevarnih snovi.“

1.	Člen 22 se črta.

2.	Člen 22 se črta.

2.	Člen 23 se spremeni:

3.	Člen 23 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „Komisija najpozneje do konca leta 2016 pripravi poročilo o izvajanju te direktive ter njenem vplivu na okolje in delovanje notranjega trga.“;

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „Komisija najpozneje do konca leta 2016 pripravi poročilo o izvajanju te direktive ter njenem vplivu na okolje in delovanje notranjega trga.“;

(b)	uvodni stavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim: „Komisija v svoje poročilo vključi ovrednotenje naslednjih vidikov te direktive:“.

(b)	uvodni stavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim: „Komisija v svoje poročilo vključi ovrednotenje naslednjih vidikov te direktive:“.

Obrazložitev

Glavni cilj te direktive je čim bolj zmanjšati negativni vpliv baterij na okolje s preprečevanjem sproščanja nevarnih snovi (težkih kovin) v okolje. Direktiva določa pravila za dajanje baterij na trg in njihovo posebno odstranjevanje.

Države članice spodbujajo raziskave na področju okolju prijaznih in stroškovno učinkovitih metod recikliranja za vse vrste baterij ter akumulatorjev. Ekološke baterije so nova generacija baterij, ki ne vsebujejo nevarnih materialov. Po vsej Evropi potekajo raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Baterije imajo poleg okoljsko varnih sestavnih delov izreden gospodarski potencial in raznolike možnosti uporabe.

Brez predlagane spremembe bodo tudi za ekološke baterije veljale posebne zahteve glede odstranjevanja za navadne baterije, čeprav so okolju prijazne. To bi oviralo tehnološke inovacije, ki podpirajo okoljske cilje, in onemogočilo njihov prispevek k rasti in delovnim mestom za Evropo. Zato bi bilo treba ekološke baterije izključiti iz področja uporabe direktive.

Predlog spremembe 2

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih, COM(2015) 594 final

Člen 1(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

6.	Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

6.	Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Poročanje

1. Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 5(2) in (5) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 18 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5. Prvo poročilo zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto].

2. Države članice podatke v zvezi z izvajanjem ciljev, določenih v členu 5(2), sporočijo do 1. januarja 2025.

3. Podatkom, ki jih država članica sporoči v skladu s tem členom, se priloži poročilo o preverjanju kakovosti.

4. Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Poročilo zajema oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti sporočanja in doslednosti teh podatkov. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi vsaka tri leta.

5. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za podatke, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2) te direktive.“.

6. Kjer je to izvedljivo in v skladu z načelom boljšega pravnega urejanja, se vsakršno dodatno obveznost poročanja iz te direktive izvaja predvsem z uporabo ali izboljšanjem obstoječih nacionalnih obveznosti poročanja, če je le mogoče zajamčiti, da bodo podatki o odpadkih ustrezno standardizirani. Ustvarjanje novih načinov poročanja izključno zaradi spoštovanja te direktive bi morala biti zadnja možnost, zlasti kar zadeva lokalne in regionalne oblasti. Države članice in Komisija skupaj ocenijo potrebe glede dodatnega poročanja, preden države članice uvedejo pravila za izvajanje obveznosti poročanja v skladu s to direktivo. “.

Obrazložitev

To je v skladu s svežnjem EU o boljšem pravnem urejanju in nedavnim mnenjem OR o izvajanju obveznosti iz okoljske zakonodaje EU. Podatki morajo biti standardizirani, da bi jih lahko primerjali ob sprejemanju ukrepov za izboljšanje ravnanja z odpadki.

Predlog spremembe 3

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih, COM(2015) 595 final – 2015/0275 (COD)

Člen 1(8)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

8.	Vstavi se naslednji člen 8a:

8.	Vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Minimalne zahteve za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca

[…]

