(1)

Evropska unija je odločena, da bo vzpostavila energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Energijska učinkovitost je bistveni element okvira podnebne in energetske politike Evropske unije do leta 2030 in je ključnega pomena za zmanjšanje povpraševanja po energiji.

(1)

Evropska unija je odločena, da bo vzpostavila energetsko unijo z energetsko in podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Energijska učinkovitost je bistveni element okvira podnebne in energetske politike Evropske unije do leta 2030 in je ključnega pomena za zmanjšanje povpraševanja po energiji in omejitev emisij toplogrednih plinov .

(2)

Označevanje z energijskimi nalepkami omogoča potrošnikom, da se ozaveščeno odločajo glede porabe energije pri izdelkih, in s tem spodbuja inovacije.

(2)

Označevanje z energijskimi nalepkami omogoča potrošnikom, da se ozaveščeno odločajo glede učinkovitih in trajnih izdelkov, povezanih z energijo, in s tem pomembno prispeva k prihrankom energije in zmanjšanju računov za energijo, hkrati pa tudi spodbuja inovacije in naložbe na področju proizvodnje energijsko učinkovitejših izdelkov .

(4)

Direktivo 2010/30/EU je primerno nadomestiti z uredbo, ki sicer ohranja enako področje uporabe, vendar spreminja in širi nekatere njene določbe, da bi pojasnila in posodobila njihovo vsebino. Uredba je ustrezen pravni instrument, saj postavlja jasna in podrobna pravila, v katerih ni možnosti za razhajanja pri prenosu v nacionalno pravo držav članic, in s tem zagotavlja višjo stopnjo harmoniziranosti po vsej Uniji. Harmoniziran pravni okvir na ravni Unije namesto na ravni držav članic znižuje stroške proizvajalcev in zagotavlja enake konkurenčne pogoje. Uskladitev po vsej Uniji zagotavlja prost pretok blaga na enotnem trgu.

(4)

Direktivo 2010/30/EU je primerno nadomestiti z uredbo, ki sicer ohranja enako področje uporabe, vendar spreminja in širi nekatere njene določbe, da bi pojasnila in posodobila njihovo vsebino ob upoštevanju hitrega tehnološkega napredka, doseženega v zadnjih letih, na področju energijske učinkovitosti izdelkov . Uredba je ustrezen pravni instrument, saj postavlja jasna in podrobna pravila, v katerih ni možnosti za razhajanja pri prenosu v nacionalno pravo držav članic, in s tem zagotavlja višjo stopnjo harmoniziranosti po vsej Uniji. Harmoniziran pravni okvir na ravni Unije namesto na ravni držav članic znižuje stroške proizvajalcev v celotni vrednostni verigi in zagotavlja enake konkurenčne pogoje. Uskladitev po vsej Uniji zagotavlja prost pretok blaga na enotnem trgu.

(4a)

Primerno je, da se iz te uredbe izvzamejo rabljeni izdelki, ki vključujejo vse izdelke, ki so se začeli uporabljati, preden so bili drugič ali ponovno dani na trg.

(4b)

Ker porabo energije potniških ali tovornih prevoznih sredstev neposredno ali posredno urejata druga zakonodaja in politika Unije, je ustrezno, da so ta prevozna sredstva še naprej izvzeta iz področja uporabe te uredbe. To izvzetje vključuje prevozna sredstva, katerih motor med delovanjem ostane na istem mestu, kot so dvigala, tekoče stopnice in transportni trakovi.

(7)

Izboljšanje učinkovitosti izdelkov, povezanih z energijo, preko ozaveščene izbire s strani potrošnikov koristi gospodarstvu Unije v celoti, pospešuje inovacije in bo prispevalo k doseganju ciljev Unije glede povečanja energijske učinkovitosti za leti 2020 in 2030 . Potrošniki bodo lahko na ta način tudi prihranili denar .

(7)

Izboljšanje učinkovitosti izdelkov, povezanih z energijo, prek ozaveščene izbire s strani potrošnikov in večje družbene osveščenosti koristi gospodarstvu Unije v celoti, zmanjšuje povpraševanje po energiji in prihrani denar pri računih energije. Prav tako prispeva k energetski varnosti, spodbuja raziskave, inovacije in naložbe v energijsko učinkovitost ter industrijskim panogam, ki razvijajo in proizvajajo energijsko najučinkovitejše izdelke, omogoča konkurenčno prednost. Prav tako bo prispevalo k doseganju ciljev Unije glede povečanja energijske učinkovitosti za leti 2020 in 2030 , pa tudi njenih okoljskih in podnebnih ciljev .

(8)

V sklepih Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 je postavljen okvirni cilj izboljšanja energijske učinkovitosti v letu 2030 na ravni Unije za vsaj 27 % v primerjavi s projekcijami porabe energije v prihodnosti. Ta cilj bo do leta 2020 pregledan z namenom doseči 30 % na ravni Unije. V teh sklepih je postavljen tudi zavezujoč cilj, da se do leta 2030 na ravni EU doseže vsaj 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, vključno s 30-odstotnim zmanjšanjem emisij v sektorjih, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami.

