6.3.2018

Uradni list Evropske unije

C 86/176

P8_TA(2016)0265

Pravila proti praksam izogibanja davkom *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (COM(2016)0026 – C8-0031/2016 – 2016/0011(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

(2018/C 086/40)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0026),

—	ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval z njim (C8-0031/2016),

—	ob upoštevanju obrazloženih mnenj malteškega in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0189/2016),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Sprememba 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Sedanje politične prednostne naloge na področju mednarodnega obdavčevanja so osredotočene na zagotovitev, da se davek plača tam, kjer se ustvarijo dobički in vrednost. Zato je nujno, da se ponovno vzpostavi zaupanje v pravičnost davčnih sistemov in vladam omogoči, da učinkovito uveljavljajo svojo davčno suverenost. Ti novi politični cilji so bili pretvorjeni v konkretna priporočila za ukrepe v okviru pobude proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička (BEPS) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Komisija je zaradi potrebe po bolj pravični obdavčitvi v svojem sporočilu z dne 17. junija 2015 predstavila akcijski načrt za pravično in učinkovito obdavčevanje dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji (3) (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt), v katerem priznava, da bi bila dejanska skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) s primernim in pravičnim razporeditvenim ključem resnično odločilen dejavnik v boju proti umetnim strategijam erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička . Zato bi morala Komisija čim prej objaviti ambiciozen predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, zakonodajna veja pa bi morala čim prej zaključiti pogajanja o tem ključnem predlogu. Ustrezno bi bilo treba upoštevati stališče Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB).

Sprememba 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1a)	Unija meni, da je boj proti davčnim goljufijam in utajam ter izogibanju davkom glavna prednostna politična naloga, saj so zlorabe agresivnega davčnega načrtovanja nesprejemljive z vidika celovitosti notranjega trga in socialne pravičnosti.

Sprememba 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Večina držav članic, ki so članice OECD, se je zavezala k izvajanju rezultatov 15 ukrepov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki so bili objavljeni 5. oktobra 2015. Za dobro delovanje notranjega trga je zato bistveno, da države članice najmanj izpolnijo svoje zaveze v okviru projekta o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, v širšem smislu pa sprejmejo ukrepe za preprečevanje praks izogibanja davkom ter zagotavljanje pravičnega in učinkovitega obdavčevanja v Uniji na dovolj dosleden in usklajen način. Na trgu, kjer so gospodarstva močno povezana, obstaja potreba po skupnih strateških pristopih in usklajenem ukrepanju, da se izboljša delovanje notranjega trga in kar najbolj poveča pozitivne učinke pobude za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Poleg tega lahko samo skupni okvir prepreči razdrobljenost trga ter odpravi obstoječa neskladja in izkrivljanja trga. Nenazadnje bi nacionalni izvedbeni ukrepi, ki upoštevajo skupen pristop po vsej Uniji, davčnim zavezancem zagotovili pravno varnost v smislu skladnosti teh ukrepov s pravom Unije.

(2)

Večina držav članic, ki so članice OECD, se je zavezala k izvajanju rezultatov 15 ukrepov za preprečevanje dejanske erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki so bili objavljeni 5. oktobra 2015. Za dobro delovanje notranjega trga je zato bistveno, da države članice najmanj izpolnijo svoje zaveze v okviru projekta o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, v širšem smislu pa sprejmejo ukrepe za preprečevanje praks izogibanja davkom ter zagotavljanje pravičnega in učinkovitega obdavčevanja v Uniji na dovolj dosleden in usklajen način. Na trgu, kjer so gospodarstva močno povezana, obstaja potreba po skupnih strateških pristopih in usklajenem ukrepanju, da se izboljša delovanje notranjega trga in se kar najbolj povečajo pozitivni učinki pobude za preprečevanje strategij dejanske erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička , pri čemer je treba ustrezno skrbeti za konkurenčnost podjetij, ki poslujejo na notranjem trgu . Poleg tega lahko samo skupni okvir prepreči razdrobljenost trga ter odpravi obstoječa neskladja in izkrivljanja trga. Nenazadnje bi nacionalni izvedbeni ukrepi, ki upoštevajo skupen pristop po vsej Uniji, davčnim zavezancem zagotovili pravno varnost v smislu skladnosti teh ukrepov s pravom Unije. V Uniji, za katero so značilni zelo različni nacionalni trgi, je bistveno opraviti celovito oceno učinka vseh predvidenih ukrepov, da bo ta skupni pristop dobil široko podporo držav članic.

Sprememba 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3a)	Glede na to, da lahko OECD davčne oaze označi za pregledne, bi bilo treba oblikovati predloge za večjo preglednost skrbniških skladov in fundacij.

Sprememba 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4a)

Bistveno je, da se davčnim organom zagotovijo ustrezna sredstva, da se bodo lahko učinkovito borili proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, s čimer bo poslovanje velikih multinacionalnih podjetij postalo bolj pregledno, zlasti glede ustvarjenega dobička, plačanih davkov od njega, prejetih subvencij, davčnih olajšav, števila zaposlenih in sredstev v lasti.

Sprememba 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4b)

Da bi zagotovili skladnost pri obravnavi stalnih poslovnih enot, je bistveno, da države članice tako v ustrezni zakonodaji kot v dvostranskih davčnih sporazumih uporabljajo skupno opredelitev teh enot v skladu s členom 5 Vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Sprememba 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4c)

Da bi preprečili nedosledno razdeljevanje dobička stalnim poslovnim enotam, bi morale države članice upoštevati pravila za dobičke, ki se pripišejo stalni poslovni enoti, v skladu s členom 7 Vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital OECD, ko se ta pravila pregledujejo, pa bi morale z njimi uskladiti veljavno zakonodajo in dvostranske sporazume.

Sprememba 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Določiti je treba pravila za preprečevanje erozije davčne osnove na notranjem trgu in preusmerjanja dobička iz notranjega trga. Za podporo pri doseganju tega cilja so potrebna pravila na naslednjih področjih: omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti , osnovni zaščitni ukrepi proti uporabi jurisdikcij, kjer velja davčna tajnost, ali jurisdikcij z nizko davčno stopnjo , izstopna obdavčitev, jasna opredelitev stalne poslovne enote, natančna pravila glede transfernih cen, okvir za sisteme posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, klavzula o menjavi , ko ni temeljitega davčnega sporazuma s podobnim učinkom s tretjo državo , splošno pravilo o preprečevanju zlorab, pravila o nadzorovanih tujih družbah in okvir za obravnavo hibridnih neskladij. Če uporaba teh pravil povzroča dvojno obdavčitev, bi bilo treba davčnim zavezancem zagotoviti olajšavo v obliki odbitka za davek, plačan v drugi državi članici ali tretji državi, odvisno od primera. Namen pravil torej ne bi smel biti samo preprečevanje praks izogibanja davkom, ampak tudi izogibanje ustvarjanju drugih ovir na trgu, kot je na primer dvojna obdavčitev. Za pravilno uporabo teh pravil je treba davčnim organom v državah članicah zagotoviti ustrezna sredstva. Nujno pa je treba tudi oblikovati enotna pravila za izračun obdavčljivih dobičkov čezmejnih podjetij v Uniji, tako da bi za davčne namene skupine podjetij obravnavali kot en subjekt, s čimer bi okrepili notranji trg in odpravili številne slabosti v sedanjem okviru za davek od dohodkov pravnih oseb, ki omogoča agresivno davčno načrtovanje.

