31.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 288/91

Poročevalec:

Alfred GAJDOSIK

1.1

EESO podpira predlog Komisije o novi zasnovi trga, uredbo o pripravljenosti na tveganja in novo organizacijo sodelovanja energetskih regulatorjev. Pomenijo korak naprej od nacionalno reguliranih trgov v smeri tržnega pristopa k električni energiji v EU, ki zagotavlja zanesljivo oskrbo po najnižjih možnih stroških in tako ustreza glavnim interesom vseh odjemalcev električne energije v Evropi, vključno z industrijo, trgovino in gospodinjstvi. Vendar bo ta cilj dosežen le, če bo prišlo do večje elektrifikacije gospodarstva, kar je najučinkovitejši in najprožnejši način za njegovo uresničitev.

1.2

Odbor tako kot v prejšnjih mnenjih poudarja, da so dobro delujoči trgi električne energije prvi pogoj za uresničitev ciljev energetske unije (1). EESO se strinja s stališčem Komisije, da so potrebne precejšnje spremembe zasnove trga, če naj bi ta dobro deloval, zlasti zaradi vse večje uporabe nestanovitnih obnovljivih virov električne energije (2). Vključitev energije iz obnovljivih virov v sedanji trg ne bo dovolj, potrebujemo novega. Po mnenju Odbora je sveženj za novo zasnovo trga na splošno dober odziv na potrebo po teh spremembah in utira pot stroškovno učinkovitemu ter finančno vzdržnemu energetskemu prehodu.

1.3

EESO ceni splošen pristop v svežnju za novo zasnovo trga, zlasti cilje, da je treba odjemalce postaviti v središče trga energije, povečati dobavo električne energije in okrepiti regionalno sodelovanje. Ustrezna prilagoditev tržnih pravil in regulativnega okvira je pomemben korak naprej za zagotavljanje stabilne oskrbe s čisto energijo za vse evropske odjemalce po najnižjih možnih cenah. Ne glede na to pa so v nekaterih točkah še možne izboljšave. Zlasti so potrebna natančnejša pravila (3).

1.4

Dekarbonizacija je eden od strateških ciljev energetske unije, zato je treba podpreti cilj, da se spodbudijo naložbe v dekarbonizacijo trga električne energije. Najboljši način za napredek na tem področju pa je zagotovitev enakih in pravičnih tržnih pogojev, ki so koristni tako za odjemalce kot za prehod na zeleno gospodarstvo. Popolna internalizacija zunanjih stroškov konvencionalne proizvodnje električne energije, ki vključuje tudi škodo zaradi podnebnih sprememb in škodo za človekovo zdravje, je ključna za učinkovito in uspešno dekarbonizacijo. Ustrezna obdavčitev je najboljši pristop za usmeritev naložb v zeleno električno energijo.

1.5

EESO močno podpira določitev pravice vseh odjemalcev, tudi industrijskih in trgovskih podjetij ter gospodinjstev, da lahko sami proizvajajo, skladiščijo in prodajajo energijo in da lahko lokalne energetske skupnosti podpirajo, razvijajo ali najemajo skupna omrežja. Vendar so potrebna natančnejša pravila, da bo mogoče te pravice tudi uresničiti in premostiti sedanje ovire (dostop do omrežja, nepoštene in nesorazmerne omrežne pristojbine, pravne in upravne ovire ipd.).

1.6

Še več, cilj mora biti evropskim odjemalcem dati priložnost, da so polno udeleženi v celotnem trgu električne energije in torej s tem pri trgovanju in dobavi te energije. V predlogih Komisije pa ni specifičnih pravil za vzpostavitev za to potrebnih pogojev. Razviti je treba decentralizirane točke in strukture trgovanja, ki omogočajo neposredno trgovanje celo z majhnimi količinami energije. Decentralizacija oskrbe in trgovanja z energijo je prvi pogoj za polno vključitev odjemalcev na trg in ne pomeni, da je evropski trg električne energije razdrobljen.

1.7

Komisija upravičeno obravnava nujnost okrepitve kratkoročnih trgov, vendar dolgoročno to ne bo dovolj za naložbe v električno energijo iz obnovljivih virov, ki bodo temeljile na tržnih mehanizmih. V ta namen je treba omogočiti, da se z električno energijo iz obnovljivih virov ravno tako trguje na decentraliziranih trgih nestandardiziranih in standardiziranih terminskih pogodb, kar bo postalo možno le, če se bo z izravnalnimi produkti trgovalo z uporabo prožnosti.