(9)

Če ima stranka na voljo točne, ustrezne in primerljive informacije o specifični porabi energije pri izdelkih, povezanih z energijo, lažje izbere izdelke, ki med uporabo porabijo manj energije in drugih bistvenih virov. Obvezna standardizirana nalepka je učinkovito sredstvo, s katerim se morebitnim strankam zagotovijo primerljive informacije o porabi energije pri izdelkih, povezanih z energijo. Dopolniti bi jo bilo treba z informacijskim listom izdelka. Nalepka bi morala biti lahko razpoznavna, preprosta in zgoščena . V ta namen bi bilo treba ohraniti obstoječo barvno lestvico od temnozelene do rdeče barve kot izhodišče za seznanjanje strank z energijsko učinkovitostjo izdelkov. Izkazalo se je, da je za stranke najučinkovitejša razvrstitev z uporabo črk od A do G. V primerih, ko izdelkov zaradi ukrepov v zvezi z okoljsko primerno zasnovo na podlagi Direktive 2009/125/ES ni več mogoče uvrstiti v razreda „F“ ali „G“, se ta razreda ne prikazujeta na nalepki. V  izjemnih primerih bi se to lahko razširilo tudi na razreda „D“ in „E“, čeprav je to malo verjetno, če upoštevamo dejstvo, da se bodo nalepke prevrednotile, ko bo večina izdelkov dosegla zgornja dva razreda .

(9)

Če ima stranka na voljo točne, ustrezne , preverljive in primerljive informacije o specifični porabi energije pri izdelkih, povezanih z energijo, lažje izbere izdelke, ki med uporabo porabijo manj energije in drugih bistvenih virov za doseg določenega delovanja, ter imajo zato nižje stroške življenjskega cikla . Obvezna standardizirana nalepka je učinkovito sredstvo, s katerim se morebitnim strankam zagotovijo primerljive informacije o  energijski učinkovitosti in absolutni porabi energije pri izdelkih, povezanih z energijo. Dopolniti bi jo bilo treba z informacijskim listom izdelka , ki se v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z Direktivo 2010/30/EU, imenuje standardni podatki o izdelku, ki so lahko na voljo v elektronski obliki . Nalepka bi morala biti priročna in zasnovana na podlagi primerne metodologije meritve in izračuna ter enostavno razpoznavna in razumljiva . V ta namen bi bilo treba ohraniti uveljavljen nabor barv nalepke, od temnozelene do rdeče barve, kot izhodišče za seznanjanje strank z energijsko učinkovitostjo izdelkov. Izkazalo se je, da je za stranke najučinkovitejša že znana razvrstitev z uporabo črk od A do G.  Njena enotna uporaba pri vseh skupinah izdelkov bi morala izboljšati preglednost in razumevanje potrošnikov.  V primerih, ko izdelkov zaradi ukrepov v zvezi z okoljsko primerno zasnovo na podlagi Direktive 2009/125/ES (1a) ni več mogoče uvrstiti v razreda „F“ ali „G“, se ta razreda kljub temu prikažeta na nalepki v  temno sivi barvi, da bi ohranili enotno lestvico od A do G za vse skupine izdelkov. V tem smislu bi se morala barvna lestvica od temnozelene do rdeče barve ohraniti za ostale višje razrede in bi morala veljati samo za nove enote izdelka, dane na trg .

(10)

Napredek v digitalni tehnologiji omogoča druge načine za dostavo in prikaz nalepk po elektronski poti, npr. na spletu, pa tudi na elektronskih zaslonih v prodajalnah. Da bi lahko izkoristili te napredne možnosti, bi morala ta uredba omogočiti uporabo elektronskih nalepk kot nadomestila ali dopolnila za fizično energijsko nalepko. V primerih, v katerih energijske nalepke ni mogoče prikazati, npr . v  nekaterih oblikah prodaje na daljavo, oglasih in tehničnem promocijskem gradivu , bi bilo treba morebitnim kupcem sporočiti vsaj energijski razred izdelka.

(10)

Napredek v digitalni tehnologiji omogoča druge načine za dostavo in prikaz nalepk po elektronski poti, npr. na spletu, pa tudi na elektronskih zaslonih v prodajalnah. Da bi lahko izkoristili te napredne možnosti, bi morala ta uredba omogočiti uporabo elektronskih nalepk kot dopolnila za natisnjeno energijsko nalepko. To ne vpliva na obveznost dobavitelja, da mora k vsaki enoti izdelka priložiti natisnjeno nalepko za trgovca.  V primerih, v katerih energijske nalepke ni mogoče prikazati, bi bilo treba morebitnim kupcem sporočiti vsaj energijski razred modela izdelka. V  delegiranih aktih za posebne skupine izdelkov bi lahko določili tudi alternativne določbe za prikaz nalepke za majhne izdelke in za primere , ko so enaki izdelki razstavljeni skupaj v veliki količini .

(11)

Proizvajalci se na energijske nalepke odzivajo s proizvodnjo energijsko učinkovitejših izdelkov. Posledica tega tehnološkega razvoja so izdelki , ki zasedajo predvsem najvišje razrede energijske nalepke. Da bi strankam omogočili ustrezno primerjavo, bi bila potrebna nadaljnja diferenciacija izdelkov, zaradi česar bi bilo potrebno prevrednotenje nalepk. Tako prevrednotenje bi bilo primerno izvajati v časovnem okviru približno 10 let, saj je treba ob tem preprečiti pretirano obremenjevanje proizvajalcev. Zato bi morala ta uredba določiti podrobno ureditev prevrednotenja, da bi dobaviteljem in trgovcem zagotovila čim večjo pravno varnost. Na nalepki, ki bi bila prevrednotena na novo, bi morali biti najvišji razredi prazni , da bi spodbudili tehnološki napredek in omogočili razvoj in priznavanje vse učinkovitejših izdelkov. Ob prevrednotenju nalepke bi bilo treba vse energijske nalepke zamenjati v kratkem času , da bi preprečili zmedo pri strankah.