Sprememba 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Čezmejne skupine družb so v okviru prizadevanj, da bi zmanjšale svojo celotno davčno obveznost, vse bolj uporabljale preusmerjanje dobička, pogosto v obliki plačil umetno zvišanih obresti, iz jurisdikcij z visokimi davki v države z nižjimi davki. Pravilo o omejitvi obresti je nujno za preprečevanje takšnih praks , saj omejuje priznavanje odhodkov za neto finančne stroške davčnih zavezancev (tj. znesek, za katerega finančni odhodki presegajo finančne prihodke). Zato je treba določiti razmerje za pravico do priznavanja odhodkov, ki se nanaša na dohodke davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). Finančni prihodki, ki so oproščeni davka, se ne bi smeli pobotati s finančnimi stroški. Razlog je, da bi bilo treba pri določanju tega, koliko odhodkov za obresti se lahko prizna, upoštevati samo obdavčljivi dohodek. Za olajšanje dela davčnim zavezancem, pri katerih je tveganje v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička majhno, bi bilo treba vedno zagotoviti priznavanje odhodkov za neto obresti do določenega najvišjega zneska, ki se uporabi, če bi bili priznani odhodki v tem primeru višji od deleža na podlagi dohodkov pred obrestmi, davki in amortizacijo. Če je davčni zavezanec del skupine, ki vloži zakonsko predpisane konsolidirane računovodske izkaze, bi bilo treba za namene dodelitve pravice do priznavanja odhodkov za višje zneske neto finančnih stroškov davčnim zavezancem upoštevati zadolženost celotne skupine. Pravilo o omejitvi obresti bi bilo treba v zvezi z neto finančnimi stroški davčnega zavezanca uporabiti brez razlikovanja na podlagi tega, ali stroški izvirajo iz dolgov na nacionalni ravni, čezmejni ravni znotraj Unije ali v tretji državi. Čeprav na splošno velja, da bi se morale omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti uporabljati tudi za finančna podjetja, tj. finančne institucije in zavarovalnice, pa je splošno priznano tudi, da imata ta dva sektorja posebne značilnosti, ki zahtevajo bolj prilagojen pristop . Ker razprave na tem področju v Uniji in na mednarodni ravni še niso dovolj napredovale, v finančnem in zavarovalniškem sektorju še ni mogoče določiti posebnih pravil.

(6)

Čezmejne skupine družb so v okviru prizadevanj, da bi zmanjšale svojo celotno davčno obveznost, vse bolj uporabljale preusmerjanje dobička, pogosto v obliki plačil umetno zvišanih obresti, iz jurisdikcij z visokimi davki v države z nižjimi davki. Pravilo o omejitvi obresti je potrebno za preprečevanje takšnih praks dejanske erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička , saj omejuje priznavanje odhodkov za neto finančne stroške davčnih zavezancev (tj. znesek, za katerega finančni odhodki presegajo finančne prihodke). Glede stroškov obresti je treba zato določiti razmerje za pravico do priznavanja odhodkov, ki se nanaša na dohodke davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). Finančni prihodki, ki so oproščeni davka, se ne bi smeli pobotati s finančnimi stroški. Razlog je, da bi bilo treba pri določanju tega, koliko odhodkov za obresti se lahko prizna, upoštevati samo obdavčljivi dohodek. Za olajšanje dela davčnim zavezancem, pri katerih je tveganje v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička majhno, bi bilo treba vedno zagotoviti priznavanje odhodkov za neto obresti do določenega najvišjega zneska, ki se uporabi, če bi bili priznani odhodki v tem primeru višji od deleža na podlagi dohodkov pred obrestmi, davki in amortizacijo. Če je davčni zavezanec del skupine, ki vloži zakonsko predpisane konsolidirane računovodske izkaze, bi bilo treba za namene dodelitve pravice do priznavanja odhodkov za višje zneske neto finančnih stroškov davčnim zavezancem upoštevati zadolženost celotne skupine. Pravilo o omejitvi obresti bi bilo treba v zvezi z neto finančnimi stroški davčnega zavezanca uporabiti brez razlikovanja na podlagi tega, ali stroški izvirajo iz dolgov na nacionalni ravni, čezmejni ravni znotraj Unije ali v tretji državi. Splošno velja, da bi se morale omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti uporabljati tudi za finančna podjetja, tj. finančne institucije in zavarovalnice, morda z bolj prilagojenim pristopom .

Sprememba 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6a)

V primeru financiranja dolgoročnih infrastrukturnih projektov javnega interesa z zadolževanjem pri tretjih osebah, če je dolg višji od praga izvzetja, določenega v tej direktivi, bi morale imeti države članice možnost, da pod določenimi pogoji odobrijo izvzetje za posojila tretjih oseb, s katerimi se financirajo javni infrastrukturni projekti, saj bi imela v teh primerih uporaba predlaganih določb o omejitvi obresti nasprotni učinek.

Sprememba 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6b)

Preusmerjanje dobička v jurisdikcije, kjer velja davčna tajnost, ali v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo še posebej ogroža davčne prilive v državah članicah ter pošteno in enako obravnavanje podjetij, tako majhnih kot velikih, ki se izogibajo davčnim obveznostim, in tistih, ki jih izpolnjujejo. Poleg ukrepov, predlaganih v tej direktivi, ki bi se splošno uporabljali za vse jurisdikcije, je bistveno, da se jurisdikcije, v katerih velja davčna tajnost, ali jurisdikcije z nizko davčno stopnjo odvrne od tega, da bi ureditev davka od dohodkov pravnih oseb in pravno ureditev osnovale na zaščiti dobičkov, ustvarjenih z izogibanjem davkom, in da ne bi ustrezno izvajale globalnih standardov dobrega davčnega upravljanja, kot je avtomatična izmenjava davčnih podatkov, ali iz koristoljubja in kljub političnim zavezam ne bi izpolnjevale svojih obveznosti ter ne bi ustrezno izvrševale davčne zakonodaje in mednarodnih sporazumov. Zato so predlagani posebni ukrepi, da bi to direktivo uporabljali kot orodje, ki bi zagotavljalo, da bi sedanje jurisdikcije, v katerih velja davčna tajnost, in jurisdikcije z nizko davčno stopnjo ravnale skladno z mednarodnimi prizadevanji za davčno preglednost in pravičnost.

Sprememba 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7a)

Multinacionalna podjetja prepogosto poskrbijo za prenos dobička v davčne oaze, ne da bi plačala davek ali pa ga plačajo po zelo nizkih davčnih stopnjah. Uvedba stalne poslovne enote bo omogočila natančno in obvezno določitev meril, ki jih bo moralo multinacionalno podjetje izpolniti, če bo želelo dokazati, da ima sedež v določeni državi. Tako bodo ta podjetja primorana plačevati davke na pošten način.