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so imetniki odpadkov, ki bi morali biti vključeni v sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljene v skladu s členom 8(1), obveščeni o sistemih za zbiranje odpadkov in preprečevanje smetenja , ki so na voljo. Države članice tudi sprejmejo ukrepe, ki bi imetnike odpadkov spodbudili k sodelovanju v obstoječih sistemih ločenega zbiranja odpadkov, zlasti na podlagi ekonomskih spodbud ali, po potrebi, predpisov.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so imetniki odpadkov, ki bi morali biti vključeni v sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljene v skladu s členom 8(1), obveščeni o sistemih za vračanje, o priznanih centrih za ponovno uporabo, o dovoljenih centrih za pripravo za ponovno uporabo in o sistemih za zbiranje odpadkov, ki so na voljo , in o preprečevanju odpadkov in smetenja . Države članice tudi sprejmejo ukrepe, ki bi imetnike odpadkov , proizvajalce in trgovce spodbudili k sodelovanju v obstoječih sistemih ločenega zbiranja odpadkov, zlasti na podlagi ekonomskih spodbud ali, po potrebi, predpisov.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da organizacije, ustanovljene za izvajanje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca v imenu proizvajalca proizvodov:

(a)	imajo jasno določeno območje delovanja z vidika geografske pokritosti ter proizvodov in materialov, ki jih zajemajo;

(a)	imajo jasno določeno območje delovanja z vidika geografske pokritosti ter proizvodov in materialov, ki jih zajemajo;

(b)	imajo na voljo potrebna operativna in finančna sredstva za izvajanje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca;

(b)	imajo na voljo potrebna operativna in finančna sredstva za izvajanje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca;

(c)	imajo vzpostavljene ustrezne mehanizme samonadzora, ki jih dopolnjujejo redni neodvisni pregledi za oceno:

(c)	imajo vzpostavljene ustrezne mehanizme samonadzora in opredelitev minimalnih zahtev za oceno razširjene odgovornosti proizvajalca , ki jih dopolnjujejo redni neodvisni pregledi za oceno:

—	finančnega poslovanja organizacije, vključno z izpolnjevanjem zahtev iz odstavka 4(a) in (b),

—	kakovosti podatkov, zbranih in sporočenih v skladu s tretjo alineo odstavka 1 ter zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1013/2006;

—	finančnega poslovanja organizacije, vključno z izpolnjevanjem zahtev iz odstavka 4(a) in (b),

—	kakovosti podatkov, zbranih in sporočenih v skladu s tretjo alineo odstavka 1 ter zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1013/2006;

(d)	javno objavijo informacije o:

(d)	javno objavijo informacije o:

—	svojih lastnikih in članih,

—	finančnih prispevkih proizvajalcev,

—	postopku izbora izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki.

—	svojih lastnikih in članih,

—	finančnih prispevkih proizvajalcev,

—	postopku izbora izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so finančni prispevki posameznega proizvajalca skladni z njegovimi obveznostmi razširjene odgovornosti, tj. da:

(a)	pokrijejo celotne stroške ravnanja z odpadki v zvezi s proizvodi, ki jih daje na trg Unije, vključno s:

(a)	pokrijejo celotne stroške ravnanja z izrabljenimi izdelki in odpadki v zvezi s proizvodi, ki jih daje na trg Unije, vključno s:

—	stroški dejavnosti ločenega zbiranja, sortiranja in predelave, ki so potrebne za izpolnjevanje ciljev ravnanja z odpadki iz druge alinee odstavka 1, ob upoštevanju prihodkov iz ponovne uporabe ali prodaje sekundarnih surovin iz teh proizvodov,

—	stroški zagotavljanja ustreznih informacij imetnikom odpadkov v skladu z odstavkom 2,

—	stroški zbiranja in sporočanja podatkov v skladu s tretjo alineo odstavka 1;

—	stroški sistemov vračanja rabljenih proizvodov,

—	stroški sistemov ponovne uporabe,

—

stroški dejavnosti ločenega zbiranja in prevoza v obrate za sortiranje in obdelavo, vključno s prevozom z otokov ali oddaljenih območij, kadar je to izvedljivo , sortiranja in predelave, ki so potrebne za izpolnjevanje ciljev ravnanja z odpadki iz druge alinee odstavka 1, ob upoštevanju prihodkov iz ponovne uporabe ali prodaje sekundarnih surovin iz teh proizvodov,

—	stroški zagotavljanja ustreznih informacij imetnikom odpadkov v skladu z odstavkom 2,

—	stroški zbiranja in obdelave odpadkov v zvezi s proizvodi, ki jih daje na trg Unije, ki niso bili pobrani ločeno, ampak so zbrani in obdelani v okviru toka ostanka odpadkov ali pa se obravnavajo kot smeti, ki jih zbirajo in obdelajo pristojni organi,