1.8

Mnoge evropske države imajo danes prej preveč kot premalo proizvodnih zmogljivosti, zato bi morali biti mehanizmi zmogljivosti za konvencionalno proizvodnjo električne energije zgolj kratkoročna rešitev, v primeru, da z izravnalnimi produkti ni mogoče zagotoviti potrebne zanesljivosti oskrbe, pri čemer se ne sme pozabiti, da vsi udeleženci na trgu potrebujejo naložbeno stabilnost.

1.9

EESO opominja, da je treba v prihodnji politiki za prehod na nizkoogljično družbo upoštevati problem energijske revščine. Energija proizvajalcev-odjemalcev je lahko eden od pristopov za obravnavo tega problema, vendar le, če je ranljivim odjemalcem omogočen dostop do potrebnega kapitala prek javnih posojil ali pomoči občine, regije ali drugih akterjev, kot so nevladne organizacije.

1.10

EESO poudarja, da so – glede na običajno manjši obseg proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v obratih za soproizvodnjo – dobro delujoča, sodobna in pametna distribucijska omrežja vse bolj pomembna. Nacionalna zakonodaja mora mrežnim operaterjem/upravljavcem omrežij omogočati izvajanje potrebnih naložb in jih k temu spodbujati. Potrebne so tudi naložbe v izboljšanje medsebojne povezanosti nacionalnih elektroenergetskih omrežij. Oboje bo prispevalo k varni oskrbi z energijo in v Evropi ustvarilo nova delovna mesta.

1.11

EESO poudarja, da je v tržnem okolju in razmerah, v katerih imajo odjemalci osrednjo vlogo, za zagotavljanje višje ravni varnosti pri oskrbi z električno energijo potrebna intenzivna uporaba IKT (informacije in komunikacijske tehnologije), novih metod načrtovanja in novih orodij za uporabo elektroenergetskega sistema, ki kot celota omogočajo sprotno opredeljevanje potreb odjemalcev in omrežij, za kar bodo potrebne obsežne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije (glej točko 3.13).

1.12

EESO podpira namen Komisije, da prednostno obravnava neodvisne tržne akterje in tako spodbudi razvoj pomembnih trgov za prožnost, elektromobilnost, shranjevanje energije in energetsko izravnavo, še preden se mrežnim operaterjem dovoli, da prevzamejo upravljanje ali obratovanje tovrstnih zmogljivosti.

2.1

Komisija v predlaganem sporočilu poudarja, da je za dosego ciljev energetske unije potrebna temeljita reforma trga električne energije. Vključitev energije iz obnovljivih virov v sedanji trg ne bo dovolj, potrebujemo novega.

2.2

Evropska komisija je svojo novo tržno politiko oprla na naslednji načeli:

2.3

Komisija v predlogu obravnava tudi vprašanje, kako povečati zanesljivost oskrbe z izvajanjem pristopa pripravljenosti na tveganja.

2.4

Četrti vidik je reforma regulativnega nadzora, v okviru katere se znova opredelijo vloga in pristojnosti Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

3.1

Pogoj za dekarbonizacijo celotnega energetskega sistema, vključno s sektorji ogrevanja in mobilnosti, je ustrezno visok delež energije iz obnovljivih virov v proizvodnji električne energije. Glede na to je pristop Komisije načeloma pravilen: evropski trg električne energije je treba razviti tako, da bo primeren za energijo iz obnovljivih virov. EESO pozdravlja ta jasen pristop kot pomemben korak naprej v smeri dokončanja evropskega trga električne energije, ki bo pomagal premostiti sedanje ovire, kot so ozka grla zaradi premalo povezav, ter razlike na regulativnem in davčnem področju med državami članicami.

3.2

Pri tem je treba kot prvo upoštevati, da je energija iz nestanovitnih obnovljivih virov že po svoji naravi decentralizirana, ali povedano z drugimi besedami:

Enake značilnosti imajo pogosto tudi druge tehnologije, kot se uporabljajo v obratih za soproizvodnjo, ki je visokoučinkovita, zato bo na prihodnjih trgih energije pomembna kot dejavnik prožnosti in energetske izravnave.