Sprememba 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7b)

Pojem „transferne cene“ se nanaša na pogoje in ureditve v zvezi s transakcijami, opravljenimi znotraj multinacionalnega podjetja, vključno s podružnicami in navideznimi družbami, katerih dobiček se likvidira v matičnem multinacionalnem podjetju. Gre za cene, ki jih povezana podjetja s sedežem v različnih državah zaračunavajo za transakcije znotraj skupine, na primer za prenos blaga in storitev. Te cene določajo povezani člani multinacionalnega podjetja, ki niso neodvisni, zato morda ne odražajo neodvisne tržne cene. Unija mora zagotoviti, da obdavčljivi dobički multinacionalnih podjetij ne bodo preneseni iz jurisdikcije zadevne države članice in da bodo ta podjetja v svojih državah prijavljala davčno osnovo, ki bo odražala gospodarsko dejavnost podjetja. Za davčne zavezance je pomembno omejiti tveganje dvojnega neobdavčevanja, ki je lahko posledica tega, da imata državi različno mnenje glede določitve tržne cene mednarodnih transakcij s povezanimi podjetji. Sistem ne izključuje uporabe umetnih ureditev, zlasti za proizvode, ki nimajo tržne cene (na primer franšiza ali storitve za podjetja).

Sprememba 101/rev

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7c)

Davčni sistemi, povezani z intelektualno lastnino, patenti ter raziskavami in razvojem se uporabljajo po vsej Uniji. Vendar je več študij Komisije jasno pokazalo, da je povezava med posebno ureditvijo za obdavčitev intelektualne lastnine ter spodbujanjem raziskav in razvoja pogosto arbitrarna. OECD je oblikoval spremenjeni pristop povezanosti („nexus“), da bi uredil sistem posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine. Ta pristop zagotavlja, da se v okviru tega sistema ugodno obdavčijo samo dohodki, neposredno povezani z odhodki za raziskave in razvoj. Vendar je že mogoče opaziti, da imajo države članice težave pri uporabi pojmov „povezanosti“ in „ekonomske vsebine“ v svoji ureditvi za obdavčitev inovacij. Če do januarja 2017 države članice še vedno ne bodo v celoti usklajeno uporabljale spremenjenega pristopa povezanosti, da bi odpravile sedanje škodljive sisteme ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, bi morala Komisija predložiti nov zavezujoč zakonodajni predlog v skladu s členom 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi na 30. junij 2017 premaknili odpravo starih škodljivih ureditev, in sicer s skrajšanjem obdobja, v katerem se uporablja predhodno pravilo. Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb bi morala rešiti vprašanje preusmerjanja dobička z davčnim načrtovanjem glede intelektualne lastnine.

Sprememba 16

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7d)

Izstopni davek se ne bi smel zaračunati, če so prenesena sredstva opredmetena osnovna sredstva, ki ustvarjajo aktivni dohodek. Prenos teh sredstev je neizogiben za učinkovito razporejanje sredstev podjetja in ni prvotno namenjen davčni optimizaciji in izogibanju davkom, zato bi ga bilo treba izvzeti iz takih določb.

Sprememba 17

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

Zaradi težav, povezanih z zagotavljanjem olajšave v obliki odbitka za davke, plačane v tujini, se države vedno pogosteje odločajo za izvzetje tujega dohodka iz obdavčitve v državi rezidentstva. Nenamerna negativna posledica tega pristopa pa je, da lahko spodbuja primere, ko neobdavčen ali nizko obdavčen dohodek vstopi na notranji trg in nato kroži – v številnih primerih neobdavčen – v Uniji, pri čemer se uporabljajo instrumenti, ki so na voljo v okviru prava Unije. Proti takšnim praksam se navadno uporabljajo klavzule o menjavi. Zato je treba določiti klavzulo o menjavi, ki je usmerjena proti nekaterim vrstam tujega dohodka, na primer razdelitvam dobička, prihodkom od odsvojitve delnic in dobičkom stalne poslovne enote, ki so oproščeni davka v Uniji in izvirajo iz tretjih držav . Ta dohodek bi moral biti, če je bil v tretji državi obdavčen pod določeno stopnjo, obdavčljiv v Uniji. Ker klavzula o menjavi ne zahteva nadzora nad nizko obdavčenim subjektom in zato dostop do zakonsko predpisanih računovodskih izkazov subjekta morda ni na voljo, je lahko izračun efektivne davčne stopnje zelo zapleten. Zato bi morale države članice , kadar uporabijo klavzulo o menjavi, uporabiti zakonsko določeno davčno stopnjo . Države članice, ki uporabijo klavzulo o menjavi, bi morale za davek, plačan v tujini, zagotoviti olajšavo v obliki odbitka, da se prepreči dvojna obdavčitev.

(8)

Zaradi težav, povezanih z zagotavljanjem olajšave v obliki odbitka za davke, plačane v tujini, se države vedno pogosteje odločajo za izvzetje tujega dohodka iz obdavčitve v državi rezidentstva. Nenamerna negativna posledica tega pristopa pa je, da lahko spodbuja primere, ko neobdavčen ali nizko obdavčen dohodek vstopi na notranji trg in nato kroži – v številnih primerih neobdavčen – v Uniji, pri čemer se uporabljajo instrumenti, ki so na voljo v okviru prava Unije. Proti takšnim praksam se navadno uporabljajo klavzule o menjavi. Zato je treba določiti klavzulo o menjavi, ki je usmerjena proti nekaterim vrstam tujega dohodka, na primer razdelitvam dobička, prihodkom od odsvojitve delnic in dobičkom stalne poslovne enote, ki so oproščeni davka v Uniji. Ta dohodek bi moral biti, če je bil v državi izvora obdavčen pod določeno stopnjo in kadar ni temeljitega davčnega sporazuma s tretjo državo s podobnim učinkom , obdavčljiv v Uniji. Države članice, ki uporabijo klavzulo o menjavi, bi morale za davek, plačan v tujini, zagotoviti olajšavo v obliki odbitka, da se prepreči dvojna obdavčitev.

Sprememba 96

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

Splošna pravila o preprečevanju zlorab se v davčne sisteme vključijo za boj proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile urejene s posebnimi določbami. Vloga splošnih pravil o preprečevanju zlorab je torej odpraviti vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti zlorabi. V Uniji bi bilo treba uporabo splošnih pravil o preprečevanju zlorab omejiti na ureditve, ki so „povsem umetne“ (nepristne); drugače pa bi moral davčni zavezanec imeti pravico , da izbere davčno najbolj učinkovito strukturo za svoje poslovne dejavnosti. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab v domačih primerih znotraj Unije in v razmerju do tretjih držav uporabljajo na enoten način, tako da se področje in rezultati njihove uporabe v domačih in čezmejnih primerih ne razlikujejo.

(9)

Splošna pravila o preprečevanju zlorab se v davčne sisteme vključijo za boj proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile urejene s posebnimi določbami. Vloga splošnih pravil o preprečevanju zlorab je torej odpraviti vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti zlorabi. V Uniji bi bilo treba uporabo splošnih pravil o preprečevanju zlorab določiti za ureditve, katerih glavni namen ali eden glavnih namenov je pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen veljavnih davčnih določb, ne da bi davčnemu zavezancu preprečili , da izbere davčno najbolj učinkovito strukturo za svoje poslovne dejavnosti. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab v domačih primerih znotraj Unije in v razmerju do tretjih držav uporabljajo na enoten način, tako da se področje in rezultati njihove uporabe v domačih in čezmejnih primerih ne razlikujejo.