(11)

Proizvajalci se na energijske nalepke odzivajo z razvojem in dajanjem na trg vse bolj energijsko učinkovitejših izdelkov. Poleg tega opuščajo proizvodnjo manj učinkovitih izdelkov, kar spodbuja zakonodaja Unije, povezana z okoljsko primerno zasnovo. Posledica tega tehnološkega razvoja so modeli izdelkov , ki zasedajo predvsem najvišje razrede energijske nalepke. Da bi strankam omogočili ustrezno primerjavo, bi bila potrebna nadaljnja diferenciacija izdelkov, zaradi česar bi bilo potrebno prevrednotenje nalepk. Tako prevrednotenje bi bilo zaželeno izvajati v časovnem okviru približno 10 let, saj je treba ob tem preprečiti pretirano obremenjevanje proizvajalcev in trgovcev, pri čemer je treba posebej upoštevati mala podjetja. S tem pristopom naj bi preprečili nepotrebno ali neučinkovito prevrednotenje, ki bi škodovalo tako proizvajalcem kot potrošnikom . Zato bi morala ta uredba določiti podrobno ureditev prevrednotenja, da bi dobaviteljem in trgovcem zagotovila čim večjo pravno varnost. Pred prevrednotenjem bi morala Komisija izvesti pripravljalno študijo. Na novo prevrednotena nalepka bi morala imeti odvisno od skupine izdelkov in na podlagi podrobne ocene njenega potenciala na vrhu lestvice prazen prostor , da bi spodbudili tehnološki napredek in omogočili razvoj in priznavanje še učinkovitejših modelov izdelkov. Ob prevrednotenju nalepke bi bilo treba vse energijske nalepke zamenjati v kratkem in izvedljivem časovnem okviru , da bi preprečili zmedo pri strankah , in sicer tako, da se bo vizualna podoba prevrednotene nalepke zlahka razlikovala od stare nalepke, skupaj z ustreznimi kampanjami za obveščanje potrošnikov, ki jasno navajajo, da je bila uvedena nova različica, ki je izboljšala razvrstitev naprave .

(11a)

Zaradi trenutnega razvoja nalepk iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Direktivo 2010/30/EU, je treba na začetku prevrednotiti obstoječe nalepke, da bi zagotovili homogeno lestvico od A do G in skladnost z zahtevami iz te uredbe.

(14)

Da bi stranke ohranile zaupanje v energijsko nalepko, ne bi smela biti dovoljena uporaba drugih nalepk za izdelke, povezane z energijo, ki bi posnemale energijsko nalepko. Prav tako ne bi smele biti dovoljene dodatne nalepke, oznake, simboli ali napisi, pri katerih je verjetno, da bi stranke zavedle ali zmedle glede porabe energije.

(14)

Da bi stranke ohranile zaupanje v energijsko nalepko, ne bi smela biti dovoljena uporaba drugih nalepk za izdelke, povezane z energijo, ki bi posnemale energijsko nalepko. Prav tako ne bi smele biti dovoljene dodatne nalepke, oznake, simboli ali napisi, ki niso jasno ločeni od energijske nalepke in ki bi lahko stranke zavedli ali zmedli glede porabe energije ali drugih značilnosti, ki so zajete v ustreznem delegiranem aktu .

(15)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se za izdelke, povezane z energijo, uporabljajo pravila o nadzoru trga Unije in preverjanju proizvodov, danih na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (21). Ob upoštevanju načela prostega pretoka blaga je nujno učinkovito medsebojno sodelovanje organov za tržni nadzor držav članic. Tako sodelovanje pri označevanju z  energijskimi nalepkami bi bilo treba okrepiti s podporo Komisije .

(15)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se za izdelke, povezane z energijo, uporabljajo pravila o nadzoru trga Unije in preverjanju proizvodov, danih na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (21). Ob upoštevanju načela prostega pretoka blaga je nujno učinkovito medsebojno sodelovanje organov za tržni nadzor držav članic , in sicer s stalno izmenjavo informacij, zlasti v zvezi z rezultatom ocenjevanja skladnosti izdelkov in njegovimi posledicami . Poleg tega je v izmenjavo informacij o izdelkih, povezanih z energijo in uvoženih v Unijo iz tretjih držav, treba vključiti carinske organe držav članic. Komisija bi morala kot okvir za sodelovanje organov za nadzor trga okrepiti in povečati delovne skupine za upravno sodelovanje (ADCO) za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami .

(15a)

Nacionalni organi za tržni nadzor bi morali za učinkovitejši nadzor in pošteno konkurenco na trgu Unije ter najučinkovitejšo rabo redkih virov spremljati skladnost, tudi s fizičnim preskušanjem izdelka, ter uporabljati informacijski in komunikacijski sistem za tržni nadzor za izmenjavo informacij o načrtovanem in končanem preskušanju izdelkov, da bodo dali na voljo protokole preskušanja in delili rezultate teh preskušanj, da bi preprečili dvojno preskušanje in omogočili regionalne centre odličnosti za fizično preskušanje. Rezultate bi morali deliti tudi, ko med preskušanjem ni ugotovljena kršitev.

