2.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 34/110

Poročevalec:

Juan MENDOZA CASTRO

1.1

EESO pozitivno ocenjuje poročilo za leto 2015, saj meni, da je politika konkurence pod enakimi pogoji v vseh sektorjih ključna za socialno in tržno gospodarstvo EU.

1.2

Uvoz, ki temelji na nepošteni konkurenci, ogroža evropska podjetja. Protidampinški ukrepi so nujni za ohranjanje delovnih mest in zaščito prizadetih gospodarskih sektorjev.

1.3

EESO je tako kot mala in srednja podjetja (MSP), sindikati in podjetniška združenja EU zaskrbljen glede možnosti, da bi se Kitajska priznala kot tržno gospodarstvo.

1.4

MSP, ki so bistvena za oživitev gospodarstva, so pri zlorabah prevladujočega položaja najbolj ranljiva.

1.5

Nadzor nad državno pomočjo omogoča učinkovitejšo porabo sredstev in izboljšuje javne finance, vendar je takšna pomoč lahko bistvena za zagotavljanje gospodarskih storitev splošnega pomena.

1.6

EESO za večjo obveščenost in preglednost priporoča izboljšanje informacij o dodeljeni državni pomoči.

1.7

Digitalne inovacije nadzoruje majhno število podjetij iz tretjih držav, ki delujejo na svetovni ravni, in za Evropo je bistvenega pomena, da s svojim enotnim digitalnim trgom prevzame vodilni položaj.

1.8

Za evropsko politiko konkurence je v sektorju, kjer prevladujejo velika tehnološka podjetja, velik izziv, da se potrošnikom zagotovi dostop do najboljših izdelkov po najugodnejših cenah ter da vsa podjetja, velika in majhna, tekmujejo na odprtem trgu in glede na prednosti svojih izdelkov. EESO meni, da so ukrepi EU večinoma uravnoteženi in skladni z zakonodajo, čeprav je deležna nekaterih kritik.

1.9

Evropska energetska unija se ponaša s pomembnimi dosežki na področju zanesljivosti oskrbe (kar je strateški uspeh), zmanjšanja emisije toplogrednih plinov, spodbujanja obnovljivih virov energije in večje možnosti izbire za potrošnike. Kljub temu se sooča z velikimi izzivi, povezanimi s stroški energije, večjo medsebojno povezanostjo omrežij in vodilno vlogo pri izvajanju Pariškega sporazuma.

1.10

Na področju energetike je treba nadzor koncentracij uskladiti s predvidevanji o združitvah in prevzemih s ciljem znižati proizvodne stroške, kar bo privedlo do zmanjšanja števila podjetij.

1.11

Uredba (ES) št. 1/2003 je okrepila nacionalne organe za konkurenco in prispevala k mednarodnemu ugledu politike konkurence EU. Če se nacionalni organi za konkurenco usklajujejo med seboj in s Komisijo, so ukrepi v primeru čezmejnih poslov učinkovitejši.

1.12

V zvezi s finančno krizo EESO ponovno poudarja, da je treba zmanjšati izpostavljenost davkoplačevalcev stroškom reševanja bank.

1.13

EESO se zavzema, da se predpisi EU o zmanjšanju medbančnih provizij za debetne in kreditne kartice uporabljajo ne glede to, v kateri državi je bila kartica izdana, in da se bankam ne preprečuje, da bi trgovcem na drobno v drugi državi Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ponudile nižje medbančne provizije.

1.14

EESO poudarja, da mora Komisija nadaljevati s spodbujanjem konkurence, tako da zmanjšuje izkrivljanja zaradi obdavčitev, ki izhajajo iz neusklajenosti 28 davčnih sistemov.

1.15

Zaradi posploševanja konkurenčnih sistemov, ki je posledica globalizacije, je nujno mednarodno sodelovanje. Ob vse večjih zahtevah in v zvezi s sodelovanjem na raznih forumih (OECD, UNCTAD, Mednarodna mreža za konkurenco) EESO poudarja, da mora EU razpolagati z ustreznimi sredstvi, da bo imela besedo, saj se njen glas danes sliši in spoštuje.

2.1

Komisija navaja, da je „[m]očna in učinkovita politika konkurence EU […] že od nekdaj temelj evropskega projekta“.

2.2

Osrednji vidiki poročila so razvrščeni v tri poglavja:

2.3

Komisija poroča o svojih posebnih ukrepih na teh področjih in poudarja, da so bila vodilna načela pri izvrševanju zakonodaje zagotavljanje nepristranskosti in pravne države ter podpiranje skupnega evropskega interesa.

