28.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 487/75

Poročevalec:

Marian KRZAKLEWSKI

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) in skladiščenje plina, kot je opredeljena v sporočilu COM(2016) 49 final, ključni element projekta energetske unije, katerega namen je zagotoviti varnost in diverzifikacijo oskrbe z energijo.

1.2

V naslednjih nekaj letih se bo svetovni potencial za utekočinjanje plina povečal, kar bo najbrž povzročilo znižanje cen, to pa bo po mnenju Odbora priložnost za povečanje zanesljivosti in odpornosti plinskega sistema EU.

1.3

Odbor meni, da bi morali povečati prožnost evropskega trga plina s povečanjem deleža UZP.

1.4

Po mnenju EESO so povečanje deleža UZP na evropskem trgu plina, zagotavljanje, da so v skladiščih na voljo zadostne zaloge plina, in spodbujanje resnične diverzifikacije oskrbe z energijo dejavniki, ki bodo zagotovili energetsko varnost držav članic Evropske unije.

1.5

Komisija v sporočilu upravičeno izpostavlja, da je zadostna zmogljivost EU za ponovno uplinjanje le navidezna, saj na regionalni ravni ni optimalno porazdeljena.

1.6

Odbor se strinja, da je za dosego polne in vzdržne diverzifikacije oskrbe trga Evropske unije s plinom potreben diverzificiran pristop k izgradnji novih terminalov za UZP.

1.6.1

Prednostno je treba obravnavati naložbe, ki so namenjene uravnoteženju poti oskrbe z energijo. EU bi morala s preudarnimi ukrepi, ki podpirajo izgradnjo novih terminalov za UZP in čezmejnih povezav za prenos, upoštevati tudi regije, ki so trenutno izolirane in odvisne od enega samega dobavitelja.

1.6.2

Učinkovite in pravočasne naložbe v projekte skupnega interesa so pomembne za širitev trga UZP v EU. Vzpostaviti je treba pregledne mehanizme, da bi zagotovili pravično porazdelitev naložb in operativnih stroškov med državami članicami in gospodarskimi subjekti.

1.6.3

Po mnenju Odbora mora EU zagotoviti, da je pospešen razvoj terminalov za UZP in plovil za skladiščenje in ponovno uplinjanje tehnološko nevtralna rešitev, ki temelji na najučinkovitejši naložbi.

1.7

EESO podpira namero Komisije, da preveri skladnost medvladnih sporazumov o nakupu UZP iz tretjih držav z zakonodajo EU.

1.8

EESO poudarja, da Komisija v sporočilu ne navaja, kako je strategija za povečanje deleža UZP in skladiščenja plina skladna z velikimi naložbami v omrežja, ki jih trenutno načrtujejo sosednje države EU, kot je projekt Severni tok 2.

1.9

EESO priznava in poudarja pomen zemeljskega plina, tudi ključni pomen UZP, za prehod EU na nizkoogljični energetski sistem, ter prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in strupenih emisij plina in delcev (PM10, PM2,5), ki ogrožajo zdravje in življenje ljudi v državah članicah.

1.9.1

Strategija, opredeljena v sporočilu, bi morala močneje poudarjati pomembno vlogo zemeljskega plina kot premostitvene tehnologije v prehodu s premoga na nizkoogljično energijo. Plin ima kot čistejši vir energije pomembno vlogo v prizadevanju za močno zmanjšanje emisij iz virov, ki so bliže tlom, zlasti iz gospodinjstev in prometa.

1.9.2

EESO priporoča, naj bo pri prehodu s premoga na nizkoogljično gospodarstvo v mešanici energijskih virov držav članic večji delež zemeljskega plina, zlasti v državah, v katerih prevladuje premog.

1.10

Odbor podpira zamisel iz sporočila, da bi lahko z uporabo UZP v sektorju prevoza težkega tovora in pomorskega prometa znatno zmanjšali okoljsko škodo.