3.3

Po eni strani te značilnosti pomenijo posebne prednosti, ki jih Evropska komisija deloma omenja v svojih predlogih o novi zasnovi trga. Vendar pa bi bil predlog lahko bolj usklajen in natančnejši pri usmeritvi teh tržnih pravil v omenjene prednosti. V zvezi s tem opozarjamo na stališče EESO, ki ga je izrazil v mnenju o reviziji direktive o energiji iz obnovljivih virov (TEN/622) (4). Za zasnovo trga je posebej pomembno dejstvo, da energija iz obnovljivih virov in druge decentralizirane tehnologije bistveno prispevajo k večji likvidnosti trga.

3.4

Kot Komisija pravilno poudarja, bo na novem trgu energije veliko več proizvodnih obratov v primerjavi s konvencionalno strukturo, za katero je značilno zelo majhno število elektrarn. Posledica bo precej večja raznolikost akterjev, vključenih v proizvodnjo električne energije. Tukaj je ključnega pomena, da odjemalci postanejo bolj dejavni udeleženci. Kot Komisija ugotavlja v predlogu, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnja odjemalcem omogočata, da postanejo proizvajalci.

3.5

Pomembno je, da zamisel o dejavni udeležbi odjemalcev velja za vse kategorije odjemalcev, vključno z odjemalci v trgovini in industriji, ki lahko z naložbami v decentralizirane proizvodne tehnologije, namenjene lastni porabi, precej prihranijo pri stroških. Dejavna udeležba odjemalcev bo tako prinesla ne le bolj likvidne trge električne energije, temveč tudi dodatne ekonomske spodbude: mala in velika podjetja bodo lahko izkoristila konkurenčne prednosti, dodana vrednost se bo ustvarjala lokalno, nastanejo lahko nova delovna mesta. Po drugi strani pa mnoga gospodinjstva nimajo finančnih sredstev za to, da bi lahko postala odjemalci-proizvajalci. V pomoč so lahko posojila, ugodna za odjemalce, ter aktivna podpora občin in regij.

3.6

Toda bolj dejavno udeležbo odjemalcev ovirajo trije elementi.

3.6.1

Prvič, zunanji stroški termoelektrarn na premog in jedrskih elektrarn tako rekoč niso internalizirani. Pri tem je treba zlasti upoštevati stroške škode za človekovo zdravje in škode zaradi podnebnih sprememb. Ker ti stroški niso internalizirani, je energija iz obnovljivih virov, ki ne povzroča primerljivih zunanjih učinkov, v precej slabšem konkurenčnem položaju. Glede na to, da bolj dejavno udeležbo odjemalcev omogoča predvsem energija iz obnovljivih virov, lahko sklepamo, da je omejeno sodelovanje odjemalcev s političnega vidika zaželeno oziroma se vsaj zavestno tolerira. V celotnem zimskem svežnju ni opaziti nobenih prizadevanj za odpravo tega izkrivljanja na trgu. To je še toliko večje, ker so zaradi neinternaliziranih zunanjih stroškov konvencionalne električne energije še bolj potrebne večje subvencije energije iz obnovljivih virov.

3.6.2

Za sistematično slabši konkurenčni položaj decentraliziranih tehnologij, kot se uporabljajo za pridobivanje energije iz obnovljivih virov ali v obratih za soproizvodnjo, v primerjavi s konvencionalnimi elektrarnami, pa obstaja še en razlog. Sedanja zasnova veleprodajnih trgov daje prednost velikim proizvodnim obratom. Ker pa so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in soproizvodnjo v povprečju precej manjši in ne ustvarjajo potrebne ekonomije obsega, so v slabšem konkurenčnem položaju.

3.6.3

Poleg tega mnogi manjši akterji zaradi pravnih omejitev, upravnih pravil, licenc in birokratskih zahtev nimajo dostopa do trga energije. To negativno vpliva na gospodinjstva, pa tudi na odjemalce v trgovskem in industrijskem sektorju.

3.7

Če bi za to obstajala resnična politična volja, bi bilo mogoče te tri pomanjkljivosti sedanjega trga z električno energijo takoj odpraviti. Vendar pa EESO izraža bojazen, da s tem povezana pravila, ki jih predlaga Komisija, niso dovolj jasna.