2.4

V zadnjih petindvajsetih letih se je število sistemov konkurence po vsem svetu dramatično povečalo: na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja jih je bilo kakih 20, leta 2015 pa jih je bilo okrog 130 in so zajemali 85 % svetovnega prebivalstva.

3.1.1

EESO pozitivno ocenjuje poročilo za leto 2015, ki obravnava ključna področja za razvoj gospodarstva in blaginje državljanov EU.

3.1.2

Politika konkurence, ki temelji na enakih pogojih v vseh sektorjih, je temelj socialnega tržnega gospodarstva v Evropi. Je tudi nepogrešljiv instrument za zagotavljanje pravilnega delovanja dinamičnega, učinkovitega, trajnostnega in inovativnega notranjega trga ter spodbujanje gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest in konkurenčnosti na svetovni ravni.

3.1.3

Politika konkurence ne sme preprečevati pojavov industrijskih prvakov v evropskem gospodarstvu. Da bi bila učinkovita in verodostojna, ne sme biti usmerjena izključno v znižanje cen življenjskih potrebščin, temveč mora tudi spodbujati razvoj konkurenčnosti evropskih podjetij na svetovnih trgih.

3.1.4

Trdna industrijska osnova je bistvena za blaginjo in rast. Zaradi nevarnosti nepoštene konkurence za evropska podjetja EESO opozarja, da se s protidampinškimi ukrepi posredno in neposredno ohrani več deset tisoč delovnih mest, gospodarske panoge pa se zaščitijo pred nepoštenimi uvoznimi politikami.

3.1.5

Uvoz pod dampinškimi pogoji pomeni nepošteno konkurenco, ki ogroža tisoče delovnih mest v EU. EESO meni, da bi za Kitajsko težko rekli, da posluje v pogojih tržnega gospodarstva in izpolnjuje štiri od petih meril, ki jih določata praksa Komisije in Uredba (ES) št. 1225/2009 (1).

3.1.6

Strukturni skladi EU se ne smejo uporabljati za neposredno ali posredno podpiranje selitve storitev ali proizvodnje v druge države članice.

3.1.7

MSP so steber oživljanja gospodarstva v Evropi. Zaradi svoje velikosti so tudi najbolj ranljiva v primeru zlorabe prevladujočega položaja, zaradi katere so v številnih primerih obsojena na propad. Na to mora biti politika konkurence še posebej pozorna, zlasti v primeru praks velikih skupin podjetij.

3.1.8

EESO ponovno poudarja, da nimamo pravega sodnega mehanizma za kolektivne tožbe, ki bi dejansko omogočal uveljavljanje pravic do povračila škode žrtvam zlorabe prevladujočega položaja, in še vedno meni, da direktiva 2014/104/EU z dne 26. novembra 2014 in priporočilo o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih tožb v primeru kršitev zakonodaje o konkurenci ne zagotavljata ustrezne kolektivne zaščite pravic žrtev takšnih kršitev.

3.2.1

S posodobitvijo državne pomoči bo EU lahko učinkoviteje izkoriščala sredstva in izboljšala kakovost javnih financ, države članice pa lažje uresničile strategijo Evropa 2020 za rast in proračunsko konsolidacijo.

3.2.2

Kljub temu je državna pomoč včasih nujna za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, tudi na področju energije, prometa in telekomunikacij. Pogosto je tudi najučinkovitejše politično orodje za zagotavljanje osnovnih storitev za vzdrževanje gospodarskih in socialnih pogojev v izoliranih, oddaljenih ali obrobnih ter otoških regijah Unije.

3.2.3

EESO meni, da je treba ohraniti skladnosti med politiko konkurence in ostalimi politikami Unije, zlasti v primerih naložb za spodbujanje inovacij in raziskav, kot so naložbe v R+R+I, financiranja tveganj ter široke dostopnosti širokopasovnih omrežij.

3.2.4

Državljani EU menijo, da niso dovolj obveščeni o zapletenem sistemu državne pomoči, in poudarjajo, da težko pridejo do informacij, katera podjetja prejemajo to pomoč (2). EESO priporoča, naj se za boljšo obveščenost in preglednost v državah članicah za vsak primer posebej objavijo prejemniki, vsota in namen pomoči.

