20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 264/98

Poročevalec:

Cillian LOHAN

1.1

EESO upa, da bodo prizadevanja Komisije, da pospeši prehod na krožno gospodarstvo, prvi korak k spremembi vzorcev vedenja in praks. Ponavlja, da nasprotuje umiku prejšnjega svežnja o krožnem gospodarstvu, objavljenega leta 2014.

1.2

EESO prav tako pozdravlja, da je Komisija upoštevala nekatera njegova priporočila glede svežnja iz leta 2014 (na primer poudarek na začetku življenjske dobe izdelka). Vendar pa bi bil sveženj lahko še bolj ambiciozen. Cilji iz svežnja iz leta 2014 so zagotavljali večje gospodarske in okoljske koristi (1). EESO priporoča, da se ponovno uvedejo cilji iz svežnja iz leta 2014 glede ravnanja z odpadki, pri čemer je treba zagotoviti njihovo stroškovno učinkovito izvajanje. Na splošno se zdi, da z vidika področja uporabe oziroma ambicioznosti vsebine novega svežnja v primerjavi s prejšnjim svežnjem 18-mesečni odlog ni upravičen.

1.3

Politike na področju krožnega gospodarstva bi morale zagotavljati dolgotrajno, lokalno in okolju prijazno kroženje v manjšem obsegu. Za nekatere industrijske dejavnosti so lahko značilne velike zanke.

1.4

Predlogi Komisije ne obravnavajo v zadostni meri socialnih in z delom povezanih koristi in tveganj pri prehodu na krožno gospodarstvo (2). V njih niso predvidene potrebne prilagoditve delovne sile z usposabljanjem in izobraževanjem. Treba je opredeliti najranljivejše sektorje in delavce, da se lahko celovito dopolnijo podporne strukture zanje.

1.5

EESO pozdravlja vključitev obveznega poročanja o uporabi ustreznih ekonomskih instrumentov za spodbujanje uresničitve ciljev glede zmanjšanja odpadkov, vendar je treba to izvajati v širšem okviru. Treba je okrepljeno in bolj sistemsko uporabljati ekonomske instrumente za spodbujanje prehoda.

1.6

Odbor je pripravljen preučiti možnost organiziranja odprte evropske platforme za krožno gospodarstvo, ki bi povezovala deležnike in civilno družbo iz javnih, poljavnih ali zasebnih sektorjev, ki delujejo na področju energetske učinkovitosti; gostil bi jo EESO. Ta platforma bi zagotavljala možnosti za izmenjavo najboljših praks in povečanje ozaveščenosti o tem.

1.7

Bistveni del prehoda na krožno gospodarstvo bo izobraževanje v vseh oblikah in na vseh ravneh. To mora vključevati opredelitev potreb zaposlenih po usposabljanju, kar sodi v okvir takojšnjih sprememb, pa tudi v okvir izobraževanja prihodnjih generacij na dolgi rok.

1.8

Prehod na krožno gospodarstvo mora koristiti poslovni skupnosti. V mnenju NAT/652 so bili opredeljeni ukrepi za podporo MSP (3). Za MSP in podjetnike, ki želijo izkoristiti priložnosti, ki se ponujajo v okviru krožnega gospodarstva, bo problem dostop do financiranja.

1.9

V načrtovani reviziji direktive o okoljsko primerni zasnovi bi bilo treba upoštevati celoten življenjski cikel izdelka, kar vključuje trajnost, popravljivost, razpoložljivost/cenovno dostopnost rezervnih delov in brezpogojno obveznost razkritja informacij glede popravila in storitev za proizvajalce. EESO poudarja, da se morajo načela okoljsko primerne zasnove uporabljati v vseh proizvodnih sektorjih. S tem bi omogočili ekonomsko in tehnično vzdržno predelavo surovin in sestavnih delov izdelkov po prenehanju njihove uporabe. Pri tem se pogosto izpostavlja primer elektronskih naprav, zlasti mobilnih telefonov.

1.10

Potrebno je bolj celovito označevanje, ki mora vključevati pričakovano življenjsko dobo izdelkov. Ni dovolj samo preverjati možnost načrtovane zastarelosti. EESO oblikovalce politik znova poziva, naj razmislijo o možnosti popolne prepovedi izdelkov z načrtno vgrajenimi napakami, ki določajo konec njihove življenjske dobe (4).

1.11

Spremembo vedenja lahko najbolje dosežemo z jasnimi cenovnimi signali, tj. s ponudbo primernih izdelkov po konkurenčnih cenah za potrošnike. Cena izdelkov ali storitev, ki so v skladu z načeli krožnega modela, bi se morala jasno razlikovati glede na razpoložljivost/pomanjkanje virov ali zasnovo izdelka. To bi lahko na začetku zagotovili v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca in/ali zelene obdavčitve. EESO poudarja, da je treba preveriti izvedljivost vseh novih ukrepov.

