28.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 487/62

Poročevalec:

Victor ALISTAR

Soporočevalec:

Petru Sorin DANDEA

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog Komisije, katerega namen je povečati preglednost davčnih sistemov z uvedbo obveznosti poročanja po državah, ter meni, da bo ta ukrep povečal zaupanje državljanov v Evropsko unijo.

1.2

Davčna preglednost je koristno orodje, s katerim bi lahko zagotovili, da se prizna prispevek multinacionalnih podjetij k prihodkom držav, v katerih poslujejo.

1.3

EESO ugotavlja, da tako javnost kot poslovna skupnost pozivata, naj se pri poročanju po državah zagotovijo specifični podatki v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, ki so že določene v drugih predpisih na ravni Evropske unije, držav članic in kapitalskih trgov.

1.4

Pošteno gospodarsko konkurenco je mogoče zagotoviti, kadar se vsem izvajalcem dejavnosti, ki na enotnem evropskem trgu ustvarijo dobiček, naloži pravična davčna obremenitev, ne glede na njihov status na svetovnem trgu.

1.5

Čeprav Komisija za podatke, ki jih je treba sporočiti, predlaga minimalne standarde, ki so nižji od standardov OECD, pa je treba v skladu s predlogom direktive te podatke objaviti, da bi se zagotovili njihova skladnost z izjavami o etičnem ravnanju ter javna odgovornost podjetij do vseh potrošnikov, partnerjev in davkoplačevalcev v Evropski uniji. EESO zato meni, da bi bilo treba pri podatkih, ki jih je treba zagotoviti, upoštevati standarde iz akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanje dobička (BEPS), ki so ga EU in večina držav članic že sprejele, saj ta ureditev temelji na načelu preglednosti in njen namen ni zmanjšati doslej sprejetih mednarodnih zavez.

1.6

Po mnenju EESO morajo predpisi Komisije iz svežnja proti izogibanju davkom zagotavljati, da velika multinacionalna podjetja, ki pošteno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, ne bodo postavljena v manj ugoden položaj zaradi agresivnega davčnega načrtovanja drugih multinacionalnih podjetij.

1.7

EESO priporoča, naj se podatki objavijo v uradnem jeziku Evropske unije, ki se uporablja na mednarodni ravni, da se širši javnosti omogoči učinkovit dostop do vseh podatkov v zvezi z enotnim trgom.

1.8

EESO meni, da bi morali od držav članic zahtevati, da vzpostavijo javni register poročil po državah, ki bi temeljil na enotnem evropskem sistemu, da bi zmanjšali upravno breme, povezano z objavo in upravljanjem podatkov na ravni Evropske unije.

1.9

Države članice in Komisija so se ob sklenitvi partnerstva za odprto vlado zavezale, da bo objavljanje podatkov na portalu temeljilo na odprtem sistemu, ki bo civilni družbi in podjetjem omogočal dostop do podatkov ter jim olajšal njihovo uporabo.

1.10

EESO meni, da bi morala Komisija za odpravo temeljnih težav predstaviti sveženj ambicioznejših ukrepov, ki bi temeljil na sedanjem pristopu davčnega usklajevanja ter zagotovil učinkovito, sorazmerno in nediskriminatorno zbiranje sredstev, potrebnih za naložbene programe, socialno varstvo in gospodarsko rast v državah članicah, pri čemer se je treba izogniti eroziji davčne osnove ter tveganju zlorabe in čezmernega obdavčenja v nekaterih jurisdikcijah.

1.11

Meni tudi, da je prag 750 milijonov EUR previsok, zato poziva, naj se zniža ali pa naj se določi časovni okvir za njegovo postopno znižanje.

1.12

Določiti je treba jasnejša merila za dobro davčno upravljanje in ugotoviti, katere davčne jurisdikcije meril ne izpolnjujejo.

2.1

Evropska komisija je marca 2016 predstavila sporočilo (1), ki je vključevalo predlog direktive o spremembi računovodske direktive (2). Ta predlog je napovedala v okviru svežnja proti izogibanju davkom, ki ga je predstavila marca 2016 kot del akcijskega načrta (3) za preglednejši, pravičnejši in učinkovitejši sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb.