1.10.1

Odbor obenem poudarja, da del sporočila, ki obravnava UZP, ne namenja dovolj pozornosti intenzivnemu razvoju evropskega sistema za pridobivanje in uporabo UZP kot goriva tako v cestnem kot v pomorskem prometu.

1.11

EESO priznava, da je skladiščenje plina še posebej pomembno v sistemu Evrope za zagotavljanje varnosti in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom. Sedanje zmogljivosti EU za skladiščenje so precejšnje (COM(2016) 49 final), vendar niso ustrezno porazdeljene.

1.12

EESO poudarja dejstvo, da morajo operaterji za zagotovitev ravnovesja in energetske varnosti sprejeti sklop načel, zlasti načelo, da mora biti vedno uskladiščenega najmanj toliko plina, da so 100-odstotno pokrite potrebe nacionalnega trga po plinu v zimskem obdobju; vseeno bi bila najboljša alternativna možnost uravnoteženo skladiščenje plina na regionalni ravni.

1.13

Odbor podpira po njegovem mnenju pomembne načrte Komisije, da odpravi ovire za trgovanje med učinkovitimi regionalnimi vozlišči za plin in posameznimi nacionalnimi trgi.

1.14

Glede dokončanja manjkajoče infrastrukture, ki je izpostavljeno v sporočilu, EESO meni, da bi morali izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) z namenom zagotavljanja dodatnega financiranja za ključne projekte na področju energetske in teleinformacijske infrastrukture.

2.1

Marca 2015 je Svet Evropske unije sprejel sklepe o energetski uniji. V najpomembnejšem delu tega dokumenta je navedeno, da je „EU […] odločena izgraditi energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, na podlagi okvirne strategije Komisije s petimi razsežnostmi, ki so med seboj tesno povezane in se dopolnjujejo[:]

2.2

EESO ugotavlja, da je v točki 2(a) tega dokumenta Svet pozval k pospešenemu izvajanju infrastrukturnih projektov za električno energijo in plin, vključno s povezavami – zlasti z obrobnimi regijami –, da se zagotovita energetska varnost in dobro delujoč notranji energetski trg.

2.3

To mnenje EESO obravnava strategijo EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina, kot je opredeljena v sporočilu COM(2016) 49 final. Ta strategija je pomemben del načrtov za energetsko unijo (COM(2015) 80), saj prispeva k zanesljivosti oskrbe z energijo, konkurenčnosti energetskih trgov ter podnebnim in okoljskim ciljem, zastavljenim v okviru energetske unije in izven nje.

2.4

Zemeljski plin je pomembno gorivo v mešanici energijskih virov Evropske unije, saj predstavlja 25 % vse porabe energije. Pomembno je poudariti, da količina te surovine, načrpana v državah članicah, zadostuje za 34 % potreb industrije, storitev in gospodinjstev po proizvodnji energije.

2.5

Črpanje zemeljskega plina v EU razmeroma hitro upada. Leta 2004 je bilo načrpane 229,5 milijarde m3 zemeljskega plina, leta 2014 pa le še 132,3 milijarde m3. Poleg tega bodo zaloge zadostovale le še za 11,3 leta. To pojasnjuje, zakaj je Evropska unija največja uvoznica zemeljskega plina na svetu. Leta 2014 je poraba zemeljskega plina v EU znašala 386,9 milijarde m3. Šlo je za najnižjo porabo v zadnjih desetih letih, in sicer 11,6 % nižjo kot leto poprej, povprečna letna poraba plina v EU je namreč med letoma 2004 in 2013 znašala 477 milijard m3.

2.6

Svetovne pridobljive zaloge zemeljskega plina so izjemne (187 bilijonov m3) in bodo od sedanji porabi zadostovale še za 54 let, če upoštevamo nekonvencionalne vire plina, pa bodo zadostovale za 290 let.

2.7

Do leta 2020 se bodo svetovne zmogljivosti za utekočinjanje plina bistveno povečale (+ 50 %), zlasti v ZDA in Avstraliji (prek 100 milijonov ton/leto), zaradi česar se bodo cene gotovo znižale. To je priložnost za države članice EU, da povečajo varnost in odpornost plinskega sistema EU, da bo mogoče obvladati morebitne motnje v oskrbi.