—	morebitnimi dodatnimi stroški, ki jih imajo občinski ali drugi javni organi, ki imajo končno odgovornost za zbiranje odpadkov, zlasti v primeru, če sheme razširjene odgovornosti proizvajalca ne opravijo svojega dela,

—	stroški zbiranja in sporočanja podatkov v skladu s tretjo alineo odstavka 1;

(b)	se prilagodijo na podlagi dejanskih stroškov ob koncu življenjske dobe posameznega proizvoda ali skupine podobnih proizvodov, pri čemer se upoštevajo zlasti možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja;

(b)	se prilagodijo na podlagi dejanskih stroškov ob koncu življenjske dobe posameznega proizvoda ali skupine podobnih proizvodov, pri čemer se upoštevajo zlasti možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja;

(c)	temeljijo na optimiziranih stroških storitev, kadar so javni izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki odgovorni za izvajanje operativnih nalog sistema razširjene odgovornosti proizvajalca.

(c)	temeljijo na optimiziranih stroških storitev, kadar so javni izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki odgovorni za izvajanje operativnih nalog sistema razširjene odgovornosti proizvajalca.

5. Države članice vzpostavijo ustrezen okvir za spremljanje in izvrševanje, da zagotovijo, da proizvajalci proizvodov izvajajo svoje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, da se finančna sredstva pravilno uporabljajo in da vsi, ki so vključeni v izvajanje sheme, sporočajo zanesljive podatke.

Če na ozemlju države članice v imenu proizvajalcev obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca izvaja več organizacij, država članica ustanovi neodvisen organ za nadzorovanje izvajanja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca.

Če na ozemlju države članice v imenu proizvajalcev enake vrste proizvodov obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca izvaja več organizacij, država članica ali pristojen poddržavni organ ustanovi neodvisen organ (klirinško hišo) za nadzorovanje izvajanja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca.

6. Države članice vzpostavijo platformo za zagotavljanje rednega dialoga med deležniki, vključenimi v izvajanje razširjene odgovornosti proizvajalca, vključno z zasebnimi ali javnimi izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki, lokalnimi oblastmi in, če je ustrezno, priznanimi izvajalci dejavnosti priprave za ponovno uporabo.“

[…]

6. Države članice zagotovijo, da sheme razširjene odgovornosti proizvajalca prispevajo k preprečevanju smetenja in zbiranju smeti, ter podpirajo pobude za čiščenje okolja.

7. Države članice vzpostavijo platformo za zagotavljanje rednega dialoga med deležniki, vključenimi v izvajanje razširjene odgovornosti proizvajalca, vključno z zasebnimi ali javnimi izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki, lokalnimi oblastmi in, če je ustrezno, izvajalci dovoljenih dejavnosti ponovne uporabe in priprave za ponovno uporabo.“

[…]

Obrazložitev

Pravila EU bi morala zagotavljati polno odgovornost proizvajalca za ustvarjene odpadke. Ker gre za trg celotne EU, je to treba zagotoviti s skupnimi minimalnimi merili. V skladu z načelom subsidiarnosti bi bilo treba razširjeno odgovornost proizvajalca opredeliti na nacionalni/lokalni ravni.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih, COM(2015) 595 final – 2015/0275 (COD)

Člen 1(9)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

9.	Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

9.	Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Preprečevanje nastajanja odpadkov

1. […]

2. Države članice spremljajo in ocenjujejo izvajanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov. Za ta namen uporabljajo ustrezne kvalitativne in kvantitativne kazalnike in cilje, zlasti glede količine komunalnih odpadkov, ki so odstranjeni ali uporabljeni za energijsko predelavo, na prebivalca.

2. Države članice spremljajo in ocenjujejo izvajanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov. Za ta namen uporabljajo ustrezne kvalitativne in kvantitativne kazalnike in absolutne cilje zlasti glede količine komunalnih odpadkov, ki so odstranjeni ali uporabljeni za energijsko predelavo, na prebivalca.

[…]“.

Obrazložitev

Kazalniki bi morali temeljiti na količini proizvedenih odpadkov, na primer 100 kg ostanka odpadkov na prebivalca, da se oblikuje reprezentativen in učinkovit cilj, tudi za države z majhnimi gospodarstvi oziroma tiste, ki že zdaj ustvarjajo manj odpadkov.