1.12

EESO pozdravlja uvedbo minimalnih zahtev za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, vendar je nujno nadalje pojasniti vloge in odgovornosti različnih deležnikov v verigi. Za države članice bi moralo biti sprejetje shem razširjene odgovornosti proizvajalca obvezno.

1.13

Treba je razviti podporne mehanizme, ki bi revnejšim omogočili dostop do bolj kakovostnega blaga in storitev (z višjo prvotno ceno). To bi lahko vključevalo državno posojilno shemo ali proizvajalčevo shemo financiranja, ki bi se po nižjih stopnjah uporabljala izključno za izdelke z določeno minimalno življenjsko dobo in bi zajemala vse elemente krožnega modela.

1.14

Specifična orodja ukrepanja, na primer kavcijski sistemi in celostni sistemi upravljanja, so se izkazala za učinkovita in bi jih morali v svežnju ukrepov spodbujati. Z nižjimi stopnjami ali oprostitvijo plačila DDV za reciklirane izdelke ter ponovno uporabo in popravilom izdelkov bi lahko podjetnike spodbudili k dejavnejšem delovanju na tem področju, potrošnikom pa ponudili izdelek po konkurenčni ceni, s čimer bi prispevali k vsesplošni spremembi vedenja. S subvencijami bi bilo treba podpreti uporabo sekundarnih surovin in spodbujati izvajanje načel okoljsko primerne zasnove v vseh proizvodnih sektorjih.

1.15

Vlade in njihove institucije bi morale biti zgled pri uporabi zelenih javnih naročil za vse nakupe izdelkov in storitev v njihovi pristojnosti. Pravilo bi morala biti izbira najbolj zelene možnosti, kakršno koli drugo izbiro bi bilo treba utemeljiti.

1.16

Za uresničitev krožnega modela je bistvenega pomena ločeno zbiranje tokov odpadkov. Odbor pozdravlja dopolnitev z zavezujočo zahtevo, da se takoj zagotovi ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Zahtevo v direktivi je treba okrepiti in jo obvezno uvesti za ločeno zbiranje vseh odpadkov, razen če se odobri posebna izjema, ko je izvedljivost v praksi omejena.

1.17

Količino živilskih odpadkov je mogoče zmanjšati samo z določitvijo mejnikov pri uresničevanju cilja trajnostnega razvoja št. 2. V prilogo je treba vključiti mehanizem za količinsko opredelitev izgube hrane in odpadkov z določitvijo konkretnega roka na podlagi že opravljenega dela (5).

1.18

Koncepti krožnega gospodarstva se ne smejo razvijati ločeno od drugih vidikov. Treba je vzpostaviti nadzorni organ, kot je platforma za učinkovito rabo virov, ki bi bil pristojen za to, da so ostale sektorske strategije, ki jih pripravlja Komisija, v skladu z načeli krožnega gospodarstva.

1.19

S priporočili za posamezno državo bi lahko evropski semester uporabili za izvajanje na nacionalni ravni in prednost namenili prehodu na model krožnega gospodarstva.

2.1

Evropska komisija je 2. decembra 2015 objavila revidirani sveženj o krožnem gospodarstvu. Predlogi vključujejo nezakonodajni del, vključno s sporočilom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, in predloge niza sprememb obstoječe zakonodaje EU na področju ravnanja z odpadki in recikliranja.

2.2

Novi predlogi nadomeščajo prejšnji sveženj, ki ga je Evropska komisija pod predsedstvom Joséja Manuela Barrosa objavila julija 2014 v okviru vodilne pobude iz strategije Evropa 2020 Evropa, gospodarna z viri. Novi sveženj je nekoliko izboljšan, predvsem je celovitejši in zajema vse faze življenjske dobe izdelka, na nekaterih področjih pa je manj ambiciozen. Obstaja nevarnost, da bi bil sveženj osredotočen na recikliranje in da ne bodo uvedena orodja politike, ki bi bila v skladu z željo po zagotovitvi novega gospodarskega modela kroženja. Višje stopnje recikliranja še ne pomenijo večji obseg krožnega gospodarstva. Na splošno se zdi, da z vidika področja uporabe oziroma ambicioznosti vsebine novega svežnja v primerjavi s prejšnjim svežnjem 18-mesečni odlog ni upravičen.

3.1

Prehod z linearnega gospodarstva, ki temelji na konceptu „pridobi, predelaj, uporabi in zavrzi“, na krožno gospodarstvo, kjer lahko odpadke spremenimo v vire, je ključni izziv za Evropo. Tako gospodarstvo je bolj trajnostno in svoj okoljski odtis zmanjšuje z boljšim upravljanjem virov ter manjšim izkoriščanjem virov in onesnaževanjem. Podjetjem tudi omogoča konkurenčno prednost na podlagi boljšega upravljanja s surovinami, gospodarstvo pa s tem postane manj odvisno od uvoženih, po možnosti strateško pomembnih in redkih surovin. Prav tako zagotavlja nove gospodarske priložnosti in trge v Evropi in zunaj nje ter prispeva k ustvarjanju novih lokalnih delovnih mest.