Sprememba 19

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9a)	Shema ali niz shem se šteje za nepristnega, če se zaradi njega različno obdavčujejo določene vrste dohodkov, kot so tisti, ki se ustvarijo s patenti.

Sprememba 97

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9b)

Države članice bi morale izvesti podrobne določbe, v katerih bo pojasnjeno, kaj pomenijo nepristne sheme in druge dejavnosti v davčnih zadevah, za katere se izrečejo sankcije. Sankcije bi morale biti jasno določene, da ne bi ustvarili pravne negotovosti in da bi zagotovili močno spodbudo za popolno spoštovanje davčne zakonodaje.

Sprememba 21

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9c)	Države članice bi morale vzpostaviti sistem kazni, kot je določeno v nacionalni zakonodaji, in o tem obvestiti Komisijo.

Sprememba 22

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9d)	Da bi preprečili ustanavljanje subjektov za posebne namene, kot so družbe „poštni nabiralnik“ ali navidezne družbe z ugodnejšo davčno obravnavo, bi morala podjetja ustrezati opredelitvi stalne poslovne enote in minimalne ekonomske vsebine iz člena 2.

Sprememba 23

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9e)	Davčnim zavezancem, ki delujejo v Evropski uniji, bi morali prepovedati uporabo družb „poštni nabiralnik“. Davčni zavezanci bi morali v sklopu svojih letnih obveznosti poročanja po posameznih državah davčnim organom predložiti dokaze o ekonomski vsebini vsakega od subjektov v njihovi skupini.

Sprememba 24

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9f)	Da bi izboljšali sedanje mehanizme v Uniji za reševanje sporov o čezmejni obdavčitvi, pri čemer bi se morali poleg primerov dvojne obdavčitve osredotočiti tudi na dvojno neobdavčitev, bi bilo treba do januarja 2017 oblikovati mehanizem za reševanje sporov z jasnejšimi pravili in strožjimi roki.

Sprememba 25

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9 g)

Ustrezna identifikacija davčnih zavezancev je ključnega pomena za uspešno izmenjavo informacij med davčnimi organi. Najboljši način zanjo bi bila uvedba harmonizirane, skupne evropske identifikacijske številke davčnega zavezanca (TIN). To bi tretjim osebam omogočilo hitro, preprosto in pravilno identifikacijo in evidentiranje identifikacijske številke davčnega zavezanca v čezmejnih odnosih in služilo kot osnova za učinkovito samodejno izmenjavo informacij med davčnimi upravami držav članic. Zato bi si morala Komisija dejavno prizadevati za uvedbo podobne identifikacijske številke na svetovni ravni po zgledu svetovnega identifikatorja pravnih subjektov, ki ga je uvedel Odbor za regulativni nadzor.

Sprememba 26

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Učinek pravil o nadzorovanih tujih družbah je, da se dohodek nizko obdavčene nadzorovane družbe ponovno pripiše njeni matični družbi. Matično družbo se nato obdavči za ta pripisani dohodek v državi, kjer je rezidentka za davčne namene. Glede na prednostne naloge politike zadevne države se lahko pravila o nadzorovanih tujih družbah uporabljajo za celotno nizko obdavčeno odvisno družbo ali pa samo za dohodek, ki je bil umetno preusmerjen v odvisno družbo. Zaželeno je, da se obravnavajo tako primeri v tretjih državah kot v Uniji. Zaradi spoštovanja temeljnih svoboščin bi moral biti učinek pravil znotraj Unije omejen na ureditve, katerih posledica je umetno preusmerjanje dobičkov iz države članice matične družbe v nadzorovano tujo družbo. V tem primeru bi bilo treba zneske dohodka, pripisane matični družbi, prilagoditi ob upoštevanju neodvisnega tržnega načela, tako da država matične družbe obdavči zneske dohodka nadzorovane tuje družbe samo, če niso skladni s tem načelom. Področje uporabe pravil o nadzorovanih tujih družbah bi moralo izključevati finančna podjetja, ki imajo davčno rezidentstvo v Uniji, vključno s stalnimi poslovnimi enotami takšnih družb, ki se nahajajo v Uniji. Razlog za navedeno je, da bi morale biti možnosti za legitimno uporabo pravil o nadzorovanih tujih družbah v Uniji omejene na umetne primere brez ekonomske substance, kar bi pomenilo, da močno reguliranega finančnega in zavarovalniškega sektorja ta pravila zelo verjetno ne bi zajela.

(10)

Učinek pravil o nadzorovanih tujih družbah je, da se dohodek nizko obdavčene nadzorovane družbe ponovno pripiše njeni matični družbi. Matično družbo se nato obdavči za ta pripisani dohodek v državi, kjer je rezidentka za davčne namene. Glede na prednostne naloge politike zadevne države se lahko pravila o nadzorovanih tujih družbah uporabljajo za celotno nizko obdavčeno odvisno družbo ali pa samo za dohodek, ki je bil umetno preusmerjen v odvisno družbo. Zaželeno je, da se obravnavajo tako primeri v tretjih državah kot v Uniji. Učinek pravil znotraj Unije bi moral zajemati vse ureditve, pri katerih je eden od glavnih namenov umetno preusmerjanje dobičkov iz države članice matične družbe v nadzorovano tujo družbo. V tem primeru bi bilo treba zneske dohodka, pripisane matični družbi, prilagoditi ob upoštevanju neodvisnega tržnega načela, tako da država matične družbe obdavči zneske dohodka nadzorovane tuje družbe samo, če niso skladni s tem načelom. Preprečiti bi bilo treba prekrivanja med pravili o nadzorovanih tujih družbah in klavzulo o menjavi.

Sprememba 27

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)

Hibridna neskladja so posledica razlik v pravni opredelitvi plačil (finančni instrumenti) ali subjektov, pri čemer te razlike postanejo očitne pri vzajemnem delovanju pravnih sistemov dveh jurisdikcij. Posledica takih neskladij je pogosto dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi državi. Da bi to preprečili, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi bi morala v primeru neskladja ena od obeh jurisdikcij podati pravno opredelitev hibridnega instrumenta ali subjekta, druga jurisdikcija pa bi jo morala sprejeti. Čeprav so se države članice v okviru skupine za kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja dogovorile o smernicah v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov (4) in hibridnih stalnih poslovnih enot (5) znotraj Unije ter v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov v odnosih s tretjimi državami, je treba kljub temu sprejeti zavezujoča pravila. Poleg tega pa je treba omejiti področje uporabe teh pravil na hibridna neskladja med državami članicami. Hibridna neskladja med državami članicami in tretjimi državami je treba dodatno preučiti.