Predlog spremembe 5

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih, COM(2015) 595 final – 2015/0275 (COD)

Člen 1(10)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

10.	Člen 11 se spremeni:

10.	Člen 11 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

(a)	v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„1. Države članice po potrebi sprejmejo ukrepe za spodbujanje priprave za ponovno uporabo, zlasti s spodbujanjem vzpostavitve in podporo mrežam za ponovno uporabo in popravila ter z olajšanjem dostopa takšnih omrežij do zbirnih mest za odpadke in spodbujanjem uporabe ekonomskih instrumentov, meril za naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov.

„1. Države članice po potrebi sprejmejo ukrepe za spodbujanje priprave za ponovno uporabo, zlasti s spodbujanjem vzpostavitve in podporo mrežam za ponovno uporabo in popravila ter z olajšanjem dostopa takšnih omrežij do zbirnih mest za odpadke ali z uvedbo vnaprej določenih točk za zbiranje odpadkov za ponovno uporabo in spodbujanjem uporabe ekonomskih instrumentov, meril za naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov.

Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje visokokakovostnega recikliranja in v ta namen vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja odpadkov, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo ter če je primerno za doseganje potrebnih standardov kakovosti za zadevne sektorje recikliranja in za doseganje ciljev iz odstavka 2.“;

V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti ter načeli boljšega pravnega urejanja države članice na podlagi ocene učinka, ki spremlja to direktivo, opravijo oceno učinka ciljev iz te direktive na lokalni in regionalni ravni, zlasti če so te ravni upravljanja pristojne za ravnanje z odpadki. Z ugotovitvami iz te ocene Komisija utemelji uporabo sistema zgodnjega opozarjanja in prožnosti pri izvajanju te direktive, kot to določata člena 15 in 16 ter poglavje V. “;

Obrazložitev

Nova direktiva predvideva številne mehanizme za reševanje vprašanja nezadostne skladnosti s predpisi ali njihovih kršitev, pa tudi za spodbujanje napredka. V večini primerov pa je nedoseganje ciljev EU posledica nezadostne seznanjenosti evropske ravni z lokalnimi in regionalnimi pristojnostmi za odpadke.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih, COM(2015) 595 final – 2015/0275 (COD)

Člen 1(10)(c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)	v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(c)	v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in zasipanje z nenevarnimi gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, z izjemo naravno prisotnega materiala, opredeljenega v kategoriji 17 05 04 v seznamu odpadkov, povečajo na najmanj 70 % skupne teže;“;

„(b)

do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in zasipanje z nenevarnimi gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, z izjemo naravno prisotnega materiala, opredeljenega v kategoriji 17 05 04 v seznamu odpadkov, povečajo na najmanj 70 % skupne teže.

Komisija oceni ravnanje s tem tokom odpadkov in možnost, da se do leta 2020 opredelijo cilji za recikliranje posebnih gradbenih materialov za leti 2025 in 2030 ;“;

Obrazložitev

OR meni, da predlagani ukrepi za nenevarne gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov, ki pomenijo velik del vseh odpadkov, v tem smislu niso dovolj ambiciozni. Namesto sedanjega kombiniranega cilja glede priprave za ponovno uporabo, recikliranja in zasipanja predlagamo opredelitev posameznih ciljev recikliranja posebnih gradbenih odpadkov (vsaj kot splošni pristop), s čimer se bo spodbujalo krožno gospodarstvo.

Predlog spremembe 7

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih, COM(2015) 595 final – 2015/0275 (COD)

Člen 1(10)(d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(d)	v odstavku 2 se dodata naslednji točki (c) in (d):

(d)	v odstavku 2 se dodata naslednji točki (c) in (d):

„(c)	do leta 2025 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 60 % skupne teže;“;

„(d)	do leta 2030 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 65 % skupne teže.“;

„(c)	do leta 2025 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 60 % skupne teže;“;

„(d)	do leta 2030 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 70 % skupne teže.“;

Obrazložitev

OR meni, da bi bilo treba izkoristiti priložnost, da se ohrani cilj 70 %, kot je prejšnje leto predlagala Evropska komisija, saj recikliranje omogoča nova delovna mesta na lokalni ravni ter ustvarja manj emisij v primerjavi z odlaganjem odpadkov na odlagališčih in sežiganjem odpadkov. Kot je OR že poudaril, dobri rezultati, doseženi v nekaterih državah članicah in regijah, kažejo, da je ob dobrih splošnih pogojih in vzpostavitvi potrebnih upravnih zmogljivosti, kjer prej niso obstajale, mogoče doseči višje cilje ali se jim vsaj približati (1).