3.2

Odbor pozdravlja priznanje, da je prehod na krožno gospodarstvo potreben. Izziv pri tem je doseči sistemske spremembe, da se lahko v celoti izkoristi potencial številnih gospodarskih in socialnih koristi. S politikami na področju krožnega gospodarstva bi morali zagotavljati trajnostne, majhne, lokalne in čiste zanke. Vendar pa se lahko zanke po velikosti razlikujejo. V krožnem gospodarstvu je uporaba pomembnejša od lastnine; sistemi, ki združujejo proizvode in storitve, ter vzorci sodelovalne potrošnje lahko k temu zelo pozitivno prispevajo, kar bo nadalje preučeno v dveh prihodnjih mnenjih EESO. Krožno gospodarstvo ni zgolj linearno gospodarstvo, v katerem skušamo odpadke vrniti nazaj v proizvodnjo, ampak je njegov cilj popolno preoblikovanje gospodarstva, kjer je treba ponovno opredeliti že sama koncepta odgovornosti in lastništva. Te osnovne spremembe je treba izvesti ob zavedanju, da je obstoječi gospodarski model globalno medsebojno povezan. Reševanje globalnih vprašanj samo na regionalni ravni je redko učinkovito, zato je potrebna globalna pobuda.

3.3

Pri prehodu na krožno gospodarstvo je treba stalno preučevati učinke na gospodarstvo. Ko stare poslovne prakse zastarajo, je treba ugotoviti, koga to najbolj prizadene, in jim ponuditi podporo za zagotovitev pravičnega in poštenega prehoda na krožno gospodarstvo. Treba je obravnavati socialne in z delom povezane koristi in tveganja (6).

3.4

Za spodbujanje prehoda ni dovolj ekonomskih instrumentov. EESO je ugotovil, da je za uresničitev z viri gospodarnega gospodarstva potrebna kombinacija tržnih in regulativnih instrumentov (7). V skladu s členom 4(3) morajo države članice uporabiti ekonomske instrumente, predviden pa je tudi mehanizem poročanja po osemnajstih mesecih in znova po petih letih. To bi lahko okrepili ter vključili pripravo vmesnega poročila po treh letih in priporočilo za uporabo zelenih davkov. Države članice bi si morale izmenjati informacije o razvoju instrumentov najboljših praks, v okviru evropskega semestra pa bi morali spodbujati njihovo sprejetje.

3.5

Komisija mora bolje pojasniti usklajenost različnih akcijskih načrtov, objavljenih v prejšnjih letih (časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (8), sedmi okoljski akcijski program do leta 2020 (9) in akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo), ter njihovo medsebojno povezavo z vidika hierarhije in navzkrižne skladnosti. Številne dejavnosti, predlagane v najnovejšem akcijskem načrtu, so bile že omenjene v prejšnjih pobudah. Bistveno je, da se vsestransko ocenijo uspehi in neuspehi prejšnjih pobud.

3.6

Sveženj o krožnem gospodarstvu je korak v pravo smer. Ključno vprašanje pa ostaja: Ali so vsi ti ukrepi dovolj za preusmeritev evropskih gospodarstev s sedanje poti razvoja (pri čemer se bo povečala tudi učinkovita raba virov) v pravi krožni model, v katerem gospodarska blaginja ne bi bila povezana z uporabo naravnih virov (popolna ločenost) in v katerem bi se povečale gospodarske in socialne koristi (10)? Akcijski načrt mora ustrezno obravnavati s tem povezane sistemske izzive in ustvariti zadovoljiv okvir za začetek prehoda (11).

3.7

EESO pozdravlja oceno učinka, ki spremlja zakonodajne predloge Komisije o odpadkih (12). Ugotavlja, da so v primerjavi z umaknjenim svežnjem koristi z vidika ekonomije, zaposlovanja in zmanjšanja emisij v tem svežnju manjše. Analiza stroškov in koristi nezakonodajnega akcijskega načrta bi bila koristna za opredelitev najučinkovitejših in najbolj sorazmernih ukrepov za prehod na krožno gospodarstvo (13).

3.8

Ključnega pomena za uspeh je izvajanje. EESO poziva k vzpostavitvi posebnega organa, ki bo pristojen za skladnost in navzkrižno skladnost, podobnega platformi za učinkovito rabo virov (14), ki je bila podlaga za sedmi okoljski akcijski program in sveženj o krožnem gospodarstvu.

3.9

Odbor je seznanjen s prizadevanji Komisije za vključitev širokega nabora deležnikov in strokovnjakov, k čemur je pozval v mnenju NAT/652 (15). Prehod na krožno gospodarstvo je dolgoročen proces, zato je potrebno, da vse ravni in sektorji prevzamejo odgovornost zanj. Komisija poudarja, da namerava v izvajanje akcijskega načrta dejavno vključiti deležnike (16), bistvenega pomena pa so podrobnosti tega vključevanja.