(11)

Hibridna neskladja so posledica razlik v pravni opredelitvi plačil (finančni instrumenti) ali subjektov, pri čemer te razlike postanejo očitne pri vzajemnem delovanju pravnih sistemov dveh jurisdikcij. Posledica takih neskladij je pogosto dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi državi. Da bi to preprečili, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi bi morala v primeru neskladja ena od obeh jurisdikcij podati pravno opredelitev hibridnega instrumenta ali subjekta, druga jurisdikcija pa bi jo morala sprejeti. Kadar pride do takšnega neskladja med državo članico in tretjo državo, mora država članica zavarovati ustrezno obdavčitev takšnega delovanja. Čeprav so se države članice v okviru skupine za kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja dogovorile o smernicah v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov (4) in hibridnih stalnih poslovnih enot (5) znotraj Unije ter v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov v odnosih s tretjimi državami, je treba kljub temu sprejeti zavezujoča pravila.

Sprememba 28

Predlog direktive

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11a)

Na ravni celotne Unije bi bilo treba pripraviti opredelitev in izčrpen „črni seznam“ davčnih oaz in držav, tudi tistih v Uniji, ki z ugodnimi davčnimi ureditvami izkrivljajo konkurenco. Ta seznam bi moral dopolnjevati seznam sankcij za nekooperativne jurisdikcije in finančne institucije, ki delujejo v davčnih oazah.

Sprememba 29

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12a)

Med glavnimi težavami davčnih organov je ta, da ne morejo pravočasno dostopati do celovitih in ustreznih informacij o strategijah za davčno načrtovanje multinacionalnih podjetij. Te informacije bi morale biti javno dostopne, da bi se lahko davčni organi hitro odzvali na davčna tveganja, in sicer na podlagi učinkovitejše ocene teh tveganj ter usmerjenega preverjanja in opozarjanja na potrebne spremembe veljavne zakonodaje.

Sprememba 30

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)

Glede na to, da je glavni cilj te direktive izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti praksam čezmejnega izogibanja davkom, tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic. Nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb so različni in nepovezani ukrepi držav članic bi le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljevanje neučinkovitosti in izkrivljanja zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Zaradi dejstva, da veliko neučinkovitosti na notranjem trgu povzroča predvsem težave, ki so čezmejne narave, bi bilo popravne ukrepe bolje sprejeti na ravni Unije. Zato je ključno sprejetje rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, kar se lahko bolje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo minimalne ravni zaščite za notranji trg doseči potrebno minimalno stopnjo usklajenosti v Uniji za uresničevanje njenih ciljev.

(14)

Sprememba 31

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14a)

Komisija bi morala izvesti analizo stroškov in koristi ter oceniti morebitni vpliv visoke obdavčitve pri vrnitvi kapitala iz tretjih držav z nizkimi davki.

Sprememba 32

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14b)

Vsi trgovinski sporazumi in sporazumi o gospodarskem partnerstvu, katerih pogodbenica je Unija, bi morali vključevati določbe o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah za večjo preglednost in boj proti škodljivim davčnim praksam.

Sprememba 33

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15)	Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno –

(15)

Komisija bi morala vzpostaviti poseben mehanizem nadzora, da bi zagotovila ustrezno izvajanje te direktive in enotno razlago njenih ukrepov v državah članicah. Oceniti bi morala izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice bi morale Evropskemu parlamentu in Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno.

Sprememba 34

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1a)	„davčni zavezanec“ pomeni podjetje v okviru področja uporabe te direktive;

Sprememba 35

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4a)

„stroški licenčnin“ pomeni stroške zaradi plačil vseh vrst, opravljenih kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kakršnega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacijo o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah ali katero koli drugo nematerialno premoženje; plačila za uporabo ali pravico do uporabe industrijske, komercialne ali znanstvene opreme se štejejo za stroške licenčnin;

Sprememba 36

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4b)

„jurisdikcija z nizko davčno stopnjo ali jurisdikcija, kjer velja davčna tajnost“ pomeni vsako jurisdikcijo, ki od 31. decembra 2016 izpolnjuje katero koli od naslednjih meril:

(a)	nima avtomatske izmenjave podatkov z vsemi podpisnicami večstranskega sporazuma med pristojnimi organi v skladu s standardom OECD, objavljenim 21. julija 2014, z naslovom „Standard za avtomatsko izmenjavo podatkov o finančnih računih v davčnih zadevah“;

(b)	nima registra končnih dejanskih lastnikov podjetij, skladov in podobnih pravnih subjektov, v skladu vsaj z minimalnim standardom iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (1a) ;

(c)	ima zakonodajo ali upravne določbe ali prakse, ki podjetjem zagotavljajo ugodno davčno obravnavo, tudi če v njej ne opravljajo dejanske gospodarske dejavnosti in niso pomembno gospodarsko prisotna v zadevni državi.

Sprememba 37

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7a)

„stalna poslovna enota“ pomeni stalno mesto poslovanja v državi članici, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli družbe iz druge države članice; to bi moralo zajemati tudi primere, ko za podjetja, ki opravljajo povsem dematerializirane digitalne dejavnosti, šteje, da imajo stalno poslovno enoto v državi članici, če je njihova digitalna prisotnost v gospodarstvu te države članice pomembna;

Sprememba 38

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7b)

„davčna oaza“ pomeni jurisdikcijo, ki jo označuje eno ali več naslednjih meril:

(a)	neobdavčitev ali zgolj nominalna obdavčitev nerezidentov;

(b)	zakonodaja ali upravne prakse, ki preprečujejo učinkovito izmenjavo davčnih informacij z drugimi jurisdikcijami;

(c)	zakonodaja ali upravne določbe, ki preprečujejo davčno preglednost, ali odsotnost zahtev po izvajanju bistvene gospodarske dejavnosti.

Sprememba 39

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7c)	„minimalna ekonomska vsebina“ pomeni vsebinska merila, tudi v smislu digitalnega gospodarstva, s katerimi je mogoče opredeliti podjetje, kot so obstoj človeških in materialnih virov podjetja, njegova avtonomija upravljanja, njegov dejanski pravni status in po potrebi narava njegovih sredstev;

Sprememba 40

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7d)	„evropska davčna identifikacijska številka“ ali „TIN“ pomeni številko, kot jo je opredelila Komisija v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki vsebuje Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam;

Sprememba 41

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7e)	„določanje transfernih cen“ pomeni cene, po katerih podjetje prenese fizično blago ali neopredmetena sredstva v povezana podjetja ali zanje opravlja storitve;

Sprememba 42

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7f)

„posebna ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine“ pomeni sistem za izračun dohodka iz intelektualne lastnine, upravičenega do davčnih ugodnosti, tako da se vzpostavi povezava med upravičenimi odhodki pri ustvarjanju sredstev intelektualne lastnine (izraženimi kot delež skupnih odhodkov, povezanih z ustvarjanjem sredstev intelektualne lastnine) in dohodka iz teh sredstev; ta sistem omejuje sredstva intelektualne lastnine na patente ali neopredmetena sredstva z enakovredno funkcijo in se lahko uporablja za opredelitev upravičenih odhodkov, skupnih odhodkov in dohodkov iz sredstev intelektualne lastnine;

Sprememba 43

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7 g)

„družba ‚poštni nabiralnik‘“ pomeni vse vrste pravnih subjektov brez ekonomske vsebine, ki so ustanovljeni zgolj iz davčnih razlogov.