Predlog spremembe 8

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih, COM(2015) 595 final – 2015/0275 (COD)

Člen 1(13)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

13.	Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

13.	Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo ločeno zbiranje bioloških odpadkov, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo ter če je ustrezno , da se zadosti zadevnim standardom kakovosti za kompost in doseže cilje iz člena 11(2)(a), (c) in (d) ter člena 11(3).

„Države članice zagotovijo ločeno zbiranje bioloških odpadkov, razen če se ne dokaže, da je to tehnično, okoljsko in ekonomsko neizvedljivo , da se zadosti zadevnim standardom kakovosti za kompost in doseže cilje iz člena 11(2)(a), (c) in (d) ter člena 11(3).

Po potrebi in v skladu s členoma 4 in 13 sprejmejo ukrepe za spodbujanje:

(a)	recikliranja, vključno s kompostiranjem, in razgradnje bioloških odpadkov;

(a)	recikliranja, vključno s kompostiranjem, in razgradnje bioloških odpadkov;

(b)	obdelave bioloških odpadkov na način, ki izpolnjuje visoko raven varstva okolja;

(b)	obdelave bioloških odpadkov na način, ki izpolnjuje visoko raven varstva okolja;

(c)	uporabe okoljsko varnih materialov, pridobljenih iz bioloških odpadkov.“.

(c)	uporabe okoljsko varnih materialov, pridobljenih iz bioloških odpadkov.

Komisija najpozneje leta 2018 skupaj z državami članicami oceni, ali bi bilo treba določiti minimalna merila kakovosti za kompost in pregnito blato iz bioloških odpadkov, da se zagotovi visoka raven varstva zdravja ljudi in okolja. “.

Obrazložitev

Predlagana sprememba je namenjena uvedbi obveznega zbiranja bioloških odpadkov. Besedilo alinee (a) bi bilo treba izboljšati ter recikliranje bioloških odpadkov povezati s proizvodnjo kakovostnega komposta in pregnitega blata. Če sta pregnito blato in kompost nekakovostna, se namreč pogosto ne reciklirata, temveč končata na odlagališčih.

Predlog spremembe 9

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih, COM(2015) 595 final – 2015/0275 (COD)

Člen 1(17)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

17.	Člen 29 se spremeni:

17.	Člen 29 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

(a)	v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice vzpostavijo programe preprečevanja nastajanja odpadkov, v katerih so opredeljeni ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov v skladu s členi 1, 4 in 9.“;

„1. Države članice vzpostavijo programe preprečevanja nastajanja odpadkov, v katerih so opredeljeni ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov v skladu s členi 1, 4 in 9 , da bi se dosegli cilji 10-odstotnega zmanjšanja količine komunalnih odpadkov, nastalih leta 2025, v primerjavi z ravnmi iz leta 2015, ter zmanjšanja količine živilskih odpadkov za najmanj 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030 .“;

(b)	odstavka 3 in 4 se črtata.

(b)	odstavka 3 in 4 se črtata.

Obrazložitev

Cilj preprečevanja komunalnih odpadkov je v skladu s cilji sedmega okoljskega akcijskega programa in nalogo Komisije na podlagi člena 9(c) okvirne direktive. Poleg tega različni nacionalni programi za preprečevanje nastajanja odpadkov že vsebujejo kvantitativne cilje.

Predlog spremembe 10

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, COM(2015) 596 final – 2015/0276 (COD)

Člen 1(3)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)	v odstavku 1 se dodajo naslednje točke (f) do (i):

(b)	v odstavku 1 se dodajo naslednje točke (f) do (i):

(f)	najpozneje do 31. decembra 2025 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo vsaj 65 masnih % vse odpadne embalaže;

(g)

najpozneje do 31. decembra 2025 bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži priprave za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(i)	55 % plastike;

(ii)	60 % lesa;

(iii)

75 % železnih kovin;

(iv)	75 % aluminija;

(v)	75 % stekla;

(vi)	75 % papirja in kartona;

(h)	najpozneje do 31. decembra 2030 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo vsaj 75 masnih % vse odpadne embalaže;

(i)

najpozneje do 31. decembra 2030 bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži priprave za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(i)	75 % lesa;

(ii)	85 % železnih kovin;

(iii)

85 % aluminija;

