Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 299/07)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„AYDIN İNCİRİ“

EU št.: TR-PDO-0005-01116 – 11.6.2013

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime

Aydın İnciri

2.   Država članica ali tretja država

Turčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Aydın İncir je ime za posušene fige Sarılop. Fige Sarılop so sorta ficus carica domestica (ženska figa). Gre za vrsto ficus carica erinosyce, podvrsto ficus carica L., podrod ficus L.

Fizične značilnosti:

Lupina: belkasto rumena, tanka in mehka.

Rožka: rožke so polne.

Velikost: na kilogram bi naj bilo največ 90 sadežev.

Kemijske značilnosti:

Sestava 100 g posušenih fig: voda (največ) 20 %, energija (najmanj) 213 kcal, skupaj sladkor (najmanj) 50 %, kalcij(Ca) (najmanj) 120 mg.

Organoleptične značilnosti: Tekstura srčice je gladka, dokaj medena in viskozna; oddaja izrazito sladko aromo in je sladkega vonja.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vsi postopki od pridelave do spravila in sušenja Aydın İnciri morajo biti izvedeni na geografskem območju iz točke 4.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Naslednji podatki morajo biti čitljivo in neizbrisno napisani ali natisnjeni na pakiranju Aydın İnciri:

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Vsa mesta in vasi province Aydın

5.   Povezava z geografskim območjem

Figa Aydın İnciri je sorta posušene fige. Ekološki in človeški dejavniki, ki so značilni za njeno zorenje in sušenje, ji dajo tanko kožico, mehko teksturo in belkasto-rumeno barvo kožice. Način sušenja fig, ki se uporablja za proizvodnjo fige Aydın İnciri, jo loči od drugih posušenih fig, proizvedenih v drugih regijah. Fige usposobljeni in izkušeni delavci sušijo na soncu na tradicionalen način in v popolnoma naravnem okolju.

Za regijo, v kateri se proizvaja Aydın İnciri, je značilna globoka peščeno-ilovnata prst, bogata z organskimi snovmi in apnencem iz gnajsa ali skrilavca in matične kamnine iz gnajsa. Narava peščeno-ilovnate prsti omejuje količino vode, ki se zadrži, zaradi česar je zavrt razvoj bakterijskih in glivičnih bolezni, pridelano sadje pa je visoke kakovosti.

Zime so tople, poletja pa vroča in suha. Povprečna letna temperatura je med 18 °C in 20 °C. Temperature od 30 °C do 32 °C, zabeležene v obdobjih zorenja in sušenja, so bistvenega pomena za sušenje fige Aydın İnciri. Povprečna letna količina padavin je med 625 mm in 675 mm. Za vreme v času zorenja in sušenja je pomembno, da je suho in brez oblačka, saj je dež glavni dejavnik, ki povzroča poslabšanje kvalitete suhih fig. Nizka vlažnost povzroči debelo kožico sadeža, medtem ko visoka vlažnost povzroči, da sadeži počrnijo in se razpočijo, kar zmanjšuje njihovo kakovost. V regiji Aydın je znatna količina padavin novembra in junija, avgusta in septembra pa je povprečna količina padavin okoli 41 mm do 98 mm. Topografska struktura regije omogoča, da se vlažno vreme giblje z morja v zaledje, suho vreme pa iz zaledja na obalo, ker teče gorovje pravokotno na morje. Sistemi vetrov, ki prevladujejo v dolinah Büyük in Küçük Menderes, so ključnega pomena za pridelavo visoko kakovostnih posušenih fig v tej regiji, in s tem razmejujejo območje, kjer se lahko gojijo fige. Severovzhodni veter, ki piha zjutraj, je zelo pomemben za zorenje in sušenje fig, vlažna morska sapica, ki piha od zahoda ob popoldnevih, pa omogoči, da fige zrastejo velike in imajo tanko lupino. Hkratno pihanje obeh vetrov iz različnih smeri pomeni, da se fige sušijo tako, da se proizvede visoko kakovosten proizvod.

Fige Aydın İnciri se proizvajajo na tem območju na tisoče let. Poimenovanje fig, ki se gojijo v regijah Caria in zahodna Anatolija, z botaničnim imenom ficus carica L. dokazuje pomen kulture gojenja fig v egejski regiji. Pridelava, spravilo in sušenje fig so se mnoga leta izvajali z enakimi tradicionalnimi naravni načini. Fige so že od nekdaj del vsakdanjega življenja ljudi. Pridelava fig je postala takšna spretnost prebivalcev te regije, da so v preteklosti svoje otroke že v zgodnjem otroštvu učili posebnih tehnik gojenja fig, s čimer nadaljujejo tudi v današnjem času. Pridelava visoko kakovostnih posušenih fig je odvisna od usposobljenih in izkušenih gojiteljev fig, ki preverjajo sušeče se fige zjutraj in pozno popoldne. Fige se skopičijo zvečer in pokrijejo z debelo rjuho, da se zaščitijo pred insekti in morebitno roso. Ta postopek se ponavlja vsak dan, vse dokler se fige ne posušijo do ustrezne stopnje vlage.

Fige Aydın İnciri so zlasti pomembne za provinco Aydın in so simbol navedenega območja. Figovi vzorci se pogosto pojavljajo kot okras na mestnih in vaških trgih v provinci. Na enem od glavnih trgov je tudi kip s figami. V Aydınu obstajajo številni festivali, ki slavijo figo, vključno s festivalom fig v Germenciku in festivalom zlate fige v kraju İncirliova. Takšni festivali se tradicionalno organizirajo vsako leto z različnimi dogodki, ki potekajo v mestih ali na vasi.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Turška vlada je sprožila nacionalni postopek ugovora z objavo zahtevka za priznanje fige Aydın İnciri kot proizvoda z ZOP v Uradnem listu Turške republike, št. 26234, z dne 20. julija 2006. Pozneje je bila figa Aydın İnciri uradno registrirana pri Turškem patentnem inštitutu.

Besedilo specifikacije je na voljo na spletišču Turškega patentnega inštituta http://www.tpe.gov.tr/TurkPatentEnstitusu/geographicalRegisteredList/ s klikom na „Aydın İnciri“.

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.