2.8

V prvem desetletju 21. stoletja se je plin v EU uvažal zlasti po plinovodih, plin v utekočinjeni obliki pa je predstavljal zgolj petino uvoza, čeprav je prostornina utekočinjenega zemeljskega plina 600-krat manjša, zaradi česar je gospodarnejši z vidika prevoza in skladiščenja.

3.1

EESO priznava pomen plina za prehod EU na nizkoogljični energetski sistem ter pri prizadevanjih za zmanjšanje emisij. Zagotavljanje, da imajo države članice uravnotežen in neoviran dostop do raznolikih in politično stabilnih trgov proizvajalcev plina, postaja ključna kratko- in srednjeročna prednostna naloga, ki prispeva k podnebni in energetski politiki EU ter k oblikovanju trdne energetske unije. Politika glede deleža plina v mešanici energetskih virov bi morala upoštevati dolgoročni cilj, določen v Pariškem sporazumu (COP 21), in sicer zajezitev zvišanja svetovne povprečne temperature pod 1,5 oC.

3.2

Odbor ugotavlja, da je sporočilo Komisije (COM(2016) 49 final) nadaljevanje sporazuma o okviru podnebne in energetske politike EU, ki ga je Svet Evropske unije sprejel na zasedanju 23. in 24. oktobra 2014. V sporazumu so določeni naslednji cilji, ki naj bi se dosegli do leta 2030:

3.3

O gospodarski konkurenčnosti plina kot goriva v državah EU ter vprašanju, ali bo plin postal resen konkurent trdim gorivom, zlasti premogu, bo v naslednjem desetletju odločalo vzajemno učinkovanje petih različnih dejavnikov:

3.4

EESO podpira po njegovem mnenju pomembne načrte Komisije za odpravo ovir za trgovanje med učinkovitimi regionalnimi vozlišči za plin in posameznimi nacionalnimi trgi. V ta namen je ključnega pomena dokončati notranji trg plina, odpraviti regulativne, gospodarske in pravne ovire ter zagotoviti dostop do teh trgov.

3.4.1

Ker lahko uvoz utekočinjenega plina iz skrilavca iz ZDA pozitivno vpliva na evropski trg plina, EESO poziva EU, naj se v okviru TTIP loti aktivnih pogajanj za odpravo ovir za uvoz tovrstnega plina iz ZDA.

3.5

Poudariti velja, da Komisija v sporočilu ne navaja, kako je strategija za povečanje deleža UZP in skladiščenja plina skladna z načrtovano naložbo Severni tok 2 (COM(2016) 49 final).

3.6

Strategija, opredeljena v sporočilu, bi morala močneje poudarjati pomembno vlogo zemeljskega plina kot premostitvene tehnologije v prehodu s premoga na nizkoogljično energijo. Kot gorivo je plin zlasti primeren za hitro in stabilno proizvodnjo električne energije in toplote, zato bi lahko bil pomožna tehnologija pri uporabi obnovljivih virov energije.

3.7

EESO priporoča, naj bo pri prehodu s premoga na nizkoogljično gospodarstvo v mešanici energijskih virov držav članic večji delež zemeljskega plina, zlasti v državah, v katerih prevladuje premog. To je zlasti pomembno za izboljšanje kakovosti zraka, kar bo imelo pozitiven učinek na zdravje prebivalcev teh in sosednjih držav, obenem pa se bodo tako bistveno zmanjšale emisije toplogrednih in strupenih plinov.