2.2

Boj proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju je ena od prednostnih nalog Evropske komisije, ki namerava s svojim predlogom zagotoviti uporabo načela, da morajo podjetja davke plačevati v državi, v kateri ustvarijo dobiček.

2.3

V skladu s predlagano direktivo morajo multinacionalna podjetja, katerih promet presega 750 milijonov EUR, v poročilih po državah javno razkriti davek od dohodkov, ki ga plačujejo, in navesti druge ustrezne davčne informacije.

2.4

Predlog direktive ne uvaja nobenih novih obveznosti v zvezi s plačanim davkom od dohodkov za mala in mikropodjetja.

2.5

Predlog direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU vključuje ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo, da se bo na ravni držav članic začel enotno izvajati ukrep 13 (4) akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (base erosion and profit shifting – akcijski načrt BEPS). Te določbe se nanašajo na izboljšanje sistema avtomatične izmenjave podatkov med davčnimi upravami držav članic, vključno z informacijami o rezultatih ob koncu leta za multinacionalna podjetja.

2.6

V predlogu Komisije so upoštevani pozivi Evropskega parlamenta, naj se na ravni Evropske unije uvede poročanje po državah v zvezi z davkom od dohodka pravnih oseb.

2.7

Službe Komisije so med junijem in decembrom 2015 izvedle obsežno posvetovanje o predlogih za vzpostavitev sistema poročanja po državah. Med 400 sodelujočimi so bili zlasti podjetja, industrijska združenja, nevladne organizacije, državljani in možganski trusti. Večina posameznikov, ki so se odzvali na javno posvetovanje, je EU pozvala, naj prevzame vodenje razprave na tem področju in po potrebi preseže sedanje mednarodne pobude za poročanje po državah, podjetja pa so se večinoma zavzela za sistem poročanja po državah, usklajen s standardom akcijskega načrta BEPS OECD.

2.8

Predlog spremlja ocena učinka, ki je bila v Odboru za regulativni nadzor pozitivno sprejeta in na podlagi njegovega mnenja tudi na več načinov izboljšana.

2.9

Po ocenah Komisije bo moralo poročilo po državah zaradi poslovanja na trgih EU pripraviti približno 6 000 multinacionalnih podjetij. Od teh jih ima okrog 2 000 sedež v EU, kar je le majhen delež od skupno 7,5 milijona evropskih podjetij.

3.1

V predlogu direktive se poziva, naj se v vseh državah članicah enotno izvajajo pravila iz akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) (5), ki je namenjen boju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju na svetovni ravni. EESO je poudaril že v prejšnjih mnenjih (6), da pozdravlja pobudo Komisije in podpira njena prizadevanja za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, po katerem posegajo nekatera multinacionalna podjetja in ki po ocenah povzroča zmanjšanje davčne osnove držav članic za več deset milijard EUR na leto.

3.2

Sveženj ukrepov Komisije proti izogibanju davkom prispeva k povečanju preglednosti davčnih praks in z ustvarjanjem legitimnega pritiska zagotavlja enake konkurenčne pogoje ter pogoje za gospodarsko uspešnost za podjetja, ki lahko izvajajo davčno načrtovanje, in podjetja, ki delujejo le na notranjem trgu. Obravnavana direktiva ne spreminja načel obdavčevanja, temveč le uvaja večjo preglednost njihove uporabe v skladu s pozivi evropske javnosti po škandalih v zvezi z izogibanjem davkom v Luksemburgu (Luxleaks) in panamskimi dokumenti.

3.3

Iz področja uporabe predloga direktive je izključenih od 85 do 90 % multinacionalnih podjetij, saj bodo morala poročilo po državah predložiti le, če bodo presegla prag 750 milijonov EUR. EESO meni, da je ta prag previsok in diskriminatoren. Z izključitvijo večine multinacionalnih podjetji iz področja uporabe direktive se lahko zmanjšajo pričakovani učinki njene uporabe.

3.4

EESO meni, da je treba prag 750 milijonov EUR postopno znižati in da je za to treba po izvedbi vmesne ocene učinka določiti časovni razpored.