3.8

Pravilna obdavčitev emisij CO2, ki je eden od najbolj perečih problemov v zvezi z zgoraj opisanimi zunanjimi stroški, je najmanj, kar je treba storiti za odpravo izkrivljanja trga v korist konvencionalne proizvodnje električne energije, kot je opisano v točki 3.6.1. EESO je k temu pozval že večkrat (5).

3.9

Za odpravo slabšega položaja, kot je opisan v točkah 3.6.2 in 3.6.3, bi bilo treba trg električne energije, zlasti pa trgovanje z njo, odpreti za bolj decentralizirane strukture.

3.10

Decentralizacija ne pomeni nujno razdrobljenosti evropskega elektroenergetskega sistema. Ugotovitev Komisije, da je treba omogočiti „prosti pretok električne energije tja, kjer je najbolj potrebna“, je načeloma pravilna. Vendar pa je treba izvesti obsežne naložbe v izboljšanje povezav med nacionalnimi omrežji ter razviti model refinanciranja, ki ne bo preveč obremenil odjemalcev.

3.11

Proizvodnja električne energije, ki se ravna po povpraševanju – torej tudi s pomočjo rešitev za zagotavljanje prožnosti in energetsko izravnavo, kot so shranjevanje energije v baterijah, pretvorba elektrike v toploto in plin ter vmesniki med vozili in omrežji – je najboljši pristop za to, da se čim bolj zmanjšajo stroški širjenja omrežij. To pojasnjuje, zakaj so energija proizvajalcev-odjemalcev, neposredne transakcije med proizvajalci električne energije in odjemalci ter krepitev odgovornosti za izravnavo, kot predlaga Komisija, pomembna orodja, ki prispevajo k zanesljivosti oskrbe.

3.12

Predlog Evropske komisije na splošno odraža te mehanizme. EESO podpira ta pristop, ki bo prinesel pozitivne učinke, zlasti na premalo razvitih trgih električne energije, ki so v nekaterih državah članicah pretirano regulirani.

3.13

Vendar pa Komisija v predlogu močno zanemarja potencial, ki ga ponuja digitalizacija. Digitalizacija omogoča elektronsko zbiranje podrobnih podatkov o odjemu in proizvodnji, tudi na ravni najmanjših obratov (tj. po kilovatih). Beleženje specifičnih in individualnih profilov odjemalcev s pomočjo pametnih števcev – v prihodnosti pa prek interneta stvari – v povezavi z veliko raznolikostjo udeležencev v proizvodnji energije, bo dobesedno vsakemu posameznemu odjemalcu omogočilo, da sam skrbi za svojo energetsko izravnavo. Da bo čim več odjemalcev sposobnih prevzeti to vlogo, so potrebni programi izobraževanja in usposabljanja. S tem se odpravijo tudi strukturne pomanjkljivosti (tj. slaba likvidnost trga) decentraliziranih oblik trgovanja, kot so medsebojne transakcije.

3.14

Kot prvi korak bi bilo treba prilagoditi pravila za izravnalno električno energijo (člena 4 in 5 predloga uredbe COM(2016) 861 final), tako da bo mogoče energetske merilne enote registrirati z veliko časovno natančnostjo. Vzpostaviti bi bilo treba posebne kratkoročne trge za trgovanje s temi najmanjšimi enotami energije. Člena 6 in 7 predloga uredbe (COM(2016) 861 final) bi bilo treba ustrezno prilagoditi.

3.15

Na žalost Evropska komisija ne predlaga nobene pobude v zvezi s tem vprašanjem. Namesto tega v členu 3 predloga uredbe (COM(2016) 861 final) navaja, da je treba udeležbo odjemalcev in malih podjetij na trgu omogočiti z združevanjem proizvodnje, kar je v glavnem utemeljeno s portfeljskimi učinki in transakcijskimi stroški. Toda teh ne bi bilo, če bi bilo trgovanje z električno energijo decentralizirano. Potem bi imeli odjemalci električne energije in mala podjetja priložnost, da polno in neposredno sodelujejo na trgu električne energije, če bi želeli imeti aktivno vlogo na njem in bi bili tega zmožni. Zgovorno je dejstvo, da Evropska komisija v členu 3(1)(i), ko govori o „enakih pogojih“, sploh ne omenja trgovanja z električno energijo.