(iv)	85 % stekla;

(v)	85 % papirja in kartona;“;

(f)	najpozneje do 31. decembra 2025 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo vsaj 65 masnih % vse odpadne embalaže;

(g)

najpozneje do 31. decembra 2025 bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži priprave za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(i)	55 % plastike;

(ii)	60 % lesa;

(iii)

75 % železnih kovin;

(iv)	75 % aluminija;

(v)	75 % stekla;

(vi)	75 % papirja in kartona;

(h)	najpozneje do 31. decembra 2030 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo vsaj 75 masnih % vse odpadne embalaže;

(i)

najpozneje do 31. decembra 2030 bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži priprave za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:

(i)	75 % lesa;

(ii)	85 % železnih kovin;

(iii)

85 % aluminija;

(iv)	85 % stekla;

(v)	85 % papirja in kartona;

Komisija v naslednjih nekaj letih na podlagi podatkov iz raziskav predlaga nov cilj za odpadno plastično embalažo v okviru strategije o krožnem gospodarstvu. “;

Obrazložitev

Za leto 2030 ni določen cilj za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje plastične embalaže. Treba bi bilo vsaj predvideti, da Komisija tak cilj predloži v nekaj letih.

I. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne pripombe

pozdravlja zakonodajne predloge iz novega svežnja za krožno gospodarstvo, ki spreminjajo direktive o odpadkih, in opozarja na njihove koristi za potrošnike, podjetja, okolje in gospodarstvo EU;

v zvezi s tem poudarja, da bodo s prehodom na krožno gospodarstvo ustvarjena nova delovna mesta, povečala se bo konkurenčnost malih, srednjih in velikih evropskih podjetij, okrepljen bo razvoj čistih tehnologij, Evropa pa bo manj odvisna od uvoženih surovin in energije;

Uskladitev opredelitev pojmov

pozdravlja jasen niz opredelitev, ki so usklajene z različnimi direktivami o odpadkih, in poziva Evropsko komisijo, naj si še naprej prizadeva za uskladitev vseh opredelitev z evropskim katalogom odpadkov, da se izognemo vsem dvoumnostim in pridobimo primerljive podatke o napredku držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti;

predlaga sozakonodajalcema, naj kljub temu opredelita tudi pojem „smetenje“;

Nadzor

priporoča strožji nadzor nezakonitih pošiljk odpadkov, zaradi katerih se med drugim znatno zmanjšuje dostopnost zadostne količine odpadkov na območju EU za vzdrževanje krožnega gospodarstva v EU, ki temelji na recikliranju in ponovni uporabi;

Označevanje

se zavzema za obvezno označevanje potrošniških proizvodov, ki se tržijo v EU, s katerim bi jasno opredelili, kako sortirati odpadke v skladu z makro-kategorijami pri kategorijah odpadkov, pri katerih je ločeno zbiranje že uveljavljeno. Kadar pri proizvodu nastanejo odpadki, ki spadajo v različne kategorije, mora biti navedeno, kako različne dele razdeliti v različne kategorije ločenega zbiranja, pod pogojem, da to lahko brez težav stori potrošnik sam;

Razširjena odgovornost proizvajalca

poudarja, da je nujno potreben predlog za uskladitev minimalnih zahtev, ki bo omogočil boljše izvajanje ureditve razširjene odgovornosti proizvajalca v vseh državah članicah;

poziva sozakonodajalca, naj ne omejujeta teh zahtev ter naj ohranita glavne določbe, na primer tiste, katerih cilj je doseči preglednost in zagotoviti, da proizvajalci krijejo vse stroške, ki jih imajo lokalne in regionalne oblasti z zbiranjem in obdelavo tokov odpadkov, ravnanjem z njimi ter ozaveščanjem javnosti. Odkup embalaže, ki jo je mogoče ponovno uporabiti (steklene posode in plastenke (PET)), v velikih trgovskih verigah je morda eden od najpomembnejših ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov;

Preprečevanje nastajanja odpadkov

opozarja, da je treba podrobneje opredeliti „minimalne zahteve glede kakovosti“ za živila, ter predlaga, naj se opredeli „minimalni standardni postopek“ za predelavo živil, ki bi zagotavljal varnost hrane in bi ga na enak način uporabljali v vseh državah članicah;

10.

