13.4.2016

Uradni list Evropske unije

C 130/1

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 3. marca 2016

o predlogu uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom

(CON/2016/10)

(2016/C 130/01)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 12. januarja 2016 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba). Evropski parlament je dne 8. februarja 2016 zaprosil ECB za mnenje o istem predlogu.

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki sodijo na področja iz njene pristojnosti, zlasti v povezavi z nalogo Evropskega sistema centralnih bank iz člena 127(5) Pogodbe, da prispeva k nemotenemu vodenju politik pristojnih oblasti glede stabilnosti finančnega sistema.

V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1. Splošne pripombe

1.1

Cilj predlagane uredbe je zagotoviti, da se za trgovce z blagom (investicijska podjetja, katerih glavne dejavnosti obsegajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali izvajanje dejavnosti v zvezi s finančnimi instrumenti, določenimi v točkah 5, 6, 7, 9 in 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), in za katere dne 31. decembra 2006 Direktiva 93/22/EGS (3) ni veljala) 1. januarja 2018 ne bodo začele v celoti uporabljati zahteve Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) glede velikih izpostavljenosti in kapitala, ne da bi bila sprejeta zavestna in informirana odločitev, da je taka obravnava zanje ustrezna.

1.2

Čeprav se zdi, da zahteve Uredbe (EU) št. 575/2013 glede velikih izpostavljenosti in kapitala niso posebej prilagojene za trgovce z blagom, bi bilo treba pri odločitvi o podaljšanju izvzetja iz teh bonitetnih zahtev upoštevati vsa morebitna sistemska tveganja, ki jih trgovci z blagom povzročajo. Taka tveganja lahko izhajajo iz več virov, zlasti iz:

—	skupne višine finančnega vzvoda,

—	stabilnosti strukture kapitala,

—	povezav z bančnim sistemom prek dolga in s tem povezanih stopenj neplačil,

—	ukvarjanja z dejavnostmi bančništva v senci (npr. listinjenje terjatev ali zalog),

—

možnosti učinkov prelivanja na druga podjetja v finančnih težavah, ki bi jih lahko povzročila neplačila pozicij v izvedenih finančnih instrumentih, zlasti pozicij v špekulativnih izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu in za katere se ne izvaja centralni kliring, pa tudi negativna gibanja osnovnega premoženja, zaradi katerih izgube iz vrednotenja pozicij v standardiziranih terminskih pogodbah po tekočih tržnih cenah presežejo dobiček iz vrednotenja zalog, ki tvorijo zavarovanje, po tekočih tržnih cenah, kar ima za posledico, da je treba nasprotni stranki plačati gibljivo kritje.

1.3

ECB do zdaj ni zaznala konkretnih znakov sistemskega tveganja, ki bi ga povzročali trgovci z blagom in zaradi katerega bi bilo v tej fazi nujno odpraviti izvzetje iz zahtev glede velikih izpostavljenosti in kapitala, ki se zdaj uporabljajo. Trgovci z blagom, ki delujejo v Evropi, imajo na splošno manjši finančni vzvod in odpornejšo strukturo kapitala kot banke. Običajno imajo razmeroma nizka razmerja med sredstvi in lastniškim kapitalom in zdi se, da se ne ukvarjajo s transformacijo zapadlosti in likvidnosti, podobno bankam. Poleg tega se zdi, da so povezave z bančnim sistemom prek dolga in s tem povezanih stopenj neplačil precej omejene. Zdi se, da je neposredna izpostavljenost bank do trgovcev z blagom razmeroma majhna, kar zmanjšuje možno tveganje širjenja škodljivih vplivov. Končno, kljub znatni rasti trgov izvedenih finančnih instrumentov na blago v zadnjih 15 letih ni prepričljivih dokazov, da trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago negativno vpliva na širši finančni sistem. Vendar se zdi, da je za sprejetje najustreznejše odločitve glede odprave ali začasnega podaljšanja izvzetja potrebna podrobna analiza učinka. Zlasti bi bilo treba proučiti vprašanja enakih konkurenčnih pogojev v razmerju do kreditnih institucij, ki trgujejo z blagom.

1.4

Izvzetje bi moralo biti res samo začasno. Pričakuje se, da bo Evropska komisija predstavila predlog celovitega pregleda bonitetne ureditve investicijskih podjetij. Podlago za začasno podaljšanje izvzetja in njegov cilj bi bilo treba omejiti na izogibanje večjim regulativnim spremembam pred takim celovitim pregledom, ki bi ga bilo treba opraviti čim prej.

V Frankfurtu na Majni, 3. marca 2016

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) COM(2015) 648 final.

(2) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(3) Direktiva Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (UL L 141, 11.6.1993, str. 27).

(4) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).