3.16

V tem okviru se zdijo neposredne transakcije med proizvajalci in odjemalci posebej obetavne z ekonomskega vidika, saj lahko z enim cenovnim signalom pokažejo različne cenovne komponente, ki jih – v nasprotju s sedanjim stanjem v mnogih državah članicah – v veliki meri oblikuje trg. Cenovni signal neposrednih transakcij lahko na primer odraža več različnih dejavnikov, kot so:

3.17

Razvoj poslovnih modelov za decentralizirano trgovanje z električno energijo ne poteka samo v nekaterih državah članicah (npr. Nizozemska in Estonija); na več trgih zunaj Evrope, npr. v ZDA in Avstraliji, se zelo ambiciozni modeli dejansko že uporabljajo. Jasno je, da je to globalni trend. Evropa lahko izkoristi svoje priložnosti za izvoz na svetovne trge energije samo, če bodo evropska podjetja razvila prepričljive modele za decentralizirano in digitalizirano trgovanje z električno energijo. Potem bi morala Evropska unija svojim podjetjem tudi omogočiti, da te modele najprej uporabijo v praksi na svojih domačih trgih.

4.1

EESO pozdravlja jasno zavezanost Evropske komisije k dekarbonizaciji trga električne energije. Iz razlogov, navedenih v točki 3.6, pa bo zaradi omejitve prednostnega dispečiranja iz člena 11 predloga uredbe COM(2016) 861 final ta cilj težje doseči, vsaj dokler ne bodo zunanji stroški konvencionalne proizvodnje električne energije v celoti internalizirani. Čeprav je načeloma pravilno, da tehnološka nevtralnost velja za temeljno pravilo pri upravljanju dispečiranja, pa so v ta namen potrebni enaki konkurenčni pogoji. Teh pa ni, ker zunanji stroški konvencionalne proizvodnje električne energije niso internalizirani. Preden se prednostno dispečiranje resno omeji, kot je to predvideno v predlogu Komisije, bi bilo treba doseči popolno internalizacijo zunanjih stroškov.

4.2

Zato bi bilo treba določiti, da se prednostno dispečiranje začasno ohrani v vseh državah članicah, kjer delež energije iz obnovljivih virov znaša manj kot 15 %. Države članice z višjim deležem bi morale Evropski komisiji v razmislek predložiti ustrezen okvir za dispečiranje. Ta ne bi smel izkrivljati mehanizma prostega trga za nizkoogljične in stroškovno učinkovite rešitve za zagotavljanje prožnosti. Evropska komisija bi morala ta okvir pregledati in oceniti, ali lahko podpira dekarbonizacijo.

4.3

V vsakem primeru bi bilo treba za usklajeno politiko minimalne vrednosti iz člena 11(3) predloga uredbe COM(2016) 861 final nadomestiti z ustreznimi opredeljenimi vrednostmi (točki 125 in 127 Smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo (6)), da se majhnim udeležencem na trgu še naprej omogoči poštena konkurenca.

4.4

Še ena ovira za uresničitev cilja glede dekarbonizacije so pravila o ponovnem dispečiranju in omejevanju iz člena 12 predloga uredbe COM(2016) 861 final. Ker so stroški za začetek in ustavitev obratovanja relativno visoki zlasti pri termoelektrarnah na premog, bodo njihovi upravljavci te stroške upoštevali v svojih ponudbah za ponovno dispečiranje. Pri napravah za pridobivanje vetrne in sončne energije teh stroškov ni. Posledica je, da se pogosteje vzamejo iz omrežja, kar je za Evropo korak nazaj z vidika dekarbonizacije. Zato bi moralo tržno ponovno dispečiranje veljati samo za energijo iz neobnovljivih virov.

4.5

EESO podpira stališče Komisije, da se je treba v interesu odjemalcev izogibati izkrivljanjem trga. Evropsko komisijo spodbuja, naj stori več za preprečitev sedanjih in prihodnjih izkrivljanj. Mehanizmi zmogljivosti za konvencionalne elektrarne, kot so določeni v Uredbi COM(2016) 861 final, bi lahko povzročili dodatna velika izkrivljanja na trgu, kar Evropska komisija tudi sama priznava. Zato jih je treba obravnavati kot zadnjo in zgolj kratkoročno možnost za zagotavljanje zanesljive oskrbe. Potrebna so veliko bolj specifična pravila, ki bi določala, kdaj so mehanizmi zmogljivosti dovoljeni.