3.5

Komisija predlaga, naj poročila po državah vključujejo informacije iz člena 48c predloga direktive. EESO pa ocenjuje, da bi bilo treba v to kategorijo informacij, o katerih morajo podjetja poročati, vključiti tudi morebitne dejavnosti, ki se izvajajo na ozemljih nekaterih davčnih jurisdikcij s seznama iz člena 48 g. Da bi z direktivo dosegli predvidene rezultate, pa je treba na seznam kategorij informacij iz navedenega člena, o katerih je treba poročati, vključiti tudi podatke o premoženju in prodaji podjetja ter seznam vseh njegovih odvisnih podjetij ali podružnic, kot priporoča standard BEPS OECD.

3.6

Komisija predlaga, naj bodo poročila po državah podrobna, računovodski izkazi pa naj bodo predstavljeni ločeno za vsako državo članico, v kateri ima obvladujoče podjetje podružnice ali odvisna podjetja. V skladu s predlogom direktive morajo biti informacije v zvezi z jurisdikcijami zunaj Evropske unije predstavljene v konsolidirani obliki. EESO meni, da bi se lahko pri predstavitvi podatkov v konsolidirani obliki skrile morebitne dejavnosti agresivnega davčnega načrtovanja, kar bi privedlo do manj učinkovite uporabe direktive. Zato Komisiji priporoča, naj predvidi objavo podrobnih poročil po državah za vsako davčno jurisdikcijo, v kateri ima obvladujoče podjetje podružnice ali odvisna podjetja.

3.7

Člen 48 g predloga direktive zajema pripravo seznama davčnih jurisdikcij, ki ne sodelujejo ali ne spoštujejo standardov dobrega davčnega upravljanja. EESO podpira zamisel o evropskem seznamu jurisdikcij, ki zavračajo uporabo standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah (7). Trenutno ima večina držav članic lasten sistem seznamov in sankcij za finančne transakcije s temi jurisdikcijami. EESO meni, da bi bil seznam, pripravljen na ravni EU, z jasnimi merili za opredelitev jurisdikcij, ki ne želijo slediti pravilom, in sankcijami, ki bi se izvajale enotno v vseh državah članicah, veliko učinkovitejši instrument za boj proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Zato soglaša z ukrepi, ki jih je Komisija predstavila v svoji strategiji.

3.8

Da bi dosegli cilj javne politike, tj. izboljšati davčno preglednost podjetij, EESO priporoča vzpostavitev javnega nacionalnega registra, ki bi ga upravljale davčne uprave držav članic in bi omogočal neomejen dostop do poročil po državah. V zvezi s tem tudi priporoča, naj se z direktivo uvede skupna standardna oblika poročila na ravni držav članic, da bo v skladu z zavezami v okviru partnerstva za odprto vlado mogoča obdelava podatkov, ki temelji na odprtem sistemu, s tem pa se bo olajšal delovni proces in zmanjšalo upravno breme podjetij.

3.9

EESO tudi meni, da bi morale davčne politike temeljiti na večjem usklajevanju načel in strategij obdavčevanja, bolj usmerjenega v obdavčitev dobička tam, kjer je bil ustvarjen, tudi kadar gre za sodelovanje držav pri proizvodnji in trženju, da se tako zagotovi enoten sistem davčne etike na notranjem trgu.

3.10

Glede na ponavljajoče se zahteve organizacij civilne družbe za večjo preglednost v zvezi z obdavčitvijo multinacionalnih podjetij EESO pozdravlja pobudo Komisije, da se v določbe direktive vključi obveznost držav članic, da razkrijejo podatke iz poročil po državah.

3.11

V skladu s predlogom direktive morajo biti poročila po državah objavljena v uradnem jeziku države članice, na ozemlju katere podjetje posluje. Po mnenju EESO bi bilo treba poročila objaviti tudi v najmanj enem mednarodno razširjenem tujem jeziku, da bi se javnosti omogočil dostop do davčnih informacij, ki jih vsebujejo.

3.12

Ob upoštevanju negativnih učinkov krize na upravne zmogljivosti davčnih uprav držav članic EESO Komisiji in državam članicam priporoča, naj za uspešno izvajanje novih davčnih pravil zagotovijo človeške in finančne vire.