(16)

Da bi omogočili spremljanje skladnosti in zagotovili najnovejše tržne podatke, potrebne za regulativni proces pregledov nalepk in informacijskih listov za določene izdelke, bi morali dobavitelji zagotavljati informacije o skladnosti izdelka v elektronski obliki v zbirki podatkov, ki jo bo vzpostavila Komisija. Informacije bi morale biti javno dostopne , da bi bile stranke informirane in da bi trgovci lahko prejeli nalepke na druge možne načine . Organi za tržni nadzor bi morali imeti dostop do informacij v  zbirki podatkov .

(16)

Da bi oblikovali uporabno orodje za potrošnike za omogočanje spremljanja skladnosti in zagotovitev najnovejših tržnih podatkov za regulativni proces pregledov nalepk in informacijskih listov za določene izdelke, bi morali dobavitelji – brez poseganja v obveznosti držav članic glede nadzora trga – zagotavljati zahtevane informacije o skladnosti izdelka v elektronski obliki v zbirki podatkov, ki jo bo vzpostavila in vzdrževala Komisija. Del informacij, ki je namenjen potrošnikom, bi moral biti javno dostopen na javnem vmesniku zbirke podatkov o izdelkih. Te informacije bi morale biti na voljo kot odprti podatki , da jih bodo lahko uporabljali razvijalci aplikacij in druga orodja za primerjanje. Omogočiti bi morali enostaven in neposreden dostop do javnega vmesnika zbirke podatkov o izdelkih z dinamično hitroodzivno kodo (QR) ali drugimi orodji, ki so namenjeni uporabnikom, na natisnjeni nalepki. Dobavitelji bodo morali organom za tržni nadzor in Komisiji dati na voljo dodatne informacije o vmesniku zbirke podatkov o izdelkih za preverjanje skladnosti. Za zbirko podatkov bi morala veljati stroga pravila o varstvu podatkov. Če so tehnični podatki občutljive narave, bi morali organi za tržni nadzor ohraniti pooblastilo, da dostopajo do informacij , ko je to potrebno v  skladu z dolžnostjo sodelovanja dobavitelja .

(16a)

Komisija bi morala oblikovati in vzdrževati spletni portal, ki bi organom za tržni nadzor na strežnikih dobaviteljev zagotavljal dostop do podrobnih informacij o izdelku.

(19)

Porabo energije in druge informacije v zvezi z izdelki, za katere veljajo zahteve za določene izdelke v skladu s to uredbo, bi bilo treba meriti ob uporabi zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo splošno priznane najsodobnejše metode merjenja in izračunavanja. V interesu delovanja notranjega trga je , da obstajajo standardi , harmonizirani na ravni Unije . Če standardi ob začetku uporabe zahtev za določene izdelke ne bodo objavljeni, bi morala Komisija v Uradnem listu Evropske unije objaviti prehodne metode merjenja in izračunavanja v zvezi z navedenimi zahtevami za določene izdelke. Ko bo sklic na ta standard objavljen v Uradnem listu Evropske unije, bi bilo treba predpostavljati, da izpolnjevanje tega standarda pomeni skladnost z metodami merjenja za navedene posebne zahteve za izdelke, sprejete na podlagi te uredbe.

(19)

Absolutno porabo energije in druge informacije o okoljskem vidiku in delovanju v zvezi z izdelki, za katere veljajo zahteve za določene izdelke v skladu s to uredbo, bi bilo treba meriti v skladu s harmoniziranimi standardi in metodami ter ob uporabi zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo splošno priznane najsodobnejše metode merjenja in izračunavanja. Tako za dobavitelje kot za organe za tržni nadzor bi morale biti te metode in testno okolje čim bolj podobne resnični uporabi določenega izdelka pri povprečnem potrošniku, pa tudi učinkovite, da bi preprečili namerno in nenamerno neupoštevanje zahtev. Razred energijske učinkovitosti ne bi smel temeljiti samo na energijsko najučinkovitejši nastavitvi ali nastavitvi eko, če to ne bi odražalo vedenja povprečnega potrošnika. Vrednosti tolerance in prostovoljne preskusne parametre bi bilo treba oblikovati tako, da ne bodo povzročili velikih razlik v povečanju učinkovitosti, kar bi lahko spremenilo razred energijske učinkovitosti izdelka. Dovoljena odstopanja med preskusnimi in navedenimi rezultati bi morala biti omejena na negotovost statističnega merjenja . Če standardi ob začetku uporabe zahtev za določene izdelke ne bodo objavljeni, bi morala Komisija v Uradnem listu Evropske unije objaviti prehodne metode merjenja in izračunavanja v zvezi z navedenimi zahtevami za določene izdelke. Ko bo sklic na ta standard objavljen v Uradnem listu Evropske unije, bi bilo treba predpostavljati, da izpolnjevanje tega standarda pomeni skladnost z metodami merjenja za navedene posebne zahteve za izdelke, sprejete na podlagi te uredbe.

(20)

Komisija bi morala pripraviti delovni načrt za revizijo nalepk določenih izdelkov, ki bo zajemal okvirni seznam nadaljnjih izdelkov, povezanih z energijo, za katere bi bilo mogoče uvesti energijsko nalepko. Delovni načrt bi morali izvajati tako, da bi najprej opravili tehnično, okoljsko in ekonomsko analizo zadevnih skupin izdelkov. V tej analizi bi morale biti upoštevane tudi dodatne informacije vključno z možnostjo in stroški zagotavljanja informacij potrošnikom o zmogljivostih izdelka, povezanega z energijo, npr. o njegovi absolutni porabi energije, trpežnosti ali okoljski uspešnosti, v skladu s ciljem spodbujanja krožnega gospodarstva. Take dodatne informacije bi morale izboljšati razumljivost in uspešnost nalepke v razmerju do potrošnikov in nanje ne bi smele negativno vplivati .