Sprememba 44

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7h)	„oseba ali podjetje, povezano z davčnim zavezancem“ pomeni stanje, ko je prva oseba več kot 25-odstotno udeležena v drugi, ali ko obstaja tretja oseba, ki je več kot 25-odstotno udeležena v obeh.

Sprememba 45

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7i)

„hibridna neskladna ureditev“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem v eni državi članici in povezanim podjetjem, kot je opredeljeno v veljavnem sistemu obdavčitve dohodkov pravnih oseb, v drugi državi članici ali tretji državi, kjer je mogoče naslednji rezultat pripisati razlikam v pravnem značaju finančnega instrumenta ali subjekta:

(a)	isto plačilo, stroški ali izgube se odbijejo tako v državi članici, v kateri je vir plačila ali so nastali stroški ali izgube, kot v drugi državi članici ali tretji državi („dvojni odbitek“); ali

(b)	v državi članici ali tretji državi, v kateri je vir plačila, se to plačilo odbije brez ustrezne vključitve istega plačila v drugi državi članici ali tretji državi (odbitek brez vključitve).

Sprememba 46

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Preseženi stroški izposojanja se priznajo v davčnem letu, v katerem nastanejo, le do 30 odstotkov dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska 1 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo se izračuna tako, da se obdavčljivemu dohodku ponovno prištejejo za davek prilagojeni zneski odhodkov za neto obresti in drugi stroški, ki so enakovredni obrestim, ter za davek prilagojeni zneski za amortizacijo.

2. Preseženi stroški izposojanja se priznajo v davčnem letu, v katerem nastanejo, le do 20 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska 2 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo se izračuna tako, da se obdavčljivemu dohodku ponovno prištejejo za davek prilagojeni zneski odhodkov za neto obresti in drugi stroški, ki so enakovredni obrestim, ter za davek prilagojeni zneski za amortizacijo.

Sprememba 47

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	2a. Države članice lahko iz področja uporabe odstavka 2 izključijo pretirane stroške izposojanja, nastale za posojila tretjih strani, ki so se uporabila za financiranje projekta javne infrastrukture, ki traja vsaj 10 let in ki se šteje, da je v splošnem javnem interesu države članice ali Unije.

Sprememba 48

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
4. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo v davčnem letu, ki ni v celoti absorbiran s stroški izposojanja, ki jih je imel davčni zavezanec v zadevnem ali predhodnih davčnih letih, se lahko prenese naprej na prihodnja davčna leta.	4. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo v davčnem letu, ki ni v celoti absorbiran s stroški izposojanja, ki jih je imel davčni zavezanec v zadevnem ali predhodnih davčnih letih, se lahko pet let prenaša naprej na prihodnja davčna leta.

Sprememba 49

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
5. Stroški izposojanja, ki jih v tekočem davčnem letu ni mogoče priznati v skladu z odstavkom 2, se priznajo v višini do 30 odstotkov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo v naslednjih davčnih letih na enak način kot stroški izposojanja za zadevna leta.	5. Stroški izposojanja, ki jih v tekočem davčnem letu ni mogoče priznati v skladu z odstavkom 2, se priznajo v višini do 20 % dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo v naslednjih petih davčnih letih na enak način kot stroški izposojanja za zadevna leta.

Sprememba 50

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
6. Odstavki 2 do 5 se ne uporabljajo za finančna podjetja.	6. Odstavki 2 do 5 se ne uporabljajo za finančna podjetja. Komisija mora pregledati področje uporabe tega člena, če in ko bo dosežen sporazum na ravni OECD in ko Komisija oceni, da se sporazum OECD lahko izvaja na ravni Unije.

Sprememba 51

Predlog direktive

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 4a

Stalna poslovna enota

1. Stalno mesto poslovanja, ki ga davčni zavezanec uporablja ali ohranja, se šteje za stalno poslovno enoto, če isti davčni zavezanec ali oseba, ki je z njim tesno povezana, izvaja poslovne dejavnosti na istem ali drugem mestu v isti državi članici in:

(a)	če je to mesto ali drugo mesto stalna poslovna enota davčnega zavezanca ali osebe, ki je z njim tesno povezana, v skladu s tem členom; ali

(b)

če vsa dejavnost, tj. kombinacija dejavnosti, ki jih davčni zavezanec in oseba, ki je z njim tesno povezana, izvajata na istem mestu ali na obeh mestih, ni pripravljalne ali pomožne narave, pod pogojem, da so poslovne dejavnosti, ki jih opravljata davčni zavezanec in oseba, ki je z njim tesno povezana, na istem mestu ali na obeh mestih, dodatne naloge, ki so del usklajenega poslovnega delovanja.

2. Če oseba v neki državi deluje v imenu davčnega zavezanca in pri tem redno sklepa pogodbe ali ima glavno vlogo pri sklepanju pogodb, ki jih davčni zavezanec sistematično sklepa brez vsebinskih sprememb, in če so te pogodbe:

(a)	v imenu davčnega zavezanca;

(b)	namenjene prenosu lastninske pravice na stvareh, ki so v lasti davčnega zavezanca ali na katerih ima ta pravico do uporabe, ali dodelitvi pravice do njihove uporabe, ali

(c)

namenjene opravljanju storitev s strani tega davčnega zavezanca; se šteje, da ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto v tej državi za vse dejavnosti, ki jih ta oseba izvaja zanj, razen če so dejavnosti te osebe pomožne ali pripravljalne narave, tako da, če se te dejavnosti izvajajo na stalnem mestu poslovanja, to stalno mesto poslovanja ne bi postalo stalna poslovna enota v skladu s tem odstavkom.

3. Države članice uskladijo svojo veljavno zakonodajo in vse dvostranske sporazume o dvojnem obdavčevanju s tem členom.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o pojmih pripravljalne ali pomožne narave.

Sprememba 52

Predlog direktive

Člen 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 4b
	Dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti
	1. Dobiček v državi članici, ki se pripiše stalni poslovni enoti iz člena 4a, je tudi dobiček, ki bi se lahko pričakoval, zlasti pri poslovanju z drugimi deli podjetja, če bi to bila ločena in neodvisna podjetja, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo in v podobnih pogojih, ob upoštevanju prednosti in tveganj stalne poslovne enote.
	2. Če država članica prilagodi dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti iz odstavka 1, in ga v skladu s tem obdavči, bi bilo treba ustrezno prilagoditi dobiček in davek v drugih državah članicah, da bi preprečili dvojno obdavčitev.
	3. Kot del ukrepa 7 projekta OECD o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička OECD trenutno pregleduje pravila iz člena 7 Vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital OECD, ki obravnavajo dobiček, ki se pripiše stalnim poslovnim enotam. Po tem, ko bodo ta pravila posodobljena, države članice ustrezno prilagodijo svojo zakonodajo.