poziva lokalne, regionalne in nacionalne oblasti, naj izvedejo kampanje obveščanja in izobraževanja, da se poveča ozaveščenost o preprečevanju nastajanja odpadkov;

Pobudi za čiščenje okolja „Let‘s do it!“ in „Clean-up-day“

11.

poziva Komisijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj v vseh pogledih podprejo različne pobude civilne družbe za lokalne in nacionalne čistilne akcije (npr. lokalno kampanjo „Let‘s do it“ ali svetovno akcijo „Let‘s clean up the world in just one day!“);

Ponovna uporaba in recikliranje

12.

ponovno poziva k opredelitvi dodatnih zavezujočih in neodvisnih ciljev za ponovno uporabo za posebne tokove odpadkov, zlasti pohištvo, tekstil ter odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO). Priprava za ponovno uporabo je pomembna za preprečevanje nastajanja odpadkov, podobno kot recikliranje sodi v najvišje kategorije hierarhije ravnanja z odpadki in zagotavlja zanesljiv potencial pri razvoju krožnega gospodarstva (2);

13.

v tem okviru poziva Komisijo, naj določi minimalni cilj 70 masnih % za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje odpadne plastične embalaže, ki bi ga bilo treba doseči do leta 2030;

14.

poudarja, da preprečevanje nastajanja in ponovna uporaba odpadkov vključujeta ravnanje s snovmi in predmeti, ki trenutno ne veljajo za odpadek – v nasprotju z recikliranjem in pripravo za ponovno uporabo, ki vključujeta material s statusom odpadka. Zaradi pravnih posledic statusa odpadka za podjetja in institucije se priporoča dodatna pojasnitev glede razlikovanja med odpadki in neodpadki;

15.

predlaga, da se – na primer v evropskem katalogu odpadkov – opredelita pojma recikliranja in ponovne uporabe, saj zdaj vključujeta dve različni vrsti objektov, ki se nanašajo na različne tokove in specifične potrebe: (a) odpadki za recikliranje pridejo na trak za sortiranje v objektih sistema ločevanja odpadkov, kjer se zbirajo glede na potrebe industrije; (b) v primeru odpadkov za ponovno uporabo se je mogoče ciklu sistema za ravnanje z odpadki povsem izogniti. Velike trgovske verige bi lahko spodbudili k odkupu embalaže, čeprav dokončna odločitev glede teh odpadkov ostaja v rokah kupca;

16.

poziva sozakonodajalca, naj državam članicam priporočita, da finančne spodbude za postopke, ki ustvarjajo manj odpadkov, uvedejo v svoje programe za preprečevanje ustvarjanja odpadkov. Obenem poziva lokalne in regionalne oblasti, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje zmanjševanja odpadkov, ki ne gredo v recikliranje;

17.

predlaga Evropski komisiji, naj razmisli, ali bi v okvirno direktivo lahko vključila obveznost držav članic za poročanje o (nenevarnih) industrijskih odpadkih ter obveznost Evropske agencije za okolje za spremljanje in zbiranje teh podatkov, ter naj preuči položaj do leta 2020, pri čemer naj oceni opredelitev ciljev, povezanih s pripravo za ponovno uporabo in recikliranjem za ta tok odpadkov (3);

18.

poudarja, da prehod s ciljev glede recikliranja h kombiniranim ciljem glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje: (i) otežuje ločeno merjenje obsega recikliranja in priprave za ponovno uporabo embalaže in odpadne embalaže; (ii) terja nadaljnja pojasnila;

19.

meni, da je treba opredeliti usklajene metode za izračun stopenj recikliranja po vsej EU ter določiti zakonodajo v zvezi z živilskimi odpadki in inertnimi gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja, s katero bodo določeni instrumenti in izvajalci za spremljanje podatkov o zmanjševanju nastajanja odpadkov znotraj celotne proizvodne, predelovalne in potrošniške verige;

20.

predlaga, da Evropska komisija pripravi kazalnike za okoljsko vrednost različnih vrst odpadkov. Sedanja zakonodaja in predlog Evropske komisije ne upoštevata razlik v okoljski vrednosti različnih vrst odpadkov. Tako bo postalo jasno, katerim materialom se je treba posebej posvetiti, da se ravnanje z odpadki izboljša in postane okolju prijaznejše;

Energijska predelava in odlaganje odpadkov na odlagališčih

21.