4.6

Upoštevati je treba, da se za električno energijo iz nestalnih obnovljivih virov (vetra in sonca) ne morejo enostavno uporabljati mehanizmi zmogljivosti in z njo tudi ni mogoče trgovati na trgih standardiziranih terminskih pogodb. Zato je sicer pravilno okrepiti trgovanje za dan vnaprej in znotraj dneva, vendar pa zaradi posebne stroškovne strukture sončne in vetrne energije (tj. nični mejni stroški) to ne bo privedlo do refinanciranja naložb in energije iz obnovljivih virov. Omogočiti je treba, da bo z električno energijo iz obnovljivih virov mogoče trgovati na trgih standardiziranih terminskih pogodb. Edini predvidljivi način za dosego tega je, da je energija iz obnovljivih virov povezana z rešitvami za energetsko izravnavo in prožnost. Sem poleg shranjevanja energije v baterijah sodijo še tehnične rešitve, kot je pretvorba elektrike v toploto in plin (7).

4.7

Dejansko pa so v državah članicah pri tem precejšnje regulativne ovire, tako da za izravnalne produkte trenutno ni poslovnih modelov. Zakonodajna besedila o zasnovi trga glede tega ne ponujajo nobenih rešitev. Člen 3(1)(f) predloga uredbe COM(2016) 861 final bi bilo treba vsaj dopolniti z besedilom, da morajo tržna pravila in okvir za dispečiranje, ki ga morajo opredeliti države članice, zagotavljati spodbude za uporabo možnosti za prožnost. To lahko pomaga tudi odpraviti oziroma preprečiti ozka grla.

4.8

Glede tega EESO poziva k določitvi jasnih prednostnih nalog. Mehanizme zmogljivosti za konvencionalne elektrarne bi se smelo uporabiti samo, če države članice dokažejo, da ozkih grl ne morejo odpraviti z izravnalno električno energijo iz obnovljivih virov na podlagi rešitev za zagotavljanje prožnosti. To obveznost bi bilo treba vključiti v člen 8 predloga direktive COM(2016) 864, člen 14 predloga uredbe COM(2016) 861 pa bi bilo treba ustrezno prilagoditi.

4.9

Tovrstne izravnalne zasnove prinašajo dodatne prednosti. Ker omogočajo trgovanje z električno energijo iz obnovljivih virov na trgih standardiziranih terminskih pogodb, so trenutno edina možnost, ki obeta, da bo naložbe v naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov mogoče refinancirati na trgu. Poleg tega so lokalno usmerjene in izkoriščajo dejstvo, da je energija iz obnovljivih virov na voljo tako rekoč povsod (glej točko 3.2), zato povečujejo njeno lokalno dodano vrednost.

4.10

Decentralizirana proizvodnja električne energije lahko razbremeni omrežje, če so uvedene prave tržne spodbude, ki pa jih ni. Spremeniti bi bilo treba vsaj izračun omrežnin (člen 16 COM(2016) 861 final), da se zagotovi spodbuda za proizvodnjo v tesni bližini odjemalcev, ki upošteva dejansko porabo. Omrežne stroške za posamezne transakcije proizvodnje in porabe je mogoče na splošno izračunati s pametnimi števci; načelo upoštevanja dejanske porabe pomeni, da bi morali biti osnova za izračun omrežnih stroškov.

4.11

Proizvodnjo električne energije, ki se prilagaja porabi, omogočajo tudi natančna cenovna območja. EESO zato v celoti podpira stališča o tem vprašanju iz uvodne izjave 14 in člena 13 predloga COM(2016) 864 final. Toda če se poziv iz točke 4.10 ne bo upošteval, bi se lahko povečanje učinkovitosti, ki bo doseženo z natančnejšimi cenovnimi območji, izničilo ali izgubilo zaradi omrežnin, ki so določene tako, da ne odražajo dejanske porabe. V dodatno pomoč bi bila evropska primerjalna vrednost za obdavčitev energije, ki bi krepila cenovne signale.