Sprememba 53

Predlog direktive

Člen 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 4c
	Jurisdikcije, kjer velja davčna tajnost ali jurisdikcije z nizko davčno stopnjo
	1. Države članice lahko uvedejo davčni odtegljaj za plačila od subjekta v tej državi članici za subjekt v jurisdikciji, kjer velja davčna tajnost, ali v jurisdikciji z nizko davčno stopnjo.
	2. Plačila, ki niso neposredno izvršena subjektu v jurisdikciji, kjer velja davčna tajnost, ali jurisdikciji z nizko davčno stopnjo, a za katera je mogoče razumno domnevati, da so posredno izvršena temu subjektu, na primer preko posrednikov v drugih jurisdikcijah, se prav tako uporablja odstavek 1.
	3. Države članice pravočasno posodabljajo vse sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki trenutno onemogočajo takšno stopnjo davčnega odtegljaja, da bi odstranile vse pravne ovire za ta kolektivni obrambni ukrep.

Sprememba 54

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Davčni zavezanec je zavezan plačilu davka na znesek, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev ob izstopu, zmanjšanih za njihovo vrednost za davčne namene, v vsakem od naslednjih primerov:	1. Davčni zavezanec je zavezan plačilu davka na znesek, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev ob izstopu sredstev , zmanjšanih za njihovo vrednost za davčne namene, v vsakem od naslednjih primerov:

Sprememba 55

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)	davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi;

(a)	davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi , v kolikor država članica glavnega sedeža zaradi prenosa nima več pravice, da bi obdavčila prenesena sredstva ;

Sprememba 56

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi;

(b)	davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi , v kolikor država članica stalne poslovne enote zaradi prenosa nima več pravice, da bi obdavčila prenesena sredstva ;

Sprememba 57

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)	davčni zavezanec prenese svojo stalno poslovno enoto iz države članice .

(d)	davčni zavezanec prenese svojo stalno poslovno enoto v drugo državo članico ali tretjo državo, v kolikor država članica stalne poslovne zaradi prenosa nima več pravice, da bi obdavčila prenesena sredstva .

Sprememba 63

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7. Ta člen se ne uporablja za začasne prenose sredstev, če je predvideno, da se bodo sredstva vrnila v državo članico prenosnika.

7. Ta člen se ne uporablja za začasne prenose sredstev, če je predvideno, da se bodo sredstva vrnila v državo članico prenosnika , niti za prenose opredmetenih osnovnih sredstev, prenesenih z namenom ustvarjanja prihodkov iz poslovanja . Da bo davčni zavezanec lahko izkoristil izvzetje, bo moral svojim davčnim organom dokazati, da tuji dohodki izvirajo iz aktivnega poslovanja, denimo s certifikatom tujega davčnega organa.

Sprememba 64

Predlog direktive

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 5a

Transferne cene

1. V skladu s smernicami OECD, objavljenimi 18. avgusta 2010, z naslovom „Smernice za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave“ se lahko dobiček, ki naj bi ga ustvarilo podjetje, a ga ni zaradi naslednjih pogojev, vključi v dobiček tega podjetja in se ustrezno obdavči:

(a)	podjetje države je neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja druge države; ali

(b)	iste osebe so neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja države in podjetja druge države; in

(c)	v obeh primerih obstajajo ali se uvedejo med podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji.

2. Če država v dobiček podjetja te države vključuje – in ustrezno obdavči – dobiček, za katerega je že bilo obdavčeno podjetje druge države v tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček enak dobičku, ki bi ga ustvarilo podjetje prve omenjene države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot bi obstajali med neodvisnimi podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi znesek davka, ki se zaračuna od tega dobička. Pri določanju take prilagoditve je treba upoštevati druge določbe te direktive, davčni organi držav pa se po potrebi med seboj posvetujejo.

Sprememba 102

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Države članice davčnega zavezanca ne oprostijo davka na tuje dohodke, ki jih je davčni zavezanec prejel iz naslova razdelitve dobička od subjekta v tretji državi ali kot prihodek od odsvojitve delnic v subjektu v tretji državi ali kot dohodek od stalne poslovne enote, ki se nahaja v tretji državi, kjer subjekt ali stalna poslovna enota bodisi v državi, v kateri je subjekt rezident, bodisi v državi, v kateri se nahaja stalna poslovna enota, plača davek na dobiček po zakonsko določeni stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 odstotkov zakonsko določene davčne stopnje, ki bi se zaračunala na podlagi veljavnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici davčnega zavezanca . V teh okoliščinah davčni zavezanec plača davek na tuje dohodke z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi rezidentstva za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči.

1. Države članice davčnega zavezanca ne oprostijo davka na tuje dohodke, ki ne izvirajo iz aktivnega poslovanja in jih je davčni zavezanec prejel iz naslova razdelitve dobička od subjekta v tretji državi ali kot prihodek od odsvojitve delnic v subjektu v tretji državi ali kot dohodek od stalne poslovne enote, ki se nahaja v tretji državi, kjer subjekt ali stalna poslovna enota bodisi v državi, v kateri je subjekt rezident, bodisi v državi, v kateri se nahaja stalna poslovna enota, plača davek na dobiček po zakonsko določeni stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 15 % . V teh okoliščinah davčni zavezanec plača davek na tuje dohodke z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi rezidentstva za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči. Da bo davčni zavezanec lahko izkoristil izvzetje, bo moral svojim davčnim organom dokazati, da tuji dohodki izvirajo iz aktivnega poslovanja, podprtega z ustreznim osebjem, opremo, sredstvi in prostori, ki upravičujejo dohodke, ki so mu pripisani.

Sprememba 68

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Nepristne sheme ali niz takih shem, vzpostavljen z bistvenim namenom pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen davčnih določb, ki se sicer uporabljajo, se ne upošteva za namene izračuna obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb. Shema lahko obsega več kakor en korak ali del.

1. Nepristne sheme ali nizi takih shem, ki – ker je njihov glavni namen ali eden od glavnih namenov pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen davčnih določb, ki se sicer uporabljajo – ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin niso pristne , se ne upoštevajo za namene izračuna obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb. Shema lahko obsega več kakor en korak ali del.

Sprememba 103

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
3. Če se shema ali niz shem ne upošteva v skladu z odstavkom 1, se davčna obveznost izračuna glede na ekonomsko substanco v skladu z nacionalno zakonodajo.	3. Če se shema ali niz shem ne upošteva v skladu z odstavkom 1, se davčna obveznost izračuna glede na ekonomsko vsebino, kot je opredeljena v členu 2, v skladu z nacionalno zakonodajo.

Sprememba 70

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	3a. Države članice nacionalnim davčnim organom in davčnim revizorjem namenijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje uslužbencev davčne uprave, predvsem na področju čezmejnega sodelovanja v zvezi z davčnimi goljufijami in izogibanjem davkom, ter za avtomatično izmenjavo podatkov, da zagotovijo popolno izvajanje te direktive.

Sprememba 98

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3b. Komisija v svoji strukturi ustanovi enoto za nadzor in spremljanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička kot močno orodje proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, ki bo v tesnem sodelovanju z državami članicami svetovala pri izvajanju te direktive in drugih prihajajočih zakonodajnih aktov, ki bodo obravnavali vprašanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ter podala oceno o njihovem izvajanju. Enota za nadzor in spremljanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička bo nato poročala Evropskemu parlamentu.

