9.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 409/315

POROČILO

o zaključnem računu Urada za evropsko pravosodno sodelovanje za proračunsko leto 2014 z odgovorom Urada

(2015/C 409/35)

UVOD

1.

Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: Eurojust) s sedežem v Haagu je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ (1) za okrepitev boja proti težjim oblikam organiziranega kriminala. Njegov cilj je izboljševati koordinacijo čezmejnih preiskav in pregonov med državami članicami Evropske unije ter med državami članicami in državami nečlanicami (2).

INFORMACIJE V PODKREPITEV IZJAVE O ZANESLJIVOSTI

2.

Revizijski pristop Sodišča vključuje analitične revizijske postopke, neposredno preizkušanje transakcij in oceno ključnih kontrol nadzornih in kontrolnih sistemov Eurojusta. Dopolnjujejo jih dokazi, pridobljeni z delom drugih revizorjev in analizo poslovodskih predstavitev.

IZJAVA O ZANESLJIVOSTI

3.

Sodišče je v skladu z določbami člena 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) revidiralo:

(a)

zaključni račun Eurojusta, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (3) in poročila o izvrševanju proračuna (4) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, ter

(b)

zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih s temi izkazi.

Odgovornost poslovodstva

4.

Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa Eurojusta ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij (5):

(a)

naloge poslovodstva v zvezi z zaključnim računom Eurojusta vključujejo zasnovo, izvajanje in vzdrževanje sistema notranje kontrole, ki se uporablja za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev na podlagi računovodskih pravil, ki jih je sprejel računovodja Komisije (6), in pripravo okoliščinam primernih računovodskih ocen. Direktor odobri zaključni račun Eurojusta, potem ko ga računovodja Eurojusta pripravi na podlagi vseh razpoložljivih informacij in napiše pojasnilo, priloženo računovodskim izkazom, v katerem med drugim izjavlja, da je pridobil razumno zagotovilo, da so informacije v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega položaja Eurojusta;

(b)

naloge poslovodstva v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, in skladnostjo z načelom dobrega finančnega poslovodenja vključujejo zasnovo, izvajanje in vzdrževanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole, ki zajema ustrezen nadzor in primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi sodne postopke za izterjavo nepravilno plačanih ali porabljenih sredstev.

Revizorjeva odgovornost

5.

Sodišče je odgovorno, da na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu predloži izjavo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij (7). Sodišče izvede revizijo v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja in etičnim kodeksom MZRS ter mednarodnimi standardi za vrhovne revizijske institucije INTOSAI. Ti standardi določajo, da mora Sodišče revizijo načrtovati in opraviti tako, da pridobi razumno zagotovilo, da je zaključni račun Eurojusta brez pomembno napačnih navedb in da so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne.

6.

Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, ki temelji na oceni tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z izkazi, ter zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja revizor upošteva vse notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov, ter nadzorne in kontrolne sisteme, s katerimi se zagotavljata zakonitost in pravilnost z njimi povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki. Med revizijo se tudi ovrednotijo primernost računovodskih usmeritev, sprejemljivost računovodskih ocen in celotna predstavitev računovodskih izkazov. Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave o zanesljivosti upoštevalo revizijsko delo v zvezi z računovodskimi izkazi Eurojusta, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (8).

7.

Sodišče meni, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna osnova za njegovo izjavo o zanesljivosti.

Mnenje o zanesljivosti računovodskih izkazov

8.

Po mnenju Sodišča letni računovodski izkazi Eurojusta v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2014 ter njegov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z določbami njegove finančne uredbe in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij

9.

Po mnenju Sodišča so transakcije, povezane z letnimi računovodskimi izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne.

10.

Zaradi naslednjih pripomb mnenji Sodišča nista vprašljivi.

PRIPOMBE O UPRAVLJANJU PRORAČUNA

11.