(20)

Na podlagi področja te uredbe bi morala Komisija pripraviti in redno posodabljati dolgoročen delovni načrt za revizijo nalepk določenih izdelkov, ki bo zajemal okvirni seznam nadaljnjih izdelkov, povezanih z energijo, za katere bi bilo mogoče uvesti energijsko nalepko. Komisija bi morala o  delovnem načrtu letno obveščati Evropski parlament in Svet .

(20a)

Delovni načrt bi morali izvajati tako, da bi najprej opravili tehnično, okoljsko in ekonomsko analizo zadevnih skupin izdelkov. V tej analizi bi morale biti upoštevane tudi dodatne informacije, vključno z možnostjo in stroški zagotavljanja točnih informacij potrošnikom o delovanju modela izdelka, povezanega z energijo, npr. o stroških življenjskega cikla, popravljivosti, povezljivosti, vsebnosti recikliranih materialov, trpežnosti in okoljski uspešnosti ali skupnemu indeksu energijske učinkovitosti in zmogljivosti, v skladu s ciljem spodbujanja krožnega gospodarstva. Te dodatne informacije bi morale izboljšati razumljivost in učinkovitost nalepke pri potrošnikih in nanje ne bi smele negativno vplivati.

(a)

rabljene izdelke;

(a)

rabljene izdelke;

(b)

prevozna sredstva za prevoz oseb ali blaga, ki jih ne poganja stacionarni motor .

(b)

potniška ali tovorna prevozna sredstva.

(6)

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelek, povezan z energijo, ali za katero se tak izdelek načrtuje ali proizvaja in ki trži ta izdelek, povezan z energijo, pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(6)

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelek, povezan z energijo, ali za katero se tak izdelek načrtuje ali proizvaja in ki trži ta izdelek, povezan z energijo, pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(9)

„trgovec“ pomeni prodajalca na drobno ali drugo osebo, ki izdelke končnemu uporabniku prodaja, oddaja v najem, ponuja na odplačilo ali razstavlja;

(9)

„trgovec“ pomeni prodajalca na drobno ali drugo fizično ali pravno osebo, ki izdelke končnemu uporabniku prodaja, oddaja v najem, ponuja na odplačilo ali razstavlja;

(10a)

(11)

„izdelek, povezan z energijo“, pomeni vsako blago, sistem ali storitev , ki med uporabo vpliva na rabo energije, ki je dan na trg in se uporablja v Uniji, vključno z deli, namenjenimi vključitvi v izdelke, povezane z energijo, ki so dani na trg in se uporabljajo;

(11)

„izdelek, povezan z energijo“, (v nadaljnjem besedilu: izdelek) pomeni vsako blago ali sistem, ki med uporabo vpliva na rabo energije, ki je dan na trg in se uporablja v Uniji, vključno z deli, namenjenimi vključitvi v izdelke, povezane z energijo, ki so dani na trg in se uporabljajo kot samostojni deli za stranke in za katere je mogoče neodvisno oceniti njihovo energijsko in okoljsko učinkovitost ;

(13)

„nalepka“ pomeni grafični prikaz, ki zajema razvrstitev z uporabo črk od A do G v 7 različnih barvah od temnozelene do rdeče, iz katerih je razvidna poraba energije;

(13)

„nalepka“ pomeni grafični prikaz v tiskani ali elektronski obliki , ki zajema zaključeno lestvico z uporabo izključno črk od A do G  – pri čemer vsak razred ustreza pomembnemu prihranku energije – v 7 različnih barvah od temnozelene do rdeče, iz katerih sta energijska učinkovitost in poraba energije razvidni strankam ;

(13a)

(17)

„informacijski list izdelka“ pomeni standardno preglednico z informacijami o izdelku;

(17)

„informacijski list izdelka“ pomeni standardno preglednico z informacijami o izdelku v tiskani ali elektronski obliki ;

(18)

„prevrednotenje“ pomeni reden postopek uvajanja strožjih zahtev za pridobitev energijskega razreda na nalepki za določen izdelek, kar lahko pri obstoječih nalepkah pomeni črtanje določenih energijskih razredov ;

(18)

„prevrednotenje“ pomeni postopek uvajanja strožjih zahtev za pridobitev energijskega razreda na nalepki za določeno skupino izdelkov ;

(19)

„prevrednotena nalepka“ pomeni nalepko za določen izdelek , pri katerem je bilo opravljeno prevrednotenje.

(19)

„prevrednotena nalepka“ pomeni nalepko za določeno skupino izdelkov , pri katerih je bilo opravljeno prevrednotenje , pri čemer se nalepka jasno razlikuje od nalepk, ki so se uporabljale pred prevrednotenjem;

(19a)

(20)

„dodatne informacije“ pomeni informacije o funkcijski in okoljski učinkovitosti izdelka, povezanega z energijo, kot npr. njegova absolutna poraba energije ali trpežnost , ki izhaja iz podatkov, ki jih lahko organi za tržni nadzor izmerijo, je nedvoumna in nima znatnega negativnega vpliva na jasno razumljivost in uspešnost nalepke kot celote v razmerju do potrošnikov.