Sprememba 104

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)	v skladu s splošno ureditvijo v državi subjekta se za dobičke uporablja dejanska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 odstotkov dejanske davčne stopnje, ki bi se zaračunala na podlagi veljavnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici davčnega zavezanca ;

(b)	v skladu s splošno ureditvijo v državi subjekta se za dobičke uporablja dejanska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 15 odstotkov ; ta stopnja se vsako leto revidira glede na gospodarski razvoj svetovne trgovine ;

Sprememba 73

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – točka c – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)	več kot 50 odstotkov dohodka, ki ga prejme subjekt, spada v eno izmed naslednjih kategorij:

(c)	več kot 25 odstotkov dohodka, ki ga prejme subjekt, spada v eno izmed naslednjih kategorij:

Sprememba 74

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – točka c – točka vii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(viia)

dohodek od blaga, ki se trguje z davčnim zavezancem ali z njegovimi povezanimi podjetji, razen od standardiziranega blaga, s katerim se redno trguje med neodvisnimi strankami in za katero obstajajo cene, ki se lahko javno spremljajo.

Sprememba 105

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2. Države članice ne uporabijo odstavka 1, če je subjekt davčni rezident v državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP, ali v zvezi s stalno poslovno enoto subjekta iz tretje države, ki se nahaja v državi članici, razen če je ustanovitev subjekta povsem umetna ali v kolikor subjekt pri izvajanju svoje dejavnosti sodeluje v nepristnih shemah , pri katerih je bistven namen za njihovo vzpostavitev pridobiti davčno ugodnost .

2. Države članice uporabijo odstavek 1, če je subjekt davčni rezident v državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP, ali v zvezi s stalno poslovno enoto subjekta iz tretje države, ki se nahaja v državi članici, razen če lahko davčni zavezanec dokaže, da je bila nadzorovana tuja družba vzpostavljena iz tehtnih komercialnih razlogov in opravlja gospodarsko dejavnost, podprto z ustreznim osebjem, opremo, sredstvi in prostori, ki upravičujejo dohodke, ki so ji pripisani. V posebnem primeru zavarovalnic se dejstvo , da matična družba pozavaruje svoja tveganja prek lastnih podružnic, šteje kot nepristno .

Sprememba 77

Predlog direktive

Člen 10 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Hibridna neskladja	Hibridna neskladja med državami članicami

Sprememba 80

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Države članice posodobijo svoje sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju s tretjimi državami ali s skupnimi pogajanji dosežejo enakovredne sporazume, da bi se določbe tega člena lahko uporabljale v čezmejnih odnosih med državami članicami in tretjimi državami.

Sprememba 81

Predlog direktive

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 10a
	Hibridna neskladja v povezavi s tretjimi državami
	Če zaradi hibridnega neskladja med državo članico in tretjo državo pride do dvojnega odbitka, država članica zavrne odbitek takšnega plačila, razen če je to že storila tretja država.
	Če zaradi hibridnega neskladja med državo članico in tretjo državo pride do odbitka brez vključitve, država članica, kakor je primerno, zavrne odbitek ali nevključitev takšnega plačila, razen če je to že storila tretja država.

Sprememba 82

Predlog direktive

Člen 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 10b
	Dejanska davčna stopnja
	Komisija razvije skupno metodo za izračun dejanske davčne stopnje v vsaki državi članici, da bi omogočila pripravo primerjalne tabele dejanskih davčnih stopenj v državah članicah.

Sprememba 83

Predlog direktive

Člen 10 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 10c

Ukrepi proti zlorabam davčnih sporazumov

1. Države članice spremenijo svoje dvostranske davčne sporazume in vanje vključijo naslednje določbe:

(a)	določbo, s katero se obe pogodbeni stranki zavežeta, da se bo davek plačal v državi opravljanja gospodarske dejavnosti in ustvarjanja vrednosti;

(b)	dopolnilo, s katerim se pojasni, da cilj dvostranskih sporazumov poleg izogibanja dvojnemu obdavčevanju zajema boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam;

(c)	določbo o splošnem pravilu o preprečevanju izogibanja na podlagi testa glavnega namena v skladu z opredelitvijo iz Priporočila Komisije (EU) 2016/136 z dne 28. januarja 2016 o izvajanju ukrepov za preprečevanje zlorab davčnih sporazumov (1a) ,

(d)	opredelitev stalne poslovne enote iz člena 5 Vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital OECD.

2. Komisija do 31. decembra 2017 pripravi predlog evropskega pristopa k davčnim sporazumom, da bi vzpostavili evropski model davčnih sporazumov, ki bi lahko na koncu nadomestil tisoče dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice.

3. Države članice obsodijo ali se vzdržijo podpisovanja dvostranskih sporazumov z jurisdikcijami, ki ne spoštujejo minimalnih standardov načel dobrega upravljanja v davčnih zadevah, sprejetih v Uniji.

Sprememba 84

Predlog direktive

Člen 10 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 10d
	Dobro upravljanje v davčnih zadevah
	Komisija v mednarodne trgovinske sporazume in sporazume o gospodarskem partnerstvu, katerih pogodbenica je Unija, vključi določbe o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah, in sicer z namenom izboljšanja preglednosti in boja proti škodljivim davčnim praksam.

Sprememba 85

Predlog direktive

Člen 10 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 10e
	Kazni
	Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

Sprememba 86

Predlog direktive

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Pregled	Pregled in spremljanje

Sprememba 87

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
1. Komisija oceni izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poroča Svetu.	1. Komisija oceni izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Sprememba 88

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
2. Države članice Komisiji predložijo vse informacije, ki so potrebne za oceno izvajanja te direktive.	2. Države članice Evropskemu parlamentu in Komisiji predložijo vse informacije, ki so potrebne za oceno izvajanja te direktive.

Sprememba 89

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	2a. Komisija vzpostavi poseben mehanizem nadzora, da bi zagotovila popoln in ustrezen prenos te direktive in pravilno razlago vseh opredelitev v njej ter ukrepov, ki se zahtevajo od držav članic, da bi dobili usklajen evropski pristop v boju proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička.

Sprememba 90

Predlog direktive

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 11a
	Evropska davčna identifikacijska številka
	Komisija do 31. decembra 2016 predloži zakonodajni predlog za harmonizirano, skupno evropsko identifikacijsko številko davčnega zavezanca, da bo avtomatična izmenjava davčnih podatkov znotraj Unije postala učinkovitejša in zanesljivejša.

Sprememba 91

Predlog direktive

Člen 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Člen 11b
	Obvezna avtomatična izmenjava podatkov na področju obdavčitve
	Da bi zagotovili popolno preglednost in pravilno uporabo določb te direktive, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU (1a) izmenjava podatkov na področju obdavčitve avtomatična in obvezna.

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Pravičen in učinkovit sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji: pet ključnih področij za ukrepanje, COM(2015)0302 final z dne 17. junija 2015.

(4) Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 16553/14, FIS C 225 z dne 11. decembra 2014.

(5) Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 9620/15, FIS C 60 z dne 11. junija 2015.

(4) Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 16553/14, FIS C 225 z dne 11. decembra 2014.

(5) Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 9620/15, FIS C 60 z dne 11. junija 2015.

(1a) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(1a) UL L 25, 2.2.2016, str. 67.

(1a) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).