3.10

EESO ponavlja predlog iz mnenja NAT/652, da bi Odbor lahko dejavno spodbujal mreže akterjev civilne družbe, ki se zavzemajo za prehod na model krožnega gospodarstva, ter preučil možnost vzpostavitve in vodenja evropskega foruma za krožno gospodarstvo. Obstajajo številni forumi, ki prispevajo tehnično sektorski vidik. EESO bi bil zelo primeren za organizacijo prepoznavnega foruma, ki bi omogočal poročanje in sodelovanje ključnih deležnikov na področju krožnega gospodarstva. V sodelovanju s Komisijo bi lahko organizirali in vzpostavili medsektorsko platformo z udeležbo več zainteresiranih strani. EESO je že vzpostavil forum za migracije, ki bi bil lahko primeren model za ta forum.

3.11

Bistvenega pomena sta vloga delavcev pri prehodu na model krožnega gospodarstva in po njem ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. EESO je podal stališče (17), da umaknjeni sveženj kljub pobudi za zeleno zaposlovanje  (18) ni v zadostni meri obravnaval specifičnih socialno-ekonomskih koristi in izzivov krožnega gospodarstva. To velja tudi za sveženj iz leta 2015. Za industrijske panoge in podjetja, ki bodo čutili negativne posledice prehoda, je treba nameniti del predvidene pomoči, da se zagotovi pravičen prehod. Delavce je treba zaščititi in jim omogočiti, da izkoristijo številne priložnosti (19), ki jih nudi novi model krožnega gospodarstva.

3.12

Izobraževanje je treba zagotavljati na vseh ravneh, od osnovnih šol do podjetij, MSP, vlagateljev in financerjev. Izobraževanje in usposabljanje je treba povezati v skladen program, ki obravnava opredeljene socialno-ekonomske izzive. Izobraževanje bo eno od gonil celovite spremembe vedenja in lahko prispeva k oblikovanju nove generacije odgovornih potrošnikov z zagotavljanjem ustreznih cenovnih, primernih, visokokakovostnih in etičnih potrošniških možnosti.

3.13

Prehod na krožno gospodarstvo mora koristiti poslovni skupnosti. V mnenju NAT/652 so bili opredeljeni ukrepi za podporo MSP (20). Za MSP in podjetnike, ki želijo izkoristiti priložnosti, ki se ponujajo v okviru krožnega gospodarstva, bo problem predstavljal dostop do financiranja. Možni viri financiranja so Kohezijski sklad, evropski strukturni in investicijski skladi, Evropski sklad za strateške naložbe, pa tudi tematski skladi, kot sta LIFE in COSME, zato bi bilo treba v njihovem okviru zagotoviti posebne možnosti financiranja.

4.1.1

V predvideni reviziji direktive o okoljsko primerni zasnovi (21) bi bilo treba upoštevati celoten življenjski cikel izdelka, kar vključuje trajnost, načrtovano zastarelost (oziroma pričakovano življenjsko dobo), popravljivost, razpoložljivost/cenovno dostopnost rezervnih delov in brezpogojno obveznost razkritja informacij za proizvajalce.

4.1.2

Direktiva o okoljsko primerni zasnovi se trenutno uporablja samo za izdelke, povezane z energijo. V prejšnjih publikacijah (22) je bilo navedeno, da mobilnost, stanovanja in hrana povzročajo 70 do 80 % negativnih vplivov na okolje. Zato je treba načelo okoljsko primerne zasnove izvajati v vseh sektorjih. To je temeljni medsektorski element. Predvsem za razvoj regionalnih MSP na področjih, na katerih se ponujajo nove priložnosti, kot so popravilo, ponovna uporaba, priprava za ponovno uporabo in recikliranje, mora biti osnovni material zasnovan tako, da ima več različnih možnosti uporabe, ter ob upoštevanju možnosti razgradnje in ponovne obdelave.

4.1.3

V shemah razširjene odgovornosti proizvajalca je treba v celoti upoštevati vse zanke. Odbor priznava, da je zakonsko urejanje učinkovitosti materialov kompleksnejše kot urejanje energetske učinkovitosti, vendar se je treba s tem izzivom spoprijeti na podlagi inovativnega pristopa. Z novimi pobudami razširjene odgovornosti proizvajalca je treba prispevati k bistveni spremembi vedenja na ravni proizvajalcev, kar bo prispevalo tudi k spremembi vedenja na ravni potrošnikov. Proizvajalci bi morali obvezno navajati pričakovano življenjsko dobo svojih izdelkov.

4.1.4

Za sektorsko simbiozo, prijazno MSP, ki temelji na lokalnih gospodarskih in socialnih ekosistemih ob podpori zelenih industrijskih politik na regionalni ravni, bosta potrebna podpora in spodbujanje v fazi uresničevanja prehoda. V prvi fazi krožnega modela bodo sodelovala regionalna gospodarstva s številnimi MSP. Z večjo uporabo industrijskih stranskih proizvodov kot surovin v drugih panogah se bo prispevalo k bolj učinkoviti rabi virov. Ni informacij o tem, kako bo Komisija uporabila spremenjeni člen 5 Direktive 2008/98/ES o odpadkih za uresničitev tega cilja.