(20)

„dodatne informacije“ pomeni katere koli informacije , določene z ustreznim delegiranim aktom, o funkcijski in okoljski učinkovitosti izdelka, povezanega z energijo, ter o njegovi učinkoviti rabi virov , ki izhajajo iz podatkov, ki jih lahko organi za tržni nadzor izmerijo in preverijo , so lahko razumljive in nimajo znatnega negativnega vpliva na uspešnost nalepke kot celote v razmerju do potrošnikov;

(20a)

(a)

zagotovijo, da so izdelki, dani na trg, brezplačno opremljeni z nalepkami, ki vsebujejo točne podatke, in informacijskimi listi izdelka v skladu s to uredbo in ustreznimi delegiranimi akti ;

(a)

zagotovijo, da so izdelki, dani na trg, brezplačno opremljeni s tiskanimi nalepkami, ki vsebujejo točne podatke, in informacijskim listom izdelka za vsako posamezno enoto ;

(b)

nalepke na zahtevo trgovcev dostavijo pravočasno in brezplačno;

(b)

nalepke in informacijske liste izdelka na zahtevo trgovcev v petih delovnih dneh dostavijo brezplačno;

(ba)

v obdobju treh mesecev pred datumom, določenim v ustreznem delegiranem aktu, trgovcem zagotovijo obstoječo in prevrednoteno nalepko ter informacijski list izdelka;

(c)

zagotovijo točnost podatkov na nalepkah in informacijskih listov proizvoda, ki so jih priskrbeli, in predložijo tehnično dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti točnost podatkov;

(c)

zagotovijo točnost podatkov na nalepkah in informacijskih listov izdelka ter predložijo tehnično dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti točnost podatkov;

(d)

preden dajo model izdelka na trg , vnesejo informacije iz Priloge I v zbirko podatkov o izdelkih, vzpostavljeno v skladu s členom  8.

(d)

vnesejo informacije, določene v Prilogi I, v javni vmesnik zbirke podatkov o izdelkih, vzpostavljene na podlagi člena 8, in v njen vmesnik za preverjanje skladnosti, in sicer:

(da)

v zbirki podatkov iz člena 8 hranijo informacijski list izdelka in tehnično dokumentacijo vsaj 10 let po tem, ko je bila na trg dana zadnja enota izdelka;

(db)

zagotovijo nalepke za skupine izdelkov, pri katerih je izdelek sestavljen iz več podsklopov ali sestavnih delov, energijska učinkovitost izdelka pa je odvisna od njihove kombinacije;

(a)

na trg ne dajejo izdelkov, ki so zasnovani tako, da se učinkovitost modela s pomočjo vgrajene strojne ali programske opreme samodejno spremeni v pogojih preskušanja, da bi bila dosežena ugodnejša raven učinkovitosti;

(b)

po začetku uporabe izdelkov s pomočjo posodabljanja programske opreme ne uvajajo sprememb, ki bi neugodno vplivale na dejavnike prvotne energijske nalepke, kot so določeni v ustreznem delegiranem aktu.

(a)

nalepko, ki jo je zagotovil dobavitelj ali ki je bila kako drugače dana na razpolago za izdelek , zajet v delegiranem aktu, namestijo na vidno mesto ;

(a)

kadar je izdelek v prodaji, tudi spletni, namestijo nalepko na vidno in lahko opazno mesto , kot je določeno z ustreznem delegiranem aktu ;

(aa)

obstoječe nalepke tako v trgovinah kot na spletu zamenjajo s prevrednotenimi nalepkami najpozneje tri tedne od datuma, določenega v ustreznem delegiranem aktu;

(b)

če nimajo nalepke ali prevrednotene nalepke ;

(b)

zahtevajo nalepko ali prevrednoteno nalepko od dobavitelja, če je nimajo ;

(c)

strankam dajo na razpolago informacijski list izdelka.

(c)

strankam dajo na zahtevo na razpolago informacijski list izdelka , tudi v tiskani obliki .

(a)

v oglasih ali v tehničnem promocijskem gradivu za določen model izdelkov navedejo energijski razred izdelka v skladu z ustreznim delegiranim aktom;

(a)

v  vizualnih oglasih ali v tehničnem promocijskem gradivu za določen model izdelkov navedejo energijski razred izdelka v skladu z ustreznim delegiranim aktom;

(b)

sodelujejo z organi za tržni nadzor in na lastno pobudo ali na zahtevo organov za tržni nadzor nemudoma ukrepajo za odpravo primerov neskladnosti z zahtevami iz te uredbe in njenih delegiranih aktov, ki so v njihovi pristojnosti ;

(b)

na podlagi člena 5 sodelujejo z organi za tržni nadzor in nemudoma ukrepajo za odpravo primerov neskladnosti;

(c)

za izdelke, ki jih zajema ta direktiva, ne dajejo na voljo ali prikazujejo drugih nalepk , znakov, simbolov ali napisov, ki niso skladni z zahtevami te direktive in ustreznih delegiranih aktov , če je verjetno , da bi to zavedlo ali zmedlo stranke glede porabe energije ali drugih virov med uporabo;

(c)

za izdelke, ki jih zajema ta direktiva, ne dajejo na voljo ali prikazujejo zavajajočih , nejasnih ali nepristnih nalepk , znakov , simbolov ali napisov glede porabe energije ali drugih virov med uporabo;

(d)

za izdelke, ki jih ta direktiva ne zajema, ne dajejo na voljo ali prikazujejo nalepk, ki posnemajo nalepko iz te direktive.

(d)

za izdelke, ki jih ta direktiva ne zajema, ne dajejo na voljo ali prikazujejo nalepk, ki posnemajo nalepko iz te direktive.