3.3.1

Enotni digitalni trg je ključna strategija EU za odpravo razdrobljenosti različnih nacionalnih trgov in njihovo združitev v skupen evropski pristop (3). Digitalne inovacije nadzoruje majhno število podjetij iz tretjih držav, ki delujejo na svetovni ravni, in za Evropo je bistvenega pomena, da s svojim enotnim digitalnim trgom prevzame vodilni položaj.

3.3.2

Za evropsko politiko konkurence je v sektorju, kjer prevladujejo velika tehnološka podjetja, velik izziv, da se potrošnikom zagotovi dostop do najboljših izdelkov po najugodnejših cenah ter da vsa podjetja, velika in majhna, tekmujejo na odprtem trgu in glede na prednosti svojih izdelkov.

3.3.3

Primeri, ki jih preiskuje Komisija:

3.3.4

Večinoma gre za morebitne monopolne prakse in zlorabo prevladujočega položaja. Zaradi tehnične zapletenosti in velike odmevnosti preiskovanih primerov se pojavljajo kritike, med drugim, da je EU „napovedala vojno Silicijevi dolini“. EESO se s temi kritikami ne strinja in podpira ukrepe Komisije, ki so po njegovem mnenju uravnoteženi in skladni z zakonodajo.

3.3.5

Google, ki je imel v letu 2015 74,5 milijarde USD prihodkov, ima v EGP prevladujoč položaj, saj na trgih storitev splošnih spletnih iskalnikov, operacijskih sistemov z licenco za pametne mobilne telefone ter trgovin z aplikacijami za mobilni operacijski sistem Android njegov delež presega 90 %. Navaja se, da naj bi Komisija s preiskavo okrnila možnosti, da bi EU postala središče inovativnih zamisli, in uporabila nepravilno tehnično osnovo, vendar so tehnične službe ameriške zvezne komisije za trgovino leta 2012 ugotovile, da je Google, ki obvladuje dve tretjini severnoameriškega trga, uporabljal protikonkurenčne taktike ter zlorabil prevladujoči položaj, s čimer je škodoval tako uporabnikom kot konkurentom (4), kar je potrdila tudi preiskava, opravljena v ZDA (5).

3.4.1

Evropska energetska unija se ponaša s pomembnimi dosežki:

3.4.2

EESO, ki je že izrazil podporo okvirni strategiji iz leta 2015 (6), mora kljub temu posebej poudariti velike izzive, s katerimi se bo v naslednjih letih soočala EU:

3.4.3

EESO podpira Komisijo pri odločnem izvajanju protimonopolne zakonodaje, nujne v boju proti zlorabam s strani ponudnikov, ki imajo na trgu prevladujoč položaj. Opozoriti je treba na pravno zavezujoči sporazum, ki sta ga sklenili Komisija in podjetje Bulgarian Energy Holding.

3.4.4

Energetski sektor je leta 2012 prejel 122 milijard EUR javne pomoči (EU 28) (7). Brez te pomoči ne bi zmogli plačati cene energije, ki je za potrošnike že tako ali tako visoka. Komisija mora pri izvajanju politik o javni pomoči (8) upoštevati, da so stroški proizvodnje energije iz nekaterih vrst obnovljivih virov – ki prejemajo največ pomoči (44 milijard EUR) – zelo visoki, zaradi česar dobavitelji na trgu ne morejo biti konkurenčni.

3.4.5

EESO je seznanjen s tem, da je Komisija odobrila pripojitev energetskih deležev podjetja Alstom k severnoameriškemu podjetju General Electric (GE) (9).

3.4.6

Komisija trdi, da je „[n]adzor EU nad združitvami […] še naprej učinkovito orodje za ohranjanje odprtosti energetskega trga EU“, vendar bi bilo pri tem treba upoštevati tudi dejstvo, da lahko zaradi nizkih cen nafte postane združevanje podjetij z namenom zniževanja stroškov proizvodnje neizbežno. Po nekaterih predvidevanjih se bo število podjetij za pridobivanje plina in nafte zmanjšalo za tretjino.

4.1.1

EESO se strinja, da sta za obstoj enotnega trga nujna preglednost in poštena porazdelitev davčnega bremena. Davčne utaje, goljufije in davčne oaze evropske davkoplačevalce veliko stanejo, hkrati pa izkrivljajo konkurenco. Po ocenah EU zaradi davčnih utaj vsako leto izgubi od 50 do 70 milijard EUR davčnih prihodkov, kar pomeni malo več kot 16 % javnih naložb v EU. Če temu dodamo izgubo prihodkov zaradi zakonitih – ali domnevno zakonitih – praks davčnega načrtovanja, škoda močno naraste (10).