Finančni učinek prilagoditve plač in povečanja korekcijskega koeficienta za prejšnje in tekoče leto, za kar so se aprila 2014 odločili proračunski organi, ni bil vključen v prvotni proračun za leto 2014. Primanjkljaj v proračunu plač v višini približno 1,8 milijona EUR je zahteval začasno varčevanje pri operativnih odhodkih, večinoma za obdelavo podatkov in projekte upravljanja informacij, kot tudi večje prerazporeditve iz upravnih in operativnih proračunskih vrstic ob koncu leta. Konec novembra 2014 je bil ta primanjkljaj delno izravnan s spremembo proračuna, ki je Eurojustu zagotovila dodatnega 1,2 milijona EUR, ta pa se je zavezal, da bo nadoknadil zaostanek pri izvajanju projektov.

12.

Skupna stopnja odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, je bila visoka in je znašala 99 %. Vendar pa je bila za naslov III (operativni odhodki) visoka tudi stopnja odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti in ki so bila prenesena v leto 2015, in sicer je znašala 2,6 milijona EUR ali 35 % (2013: 2,3 milijona EUR ali 32 %). To je zlasti posledica začasnega proračunskega primanjkljaja med letom, saj je bilo mogoče obveznosti prevzeti šele proti koncu leta (glej odstavek 11), in nakazovanja nepovratnih sredstev za projekte za skupne preiskovalne skupine, ki so se začeli v zadnjih mesecih leta 2014, plačila zanje pa so zapadla šele leta 2015.

SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET

13.

Pregled popravljalnih ukrepov, sprejetih na podlagi pripomb Sodišča iz prejšnjih let, je v Prilogi I.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Milan Martin CVIKL, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 8. septembra 2015.

Za Računsko sodišče

Vítor Manuel da SILVA CALDEIRA

Predsednik

(1)  UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(2)  V Prilogi II, ki je predstavljena v informativne namene, so povzete pristojnosti in dejavnosti Eurojusta.

(3)  Ti zajemajo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz sprememb čistih sredstev ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(4)  Ta vsebujejo izkaz realizacije proračuna in njegovo prilogo.

(5)  Člena 39 in 50 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

(6)  Računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS), ki jih je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov, ali, kadar je smiselno, iz mednarodnih računovodskih standardov (MRS)/mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde.

(7)  Člen 107 Uredbe (EU) št. 1271/2013.

(8)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

PRILOGA I

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

Leto

Pripomba Sodišča

Status popravljalnega ukrepa

(zaključen/se izvaja/neizveden/ni relevantno)

2011

Sodišče je v poročilu za proračunsko leto 2010 opozorilo, da bi bilo mogoče razmisliti o ponovni opredelitvi vlog in odgovornosti direktorja in kolegija Eurojusta, da bi odpravili prekrivanje odgovornosti, ki izhaja iz ustanovne uredbe. V letu 2011 niso bili sprejeti nobeni popravni ukrepi.

se izvaja (v pripravi je nova uredba o Eurojustu)

2013

Stopnja odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, za različne naslove se je gibala med 99 % in 98 % vseh odobrenih proračunskih sredstev, kar kaže na to, da so bile pravne obveznosti pravočasno prevzete. Toda stopnja odobrenih proračunskih sredstev v naslovu III (operativni odhodki), za katera so bile prevzete obveznosti in ki so bila prenesena v leto 2014, je bila visoka in je znašala 2 3 41  825 EUR (32 %). To je bilo predvsem posledica zamud, povezanih s predajo upravljanja notranje programske opreme novemu ponudniku storitev konec leta. Poleg tega so bili roki za povračilo odhodkov iz shem nepovratnih sredstev, uporabljenih za podporo skupnih preiskovalnih enot, šele v letu 2014.

ni relevantno

2013

Eurojust je leta 2013 izvedel 49 proračunskih prerazporeditev, ki so se nanašale na 101 proračunsko vrstico. To kaže na slabosti pri načrtovanju in izvrševanju proračuna.

zaključen

PRILOGA II

Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Haag)

Pristojnosti in dejavnosti

Področja pristojnosti Unije, ki izhajajo iz Pogodbe

(člen 85 Pogodbe o delovanju Evropske unije)

Naloga Eurojusta je podpirati in krepiti koordinacijo in sodelovanje nacionalnih organov pri boju proti težjim oblikam čezmejnega kriminala, ki vplivajo na Evropsko unijo.