4.1.5

Krožno gospodarstvo se lahko v poznejši fazi nadalje razvije kot podpora trajnostni ponovni industrializaciji Evrope. Obstajajo možnosti, da se vzpostavi faza razvoja z jasno industrijsko razsežnostjo, ki bo temeljila na standardizaciji, s tem pa se zagotovi učinkovit in obsežen model.

4.1.6

Pravo krožno gospodarstvo se osredotoča na lastništvo in odgovornost. Proizvajalce bi bilo treba spodbuditi k razvoju funkcionalnih poslovnih modelov, v katerih bo običajna praksa zakup in prodaja blaga kot storitev, vsi stroški pa bodo internalizirani. To je povezava med proizvodnjo blaga in storitev za krožni model gospodarstva in vzpostavitvijo gospodarstva, ki temelji na rezultatih, v katerem poslovni modeli v celoti upoštevajo pomanjkanje virov.

4.1.7

Potencial ponovne uporabe in popravil z vidika gospodarske dejavnosti in ustvarjanja lokalnih delovnih mest bi lahko bolje izkoristili v okviru boljšega sodelovanja s proizvajalci izdelkov. K razširitvi dejavnosti izvajalcev na področju popravil in ponovne uporabe bi lahko ključno prispevale zlasti informacije o izdelkih ter razpoložljivosti in cenovni dostopnosti rezervnih delov v minimalnem obdobju po tem, ko je izdelek dan na trg. Treba bi bilo spodbujati prostovoljne sheme za boljše sodelovanje s proizvajalci in razmisliti o možnosti uvedbe zakonskih zahtev po razkritju informacij o izdelkih. Prav tako bi morali izvajalcem dejavnosti ponovne uporabe in popravil zagotoviti lažji dostop do izrabljenih izdelkov, da se spodbudijo inovacije in ustvarjanje delovnih mest v sektorju.

4.1.8

EESO pozdravlja dejstvo, da Komisija načrtovano zastarelost obravnava kot vprašanje, ki ga je treba rešiti. Načrtovani zastarelosti bi se lahko uspešno zoperstavili s spodbujanjem inovativnih poslovnih modelov, usmerjenih v storitve oziroma učinkovitost. Odbor je v mnenju, posvečenem trajnostni potrošnji in življenjski dobi izdelkov, oblikovalce politik pozval, naj razmislijo o možnosti popolne prepovedi izdelkov z načrtno vgrajenimi napakami, ki določajo konec njihove življenjske dobe (23). Za celovito rešitev te problematike ne zadošča zgolj program preskušanja Obzorje 2020, s katerim naj bi opredelili prakse načrtovane zastarelosti, kot je predlagano v akcijskem načrtu. EESO poziva Komisijo, naj čim prej predloži bolj ambiciozne predloge.

4.2.1

Sprememba vedenja se lahko doseže s ponudbo primernih izdelkov po konkurenčnih cenah za potrošnike. Cena izdelkov ali storitev, ki so v skladu z načeli krožnega gospodarstva, bi se morala razlikovati glede na razpoložljivost/pomanjkanje virov ali zasnovo izdelka. To bi lahko na začetku zagotovili v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca in/ali zelene obdavčitve. EESO poudarja, da je treba preveriti izvedljivost vseh novih ukrepov.

4.2.2

EESO z zanimanjem pričakuje predlog Komisije za poenostavitev okoljskih oznak in preprečevanje uporabe neresničnih okoljskih trditev. Oznake, na katerih so jasno navedene pomembne informacije, ki jih zahtevajo kupci, bodo potrošnikom olajšale izbiro, kar jim bo omogočalo, da odločitev sprejmejo na podlagi resnično primerljivih vidikov izdelka. Višja prvotna cena za kuhinjski aparat bo na primer morda čez čas dejansko bolj ekonomična izbira zaradi njegove dolge življenjske dobe, kakovosti in učinkovitosti.

4.2.3

Problem pa je zagotavljanje dostopa do bolj učinkovitih naprav in njihove cenovne dostopnosti za vse potrošnike. Treba je razviti podporne mehanizme, ki bi omogočili dostop revnejših do bolj kakovostnega blaga in storitev, ki imajo višjo prvotno ceno. To bi lahko zagotovili z državno posojilno shemo ali proizvajalčevo shemo financiranja, ki bi se po nižjih stopnjah uporabljala izključno za izdelke z določeno minimalno življenjsko dobo in bi zajemala vse elemente krožnega modela. Problematiko bi lahko rešili s preusmeritvijo z modela lastništva na model zakupa izdelkov.