(a)

25 % izdelkov, prodanih na trgu Unije, dosega najvišji energijski razred A, ali

(b)

50 % izdelkov, prodanih na trgu Unije, dosega najvišja energijska razreda A in B.

(a)

je pripravljalna študija za prevrednotenje končana najpozneje 18 mesecev po izpolnitvi pogojev iz odstavka 3;

(b)

je z revizijo in začetkom veljave ustreznega delegiranega akta v skladu s členom 13 prevrednotenje končano najpozneje tri leta po izpolnitvi pogojev iz odstavka 3.

(a)

Dobavitelji v obdobju 6 mesecev pred datumom iz odstavka (b) trgovcem zagotavljajo sedanjo in prevrednoteno nalepko.

(b)

Trgovci obstoječe nalepke na razstavljenih izdelkih, vključno s tistimi na spletu, zamenjajo s prevrednotenimi nalepkami najpozneje teden dni od datuma, določenega v ustreznem delegiranem aktu. Pred tem datumom trgovci ne prikazujejo prevrednotenih nalepk.

(a)

z upoštevanjem najnovejših podatkov, ki so na voljo, in količine izdelkov, danih na trg Unije , ima skupina izdelkov velik potencial za prihranek energije in, kjer je primerno, drugih virov;

(a)

z upoštevanjem dejanskega deleža na trgu Unije obstaja velik potencial za prihranek energije in, kjer je primerno, drugih virov;

(b)

skupine izdelkov z enakovredno funkcionalnostjo se znatno razlikujejo na zadevnih ravneh učinkovitosti;

(b)

znotraj skupine izdelkov imajo modeli z enakovredno funkcionalnostjo zelo različne ravni energijske učinkovitosti;

(c)

nimajo občutnega negativnega vpliva glede cenovne dostopnosti in stroškov izdelka v življenjskem ciklusu.

(c)

z vidika uporabnika nimajo občutnega negativnega vpliva na cenovno dostopnost, stroške v življenjskem ciklusu in funkcionalnost izdelka.

(a)

opredelitev določenih skupin izdelkov, za katere velja opredelitev pojma „izdelek, povezan z  energijo“ iz člena 2(11) , ki jih akt zadeva;

(a)

opredelitev izdelkov, povezanih z  energijo , ki jih akt zadeva;

(b)

obliko in vsebino nalepke, vključno z lestvico za prikaz porabe energije od A do G, ki mora imeti, kolikor je mogoče , enotne oblikovne značilnosti za vse skupine izdelkov in mora biti v  vsakem primeru jasna in čitljiva.

(b)

obliko , velikost in vsebino nalepke, ki mora biti v vsakem primeru jasna in čitljiva, pri čemer je treba upoštevati potrebe slabovidnih potrošnikov , ter mora imeti na vidnem mestu naslednje informacije, določene v  skladu z ustreznim delegiranim aktom:

(c)

kjer je ustrezno, uporabo drugih virov in dodatnih informacij v zvezi z izdelki, povezanimi z energijo, v tem primeru pa mora biti na nalepki poudarjena energijska učinkovitost izdelka;

(c)

kjer je ustrezno, uporabo drugih virov in dodatnih informacij v zvezi z izdelki, povezanimi z energijo, v tem primeru pa mora biti na nalepki poudarjena energijska učinkovitost izdelka;

(ca)

po potrebi vključitev reference na nalepki, ki potrošnikom omogoča, da prepoznajo izdelke s funkcijo povezljivosti (npr. pametne naprave);

(d)

mesta, na katerih mora biti nalepka, npr. pritrjena na izdelek, natisnjena na embalažo, zagotovljena v elektronski obliki ali prikazana na spletu;

(d)

mesta, na katerih mora biti nalepka, npr. pritrjena na izdelek tako, da ni poškodovan , natisnjena na embalažo, zagotovljena v elektronski obliki ali prikazana na spletu;

(e)

kjer je ustrezno, elektronska sredstva za označevanje izdelka z nalepko;

(e)

kjer je ustrezno, elektronska sredstva za označevanje izdelka z nalepko;

(f)

način, na katerega se nalepka in tehnične informacije zagotovijo v primeru prodaje na daljavo;

(f)

način, na katerega se nalepka in tehnične informacije zagotovijo v primeru prodaje na daljavo;

(g)

vsebino in, kjer je ustrezno, format in druge podrobnosti v zvezi s tehnično dokumentacijo in informacijskim listom proizvoda ;

(g)

zahtevano vsebino in, kjer je ustrezno, format in druge podrobnosti v zvezi z informacijskim listom izdelka in tehnično dokumentacijo ;

(h)

da se ob preverjanju skladnosti upoštevajo samo tista dovoljena odstopanja, ki so določena v delegiranih aktih;

(h)

da se ob preverjanju skladnosti upoštevajo samo tista dovoljena odstopanja, ki so določena v delegiranih aktih;

(i)

obveznosti dobaviteljev in trgovcev v zvezi z zbirko podatkov o izdelkih;

(i)

obveznosti dobaviteljev in trgovcev v zvezi z zbirko podatkov o izdelkih;

(j)

posebno navedbo energijskega razreda za uporabo v oglaševanju in tehničnem promocijskem gradivu, vključno z zahtevami, da mora biti ta navedba čitljiva in na vidnem mestu;

(j)

kjer je ustrezno, posebno navedbo energijskega razreda za uporabo v oglaševanju in tehničnem promocijskem gradivu, vključno z zahtevami, da mora biti ta navedba čitljiva in na vidnem mestu;