4.12

Natančnejših cenovnih območij se ne sme razumeti kot odmika od dobro povezanega evropskega omrežja, ki je nujno in najboljši način za stroškovno učinkovito zagotavljanje velike zanesljivosti oskrbe.

4.13

Kot je zapisano v točki 3.14, je odprtje trgovanja z električno energijo za odjemalce in proizvajalce-odjemalce pomembno za polno udeležbo na trgu energije. Zato bi bilo treba pojasniti člen 3 predloga direktive COM(2016) 864 final. Odjemalcem je treba omogočiti tudi udeležbo pri trgovanju z električno energijo in ne le udeležbo pri proizvodnji, shranjevanju in elektromobilnosti, kot navaja člen 3(1). V členu 3(2) bi bilo treba jasneje opredeliti ovire za vstop na trg. V skladu s točko 3.6.3 tega mnenja se te ovire nanašajo predvsem na ekonomijo obsega in upravne ovire.

4.14

Ovire se med drugim lahko zmanjšajo tako, da države članice uvedejo posebne strukture trgovanja za male proizvajalce, odjemalce in proizvajalce-odjemalce. Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev bi morala biti odgovorna za spremljanje uresničevanja te zahteve. Poleg tega bi bilo mogoče v člen 4 predloga uredbe COM(2016) 861 final vključiti poenostavljena računovodska pravila za majhna združenja odjemalcev in proizvajalcev. V členu 15(1)(a) predloga direktive COM(2016) 864 final bi bilo treba besedo „prodaja“ nadomestiti s „trgovanjem“.

4.15

Glede energijske revščine (uvodna izjava 14 in člen 5 predloga direktive COM(2016) 864 final ter člena 28 in 29 predloga uredbe COM(2016) 861 final): EESO je že večkrat jasno navedel, da je energijska revščina problem, ki ga je treba odpraviti in ga upoštevati v prihodnjih političnih ukrepih za prehod na nizkoogljično družbo. Zato EESO ponavlja stališče, ki ga je izrazil v prejšnjem mnenju na to temo (8), in podpira tudi stališče Komisije ter konkretne predloge. Vendar pa opozarja na stališča iz prejšnjih mnenj (9), namreč da sta lahko energija iz obnovljivih virov in zlasti energija proizvajalcev-odjemalcev v nekaterih okoliščinah trajnostni način za trajno odpravo energijske revščine, če se ranljivim odjemalcem zagotovijo javna posojila in boljši dostop do kapitala s pomočjo lokalnih oblasti, kot so regije ali občine ali zasebni akterji, npr. nevladne organizacije. V tem smislu bi bilo treba tudi razumeti pomen pravil o dejavnih odjemalcih in lokalnih energetskih skupnostih iz členov 15 in 16 predloga Direktive COM(2016) 864 final. V členu 5(2) predloga direktive COM(2016) 864 final bi bilo treba izrecno navesti, da je energija proizvajalcev-odjemalcev ena od možnosti za preprečitev energijske revščine.

4.16

Glede pravic odjemalcev: EESO pozdravlja dejstvo, da je krepitvi moči in zaščiti odjemalcev v predlogu direktive COM(2016) 864 final namenjeno posebno poglavje. V členu 10 bi bilo treba izrecno navesti, da morajo imeti odjemalci pravico izraziti posebne želje glede njihove oskrbe z električno energijo in da je treba zagotoviti upoštevanje teh želja. Člen 15(1)(b) bi bilo treba dopolniti z navedbo, da morajo biti omrežnine točno določene, tako se odjemalcem zaračunajo samo točno določeni omrežni stroški, ki so jih povzročili z lastnimi dejavnostmi, npr. proizvodnjo, shranjevanjem in porabo električne energije ali trgovanjem z njo. Sistem omrežnin bi moral vključevati spodbude za dejavnosti, ki razbremenjujejo omrežje, kot so prenos bremen, lastna poraba ali shranjevanje. Države članice morajo pokazati, kako so pripravile izračun omrežnin v skladu z dejansko porabo. Predvidljivost je ključnega pomena za odjemalce, saj lahko le tako izvedejo ustrezne naložbe.