4.2.4

Možnost krožnega modela mora biti cenovno dostopna za potrošnika. Bolj kakovosten izdelek z daljšo življenjsko dobo običajno pri prvotnem nakupu stane več. Vendar se v celotnem obdobju uporabe izdelka ta stroškovna pomanjkljivost pogosto izravna. Boljše oznake in informacije skupaj s finančnimi instrumenti, ki spodbujajo dolgo življenjsko dobo, okolju prijaznejše sestavne dele ter boljše možnosti popravila in razstavitve za ponovno uporabo, bodo spodbujale tudi spremembo vedenja.

4.2.5

Sedmi okoljski akcijski program (točka 41(d)) predvideva oblikovanje skladnejšega političnega okvira za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter določitev ciljev za zmanjšanje splošnega vpliva potrošnje. Omenjen je cilj trajnostnega razvoja št. 12, ki so ga sprejeli ZN, vendar se potreba po ciljih, opredeljena v sedmem okoljskem akcijskem programu, ne odraža niti v akcijskem načrtu niti v prilogi.

4.2.6

Potencial digitalizacije gospodarstva za zmanjšanje okoljskega odtisa potrošnje in proizvodnje ter povečanje možnosti za večkratno uporabo in popravilo je treba povezati z uresničevanjem prehoda na krožni model.

4.2.7

Da lahko potrošniki sprejmejo odgovorne odločitve, potrebujejo smiselne potrošniške informacije. Zato je treba pozdraviti razvoj metodologije za opredelitev okoljskega odtisa izdelkov. Vendar pa je bilo preizkušanje omenjeno že v časovnem okviru za učinkovito rabo virov iz leta 2011 (24).

4.2.8

EESO poziva k samostojnim kvantitativnim ciljem za ponovno uporabo, ki bi bili ločeni od ciljev za recikliranje. Treba bi bilo ustvariti potrebne pogoje, da bo te cilje mogoče uresničiti.

4.2.9

Spodbujanje sistemov za ponovno uporabo in popravilo bi bilo lahko dober primer uporabe ekonomskih instrumentov. Treba bi bilo preučiti možnost uporabe nižjih stopenj DDV za izdelke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali popraviti in prodati. S tem bi prispevali k spremembi konkurenčnosti popravljenega blaga ter spodbudili inovacije in podjetniško dejavnost na posameznem območju.

4.2.10

Na področju sodelovalne potrošnje bi bilo treba upoštevati sporočila iz prejšnjih mnenj EESO (25). Treba je upoštevati tudi obetaven razvoj, ki ga omogočajo najnovejše znanstvene raziskave, zlasti na področju vedenjskih ved in v zvezi s konceptom spodbujanja (angl. the nudge concept), da se potrošnikom pomaga pri sprejemanju bolj odgovornih odločitev. Odbor bo v kratkem pripravil mnenje na to temo.

4.2.11

Zelena javna naročila pomembno spodbujajo trajnostno potrošnjo. Treba je oceniti sedanji delež zelenih javnih naročil v primerjavi s celotno javno porabo. Trenutno je pri javnih naročilih pravilo najnižja cena. Pravilo bi morala biti izbira zelene možnosti, za izbiro kakršne koli druge možnosti pa bi bile potrebne olajševalne okoliščine in ustrezna obrazložitev.

4.3.1

Bistveno je, da se obstoječa evropska zakonodaja o odpadkih ustrezno izvaja po vsej EU. EESO znova izraža podporo hierarhiji ravnanja z odpadki ter vse javne in zasebne deležnike poziva, naj jo v celoti izvajajo.

4.3.2

Zakonodajni del svežnja o krožnem gospodarstvu, ki spreminja različne direktive o odpadkih, je očitno oslabljen v primerjavi s predlogom iz leta 2014. EESO ugotavlja, da predlog Komisije tudi ne vključuje ambicioznih ciljev za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov, h katerim je julija 2015 pozval Evropski parlament (26).

4.3.3

Pozdraviti je treba predlog, da morajo države članice uvesti ekonomske instrumente za spodbujanje hierarhije ravnanja z odpadki (27) in sprejeti ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov (28). Ni pa jasno, ali bodo morale države članice zaradi novih določb revidirati obstoječe programe preprečevanja nastajanja odpadkov (29).

4.3.4

EESO meni, da bi moralo biti za države članice sprejetje shem razširjene odgovornosti proizvajalca obvezno. Pozdravlja uvedbo minimalnih zahtev za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, saj se delovanje teh shem v državah članicah EU zelo razlikuje. Vendar pa bi te določbe lahko okrepili, da bi minimalne zahteve še nadalje uskladili, zlasti z jasno opredelitvijo vlog in odgovornosti deležnikov v vrednostni verigi ter njihovih finančnih obveznosti. Poleg tega bi lahko zakonodajalca razmislila o možnosti, da v direktivo o embalaži in odpadni embalaži (30) vključita specifične zahteve glede razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi bile te učinkovitejše.