v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki poziva države članice, naj spodbujajo razvoj visoko učinkovitega pridobivanja energije iz odpadkov v okviru pobude Evropske komisije o uporabi odpadkov za pridobivanje energije; ugotavlja, da lahko tovrstni obrati pridobivanja energije iz odpadkov EU pomagajo na poti k manjši odvisnosti od uvoza energije v skladu z energetsko unijo;

22.

priznava, da je postopno uvajanje omejitev odlaganja odpadkov na odlagališčih pomembno, in podpira spremenjeni pristop Evropske komisije, usmerjen k prepovedi odlaganja odpadkov, namenjenih ločenemu zbiranju, in bioloških odpadkov na odlagališčih, ob upoštevanju sporočila Komisije o krožnem gospodarstvu (COM(2015) 614 final), ki spodbuja kaskadno uporabo bioloških virov, za ponovno uporabo katerih se lahko vzpostavi konkurenčni boj (4);

23.

predlaga, naj še naprej daje prednost kvalitativnemu, ambicioznejšemu pristopu, namenjenemu odpravi odlaganja odpadkov, ki se lahko reciklirajo in so biorazgradljivi;

24.

poziva Evropsko komisijo, naj preuči, ali bi lahko razširila cilj odlaganja največ 10 % odpadkov na odlagališčih do leta 2030, da ne bi veljal le za komunalne odpadke, ampak tudi za druge vrste odpadkov (5);

Odstopanja od ciljev za komunalne odpadke in odlaganje odpadkov na odlagališčih pri nekaterih državah članicah

25.

se strinja z izvzetjem, odobrenim sedmim državam članicam z najnižjimi ravnmi ravnanja z odpadki, vendar vztraja pri ohranitvi predlaganih določb, v skladu s katerimi morajo države članice, ki priglasijo izvzetje, predložiti izvedbene programe s podrobnimi časovnimi razporedi ukrepov, potrebnih za doseganje zastavljenih ciljev;

Obveznost evidentiranja podatkov in sporočanja

26.

poudarja, da ni določbe, ki jo je Evropska komisija že predlagala leta 2014 v okvirni direktivi, v skladu s katero bi industrijska in komercialna podjetja morala voditi register nenevarnih odpadkov, s katerimi ravnajo, ter bi morala te podatke na zahtevo predložiti pristojnim organom;

Delegirani akti

27.

je zaskrbljen zaradi širokega obsega pristojnosti, ki jih predlagane direktive dajejo Evropski komisiji v zvezi s sprejemanjem delegiranih aktov, ter poziva sozakonodajalca, naj te pristojnosti omejita, saj zmanjšujejo njuno pristojnost za nadzor ter niso v skladu z demokratičnim zakonodajnim postopkom (6);

Konvencija županov o ravnanju z odpadki

28.

glede na izjemno uspešnost konvencije županov o podnebju in energiji predlaga oblikovanje podobne strukture za ravnanje z odpadki; v tem okviru poudarja vlogo Odbora regij kot skupščine predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti Evropske unije pri mobilizaciji lokalnih in regionalnih oblasti ter krepitvi njihovih prizadevanj za večjo učinkovitost virov, zmanjšanje odpadkov ter povečanje recikliranja, ponovne uporabe in predelave odpadkov v mestih;

Subsidiarnost in sorazmernost

29.

ugotavlja, da predlogi Evropske komisije ne vzbujajo pomislekov o subsidiarnosti, vzbujajo pa pomisleke o sorazmernosti (7).

V Bruslju, 15. junija 2016

Predsednik Evropskega odbora regij

Markku MARKKULA

(1) COM(2014) 397 final.

(2) CDR1617-2013.

(3) CDR1617-2013.

(4) COR-2014-04083, CDR3751-2013, CDR1617-2013.

(5) CDR1617-2013.

(6) COR-2014-04083; Posvetovanje s skupino strokovnjakov za subsidiarnost ter pregled ustreznih sklepov nacionalnih in regionalnih parlamentov o vidikih svežnja o krožnem gospodarstvu, povezanih s subsidiarnostjo in sorazmernostjo – povzetek in analiza, COR-2016-1521.

(7) Glej tudi posvetovanje s skupino strokovnjakov za subsidiarnost ter pregled ustreznih sklepov nacionalnih in regionalnih parlamentov o vidikih svežnja o krožnem gospodarstvu, povezanih s subsidiarnostjo in sorazmernostjo – povzetek in analiza, COR-2016-1521.