3.7.1

V nekaterih državah članicah se v povprečju dve tretjini končne energije uporabita za gretje gospodinjstev, ta energija pa se proizvaja v termoelektrarnah na premog z nizko učinkovitostjo. Naložbe v majhne soproizvodne elektrarne na plin bi okrepile odpornost energetskega sistema in izboljšale kakovost zraka. Tovrstne naložbe so kratkoročne (2 leti), finančni stroški (naložbe v osnovna sredstva) pa so razmeroma nizki (čeprav se povečajo zaradi operativnih stroškov) in deloma izravnajo razmeroma visoke stroške goriva. Dodatna prednost majhnih soproizvodnih elektrarn na plin je dejstvo, da jih je mogoče zelo hitro sinhronizirati z omrežjem za distribucijo energije, zaradi česar so odličen vir nadomestne energije v času povečanega povpraševanja po energiji.

3.8

Glede dokončanja manjkajoče infrastrukture, ki je izpostavljeno v sporočilu, bi morali izrabiti priložnost, ki jo ponuja Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI). V okviru tega programa naj bi se zagotovilo dopolnilno financiranje med drugim za naslednje projekte za kritično energetsko in informacijsko infrastrukturo:

4.1

Odbor meni, da bi morali povečati prožnost evropskega trga plina s povečanjem deleža UZP.

4.2

Povečanje deleža UZP na evropskem trgu plina, zagotavljanje, da so v skladiščih na voljo zadostne zaloge plina, in spodbujanje resnične diverzifikacije oskrbe so dejavniki, ki bodo povečali energetsko varnost držav članic Evropske unije.

4.3

Komisija v sporočilu upravičeno poudarja, da so zmogljivosti EU za ponovno uplinjanje le navidezno zadostne, saj niso optimalno porazdeljene. Na Iberskem polotoku, v Franciji, v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem se zmogljivosti za ponovno uplinjanje uporabljajo v zelo omejenem obsegu, medtem ko so države članice ob Baltskem morju ter v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi močno odvisne od enega samega dobavitelja.

4.4

Odbor se strinja, da je za popolno in trajnostno diverzifikacijo oskrbe evropskega trga s plinom potreben diverzificiran pristop k izgradnji novih terminalov za UZP. Prednostno je treba obravnavati naložbe, ki so namenjene uravnoteženju poti oskrbe z energijo.

4.5

EU bi morala s preudarnimi ukrepi za izgradnjo novih terminalov za UZP in čezmejnih povezav za prenos prednostno upoštevati regije, ki so trenutno izolirane in odvisne od enega samega dobavitelja. S tovrstnim spodbujanjem naložb bi zagotovili, da ima več dobaviteljev plina enak dostop do teh regij na podlagi svobodne in pravične konkurence. V tem okviru je zlasti pomembno okrepiti medsebojne povezave, da bi olajšali trgovanje s plinom med nacionalnimi trgi držav članic, zlasti v regijah, kjer zanesljivost oskrbe ni zadostna.

4.6

Ključnega pomena za razširitev trga UZP v EU so učinkovite in pravočasne naložbe v projekte skupnega interesa. Vzpostaviti je treba jasne mehanizme, da bi zagotovili pravično porazdelitev naložb in operativnih stroškov med državami članicami z različno razvito infrastrukturo za UZP in različnimi zmogljivostmi za skladiščenje plina.

4.7

EU mora zagotoviti, da bo pospešen razvoj terminalov za UZP in projektov FSRU tehnološko nevtralna rešitev, ki temelji na najučinkovitejši naložbi, kar bi moralo voditi k najnižjim možnim tarifam za ponovno uplinjanje, krajšemu času za dajanje proizvodov na trg, zmanjšanemu tveganju za izvajanje in večji tržni gotovosti.

4.8

EESO v celoti podpira načrte Evropske komisije, da preveri, ali so medvladni sporazumi o nakupu UZP med državami članicami in tretjimi državami skladni z zakonodajo EU.

4.9

Odbor podpira zamisel iz sporočila Komisije, da bi z uporabo UZP kot alternative dizelskemu gorivu v sektorju težkih tovornih vozil ter z nadomestitvijo težkega kurilnega olja v pomorskem prometu lahko znatno zmanjšali okoljsko škodo.