4.3.5

Odbor ugotavlja, da je Parlament sicer pozval k določitvi ciljev za preprečevanje nastajanja komunalnih, komercialnih in industrijskih odpadkov, ki pa v zakonodajni predlog niso vključeni.

4.3.6

Cilji glede recikliranja komunalnih odpadkov in odpadne embalaže do leta 2030 so se znižali v primerjavi s cilji iz prejšnjega predloga, čeprav se v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije (31) ugotavlja, da so višji cilji na področju recikliranja povezani z večjimi finančnimi, družbenimi in okoljskimi koristmi (32). Odbor priznava, da je Komisija oblikovala dovršeno strategijo izvajanja, ki obravnava specifične razmere v posameznih državah članicah ter ukrepe povezuje s finančnimi instrumenti s področja kohezijske politike EU in drugimi instrumenti (33).

4.3.7

Irska je v zadnjih desetih letih dosegla hiter napredek: v preteklosti je imela 100-odstotni delež odlaganja odpadkov na odlagališča, zdaj pa izpolnjuje vse cilje na področju recikliranja. Vzpostavila je načrt preprečevanja nastajanja odpadkov in tri regionalne načrte v zvezi z odpadki. Bila je vodilna na svetovni ravni pri uvajanju davka na plastične vrečke, ki so ga po tem sprejeli po vsem svetu. Še vedno mora rešiti nekatere težave, na primer to, da dejavnosti ravnanja z odpadki skoraj v celoti nadzoruje zasebni sektor, in to, da se odlagališča prepogosto nadomeščajo s sežigalnicami. Irska je kot model, kako nekaj doseči hitro, še vedno dober zgled. Iz tega je jasno, da ni potrebe po tako širokem odstopanju, s katerim se nekaterim državam članicam za uresničitev ciljev daje dodatnih pet let.

4.3.8

Ločeno zbiranje tokov odpadkov se zdi nujno, da se zagotovi zaprtje zanke z zelo kakovostnimi sekundarnimi surovinami. V skladu s členom 11(1) Direktive 2008/98/EU o odpadkih je treba do leta 2015 vzpostaviti ločeno zbiranje vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo. V prejšnjem predlogu je bilo to okrepljeno v členu 25, s katerim je bilo uvedeno ločeno zbiranje bioloških odpadkov do leta 2025. Namesto teh strogih zahtev za ločeno zbiranje novi predlog vsebuje nezavezujočo in v praksi manj učinkovito določbo, da se ločeno zbiranje vzpostavi, „če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo“. EESO poziva, naj se ta ukrep okrepi. Glede na to, da bo nova določba o ločenem zbiranju bioloških odpadkov začela veljati brez ustreznega prehodnega obdobja, lahko taka izrecna „odstopna klavzula“ na ravni držav članic privede do tega, da si sploh ne bodo prizadevale za uresničitev ciljev v praksi.

4.3.9

Treba je poudariti, da se samo z visokimi stopnjami recikliranja ne bodo ohranili viri v primeru izdelkov, ki krožijo hitro, kot je aluminijasta embalaža za pijače, katere življenjska doba od proizvodnje do odstranitve je od tri tedne do šest mesecev (34).

4.3.10

EESO pozdravlja prizadevanja Komisije za uskladitev opredelitev in metod za izračun, da se zagotovi zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov. Bistveno je poskrbeti, da predlagane opredelitve, zlasti opredelitvi „priprava za ponovno uporabo“ in „končni postopek recikliranja“ (35), ne ustvarijo preprek in/ali ovir za gospodarske subjekte, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo in recikliranjem. Nasprotno bi morali v teh opredelitvah natančno upoštevati njihove potrebe in jim pomagati pri razvoju njihovih dejavnosti.

4.4.1

Zaradi negotovosti glede kakovosti sekundarnih surovin in pravnih negotovosti pri medsebojnem delovanju zakonodaje o odpadkih, izdelkih in kemikalijah Komisija obravnava velike ovire za delovanje trga sekundarnih surovin. Ne ocenjuje pa, zakaj se glavni element sedanje Direktive 2008/98/ES o odpadkih, oblikovanje meril za prenehanje statusa odpadka, ni izkazal za uspešnega.

4.4.2

Treba je ločevati med odgovornostjo za učinkovitost izdelkov in s tem povezanimi jamstvi/obveznostmi ter odgovornostjo za sestavne dele izdelkov. Prva bo spodbujala spremembo vedenja potrošnikov, druga pa je bistvena za ohranitev virov in odstranjevanje odpadkov iz sistema. Razširjena odgovornost za sestavne dele izdelka bi pomenila, da je nekdo lastnik porabljenih virov, ki nima zgolj odgovornosti, ampak tudi konkurenčno prednost zaradi ponovne uporabe vira.

4.4.3

Potrebni so odločnejši ukrepi za povečanje povpraševanja po sekundarnih surovinah. Komisija se je v časovnem okviru za učinkovito rabo virov zavezala k izvajanju ambicioznejših ukrepov, na primer k oceni uvedbe minimalnih stopenj recikliranega materiala za ključne izdelke.