4.1.2

Akcijski načrt za izvrševanje pravičnega in učinkovitega davka od dobička pravnih oseb je pomemben korak za zmanjšanje agresivnega davčnega načrtovanja, ki spodkopava davčne osnove držav članic in spodbuja nepošteno konkurenco (11).

4.1.3

EESO poudarja, da mora Komisija nadaljevati s spodbujanjem konkurence, tako da zmanjšuje izkrivljanja zaradi obdavčitev, ki izhajajo iz neusklajenosti 28 davčnih sistemov. Zapleteni sistem transfernih cen, ki trenutno velja za transakcije znotraj skupin, je še posebej drag in obremenjujoč za podjetja, ki delujejo v EU, in povzroča spore med upravami držav članic, kakor tudi dvojne obdavčitve podjetij. Prav bi bilo določiti skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) za podjetja.

4.1.4

Komisija preiskuje davčne sporazume med nekaterimi državami članicami in velikimi multinacionalkami: Luksemburg (Fiat, Starbucks, McDonald’s, Amazon); Nizozemska (Starbucks). V primeru podjetja Apple Komisija meni, da se je zaradi davčnega režima, ki se je zanj uporabljal, to podjetje lahko izognilo obdavčitvi prodaje praktično vseh izdelkov v EGS, zdaj pa ocenjujejo, da mora Irski vrniti 13 milijard EUR. Ne glede na to, kakšna odločitev bo na koncu sprejeta, Odbor podpira Komisijo pri preiskovanju davčnih sporazumov, ki lahko škodujejo konkurenci.

4.2.1

Uredba (ES) št. 1/2003 (12) je okrepila nacionalne organe za konkurenco in prispevala k mednarodnemu ugledu politike konkurence EU. Komisija je začela javno posvetovanje o okrepitvi nacionalnih organov za konkurenco, ki trenutno rešujejo največje število primerov. Če se nacionalni organi za konkurenco usklajujejo med seboj in s Komisijo, so ukrepi v primeru čezmejnih poslov učinkovitejši.

4.3.1

Čeprav so se razširili različni sistemi elektronskih plačil, potrošniki v svetovnem merilu 85 % nakupov opravijo z gotovino. V EU je delež v več državah članicah podoben, le v skandinavskih državah je gotovinskih nakupov samo 10 %. Kartična plačila so vsekakor ključna za delovanje trgovine in zelo pomembna za potrošnike. Uredba (EU) št. 2015/751 določa zgornje meje za višino medbančnih provizij (13).

4.3.2

Obtožbe proti podjetju MasterCard temeljijo na dejstvu, da je bankam prepovedalo ponujati nižje medbančne provizije trgovcem na drobno v drugi državi Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter zaračunavalo višje provizije pri karticah, ki so bile izdane v drugih delih sveta. Evropska združenja potrošnikov so večkrat obsodila zlorabe izdajateljev, kot sta podjetji Visa in Mastercard, ki uživata posebne ugodnosti, saj obvladujeta trg. EESO si želi, da bi rezultat preiskav privedel do odprave teh ovir in da bi se omejitve medbančnih provizij v EU uporabljale neodvisno od države, v kateri je bila kartica izdana.

4.4.1

Komisija navaja primere državne pomoči, odobrene bankam v različnih državah. Doslej je kriza evropske davkoplačevalce drago stala. Države so svoje banke reševale z doslej najobsežnejšo nujno pomočjo, da bi preprečile popoln zlom bančnega sistema. V euroobmočju je državna pomoč finančnim institucijam med letoma 2008 in 2014 dosegla 8 % BDP, od tega je bilo izterjanega 3,3 % (14).

4.4.2

Reševanje bank po pravilih, ki veljajo od 1. januarja 2015 (15), lahko poleg visokih stroškov za državno blagajno povzroči tudi izkrivljanje konkurence.

EESO meni, da je treba:

5.1

Zaradi posploševanja konkurenčnih sistemov, ki je posledica globalizacije, je nujno mednarodno sodelovanje. EESO odločno podpira dejavno sodelovanje Komisije v forumih, kot so odbor OECD za konkurenco, Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD) in Mednarodna mreža za konkurenco (ICN).

5.2

Ti forumi danes prisluhnejo mnenju EU in ga spoštujejo. Odbor poudarja potrebo po ohranitvi materialnih in človeških virov za izvajanje te odgovornosti.