4.17

EESO pozdravlja dejstvo, da so v členu 16 predloga direktive COM(2016) 864 final opredeljene lokalne energetske skupnosti in so jim dodeljene ustrezne pravice. Odbor je sam pozval k temu v mnenju o energiji in energetskih zadrugah proizvajalcev-odjemalcev (10). Glede na to morajo plačila iz člena 16(1)(d) odražati dejansko porabo, tj. določena morajo biti po istem načelu, kot je opisano v točki 4.16 tega mnenja v zvezi s členom 15 predloga direktive COM(2016) 864 final.

4.18

EESO se sicer strinja s tem, da imajo energetske skupnosti pravico do upravljanja lastnih omrežij, vendar meni, da bi morale imeti tudi pravico delovati kot glavni dobavitelj. V tem primeru bi tudi zanje veljale vse s tem povezane obveznosti.

4.19

Glede člena 15 in 16 predloga direktive COM(2016) 864 final je treba opozoriti na naslednje: za dejavnejšo udeležbo odjemalcev in ustanavljanje lokalnih energetskih skupnosti je potrebna raba energije iz obnovljivih virov. Če problemi, opisani v točki 3.6, in pomanjkljivosti iz predloga o energiji iz obnovljivih virov (11) ne bodo odpravljeni, bo proces za dejavnejšo udeležbo odjemalcev in ustanavljanje lokalnih energetskih skupnosti močno upočasnjen, če ne celo ogrožen.

4.20

Glede podatkov iz pametnih števcev: kot je natančno opisano v točki 3.13 tega mnenja, digitalizacija prinaša veliko priložnosti. Po drugi strani prinaša tudi nekatera tveganja z vidika varstva podatkov in varnosti. EESO pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija to vprašanje obravnava v členih 19–23 predloga direktive COM(2016) 864 final.

4.21

EESO se strinja z ustreznim poudarkom, ki ga Komisija namenja učinkovitemu varstvu podatkov, ki se zbirajo s pametnimi števci, in s tem, da se standard EU glede varstva podatkov uporablja tudi za podatke o porabi električne energije. Vendar pa so zanemarjeni vidiki upravljanja in lastništva podatkov ter odprti podatki. V členu 23 bi bilo treba zato zagotoviti, da so podatki – brez omejevanja varstva podatkov in zasebnosti – dostopni za vse zainteresirane strani v anonimizirani in dovolj zgoščeni obliki. Za izkoristek celotnega potenciala digitalizacije sta potrebna izobraževanje in usposabljanje za odpravo digitalne nepismenosti in izključenosti odjemalcev.

4.22

Glede vloge mrežnih operaterjev: decentralizacija na splošno pomeni, da distribucijska omrežja, pa tudi povezanost med nacionalnimi omrežji, postanejo strateško pomembni. Odločilnega pomena je, da države članice razvijejo okvir, ki operaterjem zagotavlja učinkovite in uspešne spodbude za naložbe v izboljšanje evropskih elektroenergetskih omrežij. To bo poleg tega spodbudilo gospodarsko rast in ustvarilo nova delovna mesta. Glede na to EESO podpira predlog Komisije za okrepitev pristojnosti agencije ACER, ki bi morala s tega vidika spremljati nacionalne politike.

4.23

Členi 32, 33 in 36 predloga direktive COM(2016) 864 final operaterjem distribucijskih sistemov dajejo pogojne pravice glede uporabe rešitev za prožnost in polnilnih mest za električna vozila. EESO sicer pozdravlja nagel napredek pri prožnosti, elektromobilnosti in prodiranju zmogljivosti za shranjevanje na trg, vendar pa je pomembno, da se prednostna obravnava neodvisnih tržnih akterjev, ki jo predlaga Komisija, tudi dejansko upošteva v praksi in da jo spoštujejo operaterji distribucijskih sistemov ter nacionalni regulatorji. To velja tudi za objekte za shranjevanje, ki jih upravljajo operaterji prenosnih sistemov (člen 54 predloga direktive COM(2016) 864 final).

4.24

Ustanovitev evropskega telesa za operaterje distribucijskih sistemov (telesa EU ODS) iz člena 50 predloga uredbe COM(2016) 861 final zato ne bi smela voditi k samostojnemu določanju omrežnih kodeksov, saj bo to še povečalo potencialno tržno moč operaterjev distribucijskih sistemov. Agencija ACER bi morala dobiti pristojnosti za pripravo ustreznega okvira, nacionalne regulatorje pa bi bilo treba s tega vidika okrepiti.