4.4.4

Povečanje uporabe sekundarnih surovin pri proizvodnji novega blaga bi bilo lahko tudi element javno-zasebnih partnerstev na ravni EU, kot je evropsko partnerstvo za inovacije na področju surovin. Zdi se, da so nekateri evropski sektorji pripravljeni sprejeti zaveze glede krožnega gospodarstva. Evropska papirna industrija je na primer pred kratkim napovedala, da se bo zavezala k povečanju sedanje stopnje recikliranja papirja za skoraj 72 % (36).

4.5.1

EESO pozdravlja napovedano strategijo za plastiko, predvideno v letu 2017, in o njej namerava pripraviti izčrpno mnenje.

4.5.2

Ključnega pomena bo, da se v tej strategiji obravnava vprašanje onesnaženja morja s plastiko, za to področje pa bodo potrebni posebni cilji. Posebni ukrepi za zmanjšanje morskih odpadkov, opredeljeni v prilogi, bodo v skladu s cilji trajnostnega razvoja okrepljeni z določitvijo kvantitativnega cilja v strategiji za plastiko.

4.5.3

To je priložnost tudi za obravnavo vprašanja lastništva in razširjene odgovornosti proizvajalca, zlasti v povezavi s plastiko, kar je zelo pomembno, saj živimo v geološki dobi antropocen, ki bo verjetno uradno priznana glede na količino plastike v geološki plasti, ki se zdaj oblikuje.

4.5.4

EESO se ne strinja, da je še posebej težko meriti živilske odpadke, prav tako se tudi ne strinja, da je še prezgodaj za določitev cilja na tem področju. Merila za oceno količine živilskih odpadkov so bila že določena (37).

4.5.5

Zgolj omemba ciljev trajnostnega razvoja ni dovolj za zmanjšanje živilskih odpadkov. Treba je vključiti mejnike z roki za uresničitev, da se lahko v obdobju do leta 2030 napredek meri z vmesnimi pregledi.

4.5.6

S pogostim navajanjem primera mobilnih telefonov se izpostavlja problematika glede predelave kritičnih surovin. Ta splošno razširjen izdelek bo zanimiv kazalnik uspeha številnih vidikov svežnja o krožnem gospodarstvu, od okoljsko primerne zasnove in zastarelosti do predelave kritičnih surovin.

4.5.7

Možnost zasipanja je treba črtati.

4.5.8

Obstoječe stavbe je treba upravljati kot vire, kar tudi so, pri čemer morajo biti vzpostavljene strategije za čim večji delež ponovne uporabe in recikliranja številnih virov v stavbah.

4.5.9

Voda kot vir bi morala biti pomemben del krožnega gospodarstva (38). Bistveni vidiki gospodarjenja z vodnimi viri v krožnem modelu so uporaba zaprtih zank, zmanjšanje odpadkov in odstranjevanje onesnaževal. Potrebne so podrobnosti o tem, kako bo to izvedeno.

4.6

4.6.1

Komisija je v prejšnjem svežnju o krožnem gospodarstvu (39) napovedala, da bo ocenila priporočilo platforme za učinkovito rabo virov, naj se v okviru pregleda strategije Evropa 2020 uvede glavni cilj za učinkovito rabo virov. Tako bi ta vidik lahko vključili v ključna področja politike. Rezultate teh ocen bi morali objaviti in oblikovati uporabno metodo merjenja za spremljanje razvoja krožnega gospodarstva.

4.6.2

Obstoječi mehanizem evropskega semestra se lahko opre tako na analize posameznih držav glede naložbenih izzivov kot na priporočila za posamezne države in tako uporabi podatke iz letnega pregleda rasti in drugih zbirk podatkov za spodbujanje izvajanja pobud krožnega gospodarstva in prehoda s sedanjega netrajnostnega linearnega modela. Evropski semester in njegov sklop orodij bi morali uporabljati kot instrumente politike za spodbujanje izvajanja in promocije krožnega gospodarstva. Za uresničitev zastavljenih ciljev je ključnega pomena, da postane evropski semester znova okolju prijaznejši. EESO poziva, da se izvede ocena postopnega opuščanja okolju škodljivih subvencij in poda priporočilo, naj se za spodbujanje krožnega gospodarstva uporabijo davčne možnosti, na primer okoljski davki.

4.6.3

Zaradi medsektorske narave krožnega gospodarstva je treba vzpostaviti organ za medsektorsko spremljanje. Ta bi moral biti pristojen za preverjanje horizontalnega, pa tudi vertikalnega povezovanja, ki sta potrebna za izvedbo akcijskega načrta.

4.6.4

Če naj bi se prehod izvedel v takem obsegu, kot se zdi Komisiji nujno, bi morala vsaka država članica določiti posebno kontaktno točko za poročanje o izvajanju.