4.9.1

Odbor poudarja, da del sporočila, ki obravnava UZP, ne namenja dovolj pozornosti evropskemu sistemu za pridobivanje in uporabo UZP kot goriva tako v cestnem kot v pomorskem prometu. To zlasti zadeva inovativni razvoj sistema oskrbe ter omrežje mest za oskrbovanje z gorivom v cestnem in pomorskem prometu. Ti cilji se med drugim dosegajo s projektom Blue Corridor, v katerega so vključene države EU od Francije do Baltskega morja.

4.10

V nekaterih državah članicah z omejenim dostopom do plinskih omrežij se za proizvajanje električne energije in toplote pogosto uporabljajo trdna fosilna goriva. Uporaba UZP kot alternativnega goriva v lokalnih sistemih, kjer bi lahko nadomestil konvencionalna goriva, ki povzročajo močno onesnaženost s plini in prašnimi delci, bi lahko hitro izboljšala kakovost zraka. V teh okoliščinah in v skladu z dolgoročnimi cilji trajnostnega razvoja UZP ne more nadomestiti obnovljivih virov energije.

4.11

EESO se strinja z mnenjem Komisije, ki ga je ta izrazila v sporočilu, da obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost ponujajo stroškovno učinkovite rešitve ter da bi morali pri odločanju o infrastrukturi za UZP skrbno pretehtati možnosti, da bi preprečili tveganje za vezanost na določeno tehnologijo ali izgubljena sredstva. Naložbe v vire energije se ne smejo obravnavati ločeno od gospodarskega razvoja držav članic EU.

5.1

EESO priznava, da je skladiščenje plina še posebej pomembno v strukturi Evrope za zagotavljanje energetske varnosti in pri zagotavljanju zanesljive oskrbe gospodarstva EU z zemeljskim plinom. Sedanje zmogljivosti EU za skladiščenje so precejšnje, vendar še zdaleč niso ustrezno porazdeljene. Več kot 83 % zmogljivosti za skladiščenje plina je v zahodni in jugozahodni Evropi. Največje ovire za čezmejno uporabo zmogljivosti za skladiščenje zajemajo tarifne in regulativne ovire ter nezadostno omrežje medsebojnih povezav v nekaterih evropskih regijah.

5.2

EESO poudarja, da morajo operaterji za zagotovitev ravnovesja in energetske varnosti sprejeti sklop načel, zlasti začelo, da je treba vedno skladiščiti vsaj toliko plina, da so 100-odstotno pokrite potrebe nacionalnega trga po plinu v zimskem obdobju. Vendar bi bila z vidika gospodarnosti najbolj racionalna alternativna možnost uravnovesiti skladiščen plin na regionalni ravni. Ta optimalni model je mogoče doseči, ko bodo razvite medsebojne povezave v severovzhodni Evropi (Finska, Švedska, baltske države, Poljska), v jugovzhodni Evropi (Bolgarija, Turčija, Srbija, Hrvaška) ter v jugozahodni Evropi (Portugalska, Španija, Francija). Drugi pogoj je odprava vseh ovir za čezmejni prenos, zlasti mejnih tarif.

5.3

Odbor pozdravlja predloge Komisije za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev med konkurenčnimi instrumenti prilagodljivosti ter za razvoj vseevropskih kodeksov omrežja, ki upoštevajo usklajevanje tarif za prenos plina v skladišče in iz njega, dokler tarifne strukture odražajo stroške skladiščenja.

5.4

Ukrepe za zagotavljanje neoviranega fizičnega dostopa do zmogljivosti za skladiščenje in zmogljivosti za prenos, vključno v čezmejnem okviru, bi morali obravnavati kot ključne. EESO se strinja z Evropsko komisijo glede tega, da je treba optimalno izrabiti sedanje zmogljivosti za skladiščenje z dokončanjem dela na področju omrežnih kodeksov. S tega vidika je pomembno učinkovito sodelovanje med državami članicami in sosednjimi državami glede optimalne uporabe zmogljivosti za skladiščenje na obeh straneh.