(k)

postopke ocenjevanja skladnosti ter metode merjenja in izračunavanja, s katerimi se določijo informacije za navedbo na nalepki in v informacijskem listu izdelka;

(k)

postopke ocenjevanja skladnosti ter metode merjenja in izračunavanja iz člena 9 , s katerimi se določijo informacije za navedbo na nalepki in v informacijskem listu izdelka , vključno z opredelitvijo indeksa energijske učinkovitosti ali enakovrednega parametra ter stopnjami od A do G, s katerimi so opredeljeni energijski razredi ;

(l)

ali je pri večjih aparatih za dosego danega energijskega razreda potrebna višja raven energijske učinkovitosti;

(l)

ali je pri večjih aparatih za dosego danega energijskega razreda potrebna višja raven energijske učinkovitosti;

(m)

obliko dodatnih sklicev na nalepki, s pomočjo katerih lahko stranka po elektronski poti dobi dostop do podrobnejših informacij o učinkovitosti izdelka, ki so zajete v informacijskem listu izdelka;

(m)

obliko dodatnih sklicev na nalepki, s pomočjo katerih lahko stranka po elektronski poti dobi dostop do podrobnejših informacij o učinkovitosti izdelka, ki so zajete v informacijskem listu izdelka;

(n)

ali in kako bi bili energijski razredi, s katerimi je opisana poraba energije izdelka med uporabo, prikazani na pametnih števcih ali na interaktivnem zaslonu izdelka;

(n)

ali in kako bi bili energijski razredi, s katerimi je opisana poraba energije izdelka med uporabo, prikazani na pametnih števcih ali na interaktivnem zaslonu izdelka;

(o)

datum za oceno in morebitni pregled delegiranega akta.

(o)

datum za oceno in morebitni pregled delegiranega akta.

1.

Javno dostopni podatki o izdelku :

1.

Podatki za vpis v javni vmesnik zbirke podatkov :

(a)

ime ali blagovna znamka proizvajalca ali dobavitelja;

(a)

ime ali blagovna znamka , naslov in kontaktni podatki dobavitelja ter drugi podatki o pravnem subjektu ;

(aa)

kontaktni podatki organov za tržni nadzor v državah članicah;

(b)

identifikacijske oznake modela, vključno z oznakami vseh enakovrednih modelov;

(b)

identifikacijske oznake modela, vključno z oznakami vseh enakovrednih modelov;

(c)

nalepka v elektronski obliki;

(c)

nalepka v elektronski obliki;

(d)

razredi in drugi parametri na nalepki;

(d)

razredi energijske učinkovitosti in drugi parametri na nalepki;

(e)

informacijski list izdelka v elektronski obliki.

(e)

parametri informacijskega lista izdelka v elektronski obliki;

(ea)

izobraževalne in informacijske kampanje v državah članicah iz člena 4(4);

(eb)

delovni načrt Komisije iz člena 11;

(ec)

zapisnik posvetovalnega foruma;

(ed)

2.

Podatki o skladnosti , do katerih imajo dostop samo organi za tržni nadzor v državah članicah in Komisija :

2.

Podatki, ki se vključijo v vmesnik zbirke podatkov za preverjanje skladnosti :

(a)

tehnična dokumentacija , navedena v veljavnem delegiranem aktu ;

(a)

poročilo o preskusu ali podoben dokument o oceni skladnosti, na podlagi katerega je mogoče oceniti skladnost z vsemi zahtevami iz ustreznega delegiranega akta , tudi preskusne metode in niz meritev ;

(b)

poročilo o preskusu ali podobno tehnično dokazilo , na podlagi katerega je mogoče oceniti skladnost z vsemi zahtevami iz delegiranega akta ;

(b)

začasni ukrepi, sprejeti v okviru tržnega nadzora , povezanega s to uredbo ;

(c)

ime in naslov dobavitelja;

(c)

tehnična dokumentacija iz točke (c) člena 3(1):

(ca)

neposredni kontaktni podatki organov za tržni nadzor v državah članicah in usklajevalnih služb Komisije;

(cb)

rezultati pregleda skladnosti, ki ga opravijo države članice in Komisija, ter po potrebi korektivni in omejevalni ukrepi, ki jih sprejmejo organi za tržni nadzor v skladu s členoma 5 in 6.

(d)

kontaktni podatki predstavnika dobavitelja.

2a.

(a)

za vsak model izdelka se vodi ločena evidenca;

(b)

potrošnikom omogoča, da za vsako skupino izdelkov enostavno ugotovijo, kateri izdelki so razvrščeni v najvišji energijski razred, tako da lahko primerjajo značilnosti modelov in izberejo energijsko najučinkovitejše izdelke;

(c)

na njem je mogoče za vsak izdelek dobiti energijsko nalepko kot posamično vidno in natisljivo datoteko in jezikovne različice vsega informacijskega lista izdelka, ki zajemajo vse uradne jezike Unije;

(d)

podatke je mogoče brezplačno strojno prebirati, razvrščati in iskati, pri čemer se upoštevajo odprti standardi za uporabo s strani tretjih oseb;

(e)

odvečna registracija se samodejno prepreči;

(f)

vzpostavi in vzdržuje se spletna služba za pomoč uporabnikom, ki je na vmesniku jasno navedena.

2b.

(a)

zagotovi se stroga varnostna ureditev za varovanje zaupnih podatkov;

(b)

pravice do dostopa temeljijo na načelu potrebe po seznanitvi s podatki;

(c)

zagotovi se povezava na informacijski in komunikacijski sistem za tržni nadzor (ICSMS).