Pristojnosti Eurojusta

(kakor so opredeljene v členih 3, 5, 6 in 7 Sklepa Sveta 2002/187/PNZ, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2003/659/PNZ in Sklepom Sveta 2009/426/PNZ)

Cilji

Člen 3 Sklepa Sveta o Eurojustu

V okviru preiskav in pregonov, ki zadevajo dve ali več držav članic in v zvezi s težjimi vrstami kaznivih dejanj iz člena 4, predvsem pa na področju organiziranega kriminala, ima Eurojust naslednje cilje:

(a)

spodbujati in izboljševati koordinacijo med pristojnimi organi držav članic pri preiskavah in pregonih v državah članicah, ob upoštevanju zaprosil pristojnih organov države članice in podatkov, ki jih posredujejo vsi organi, pristojni po določbah, sprejetih v okviru Pogodb;

(b)

izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, predvsem z olajševanjem izvrševanja zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja;

(c)

drugače podpirati pristojne organe držav članic, s ciljem povečati učinkovitost njihovih preiskav in pregonov.

Naloge

Člen 5 Sklepa Sveta o Eurojustu

1.

Za uresničitev svojih ciljev Eurojust izpolnjuje svoje naloge:

(a)

prek enega ali več udeleženih nacionalnih članov v skladu s členom 6, ali

(b)

kot kolegij v skladu s členom 7:

(i)

če tako zahteva eden ali več nacionalnih članov, udeleženih v primeru, ki ga obravnava Eurojust, ali

(ii)

če gre za preiskave ali pregone, ki imajo posledice na ravni Unije ali ki lahko vplivajo na države članice, ki niso neposredno udeležene, ali

(iii)

če gre za splošno vprašanje, ki se nanaša na uresničevanje njegovih ciljev, ali

(iv)

če je s tem sklepom drugače določeno.

2.

Eurojust pri izpolnjevanju svojih nalog navede, ali deluje prek enega ali več nacionalnih članov v smislu člena 6, ali kot kolegij v smislu člena 7.

Člen 6 Sklepa Sveta o Eurojustu

1.

Če Eurojust deluje prek svojih udeleženih nacionalnih članov:

(a)

lahko na podlagi ustrezne utemeljitve zaprosi pristojne organe držav članic, da:

(i)

izvedejo določena dejanja preiskave ali pregona;

(ii)

privolijo, da je eden med njimi lahko v boljšem položaju za izvedbo določenih dejanj preiskave ali pregona;

(iii)

koordinirajo pristojne organe zadevnih držav članic;

(iv)

ob upoštevanju ustreznih instrumentov sodelovanja ustanovijo skupne preiskovalne skupine;

(v)

ga seznanijo z vsako informacijo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(vi)

izvedejo posebne preiskovalne ukrepe;

(vii)

sprejmejo katere koli druge ukrepe, ki so potrebni zaradi preiskave ali pregona;

(b)

zagotovi, da se pristojni organi držav članic medsebojno obveščajo o preiskavah in pregonih, o katerih je bil obveščen;

(c)

na zaprosilo pristojnih organov držav članic pomaga tako, da jim zagotovi najboljšo možno koordinacijo preiskav in pregonov;

(d)

pomaga z namenom izboljšati sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi;

(e)

sodeluje in se posvetuje z Evropsko pravosodno mrežo, med drugim lahko uporablja njeno dokumentarno podatkovno bazo in prispeva k njenemu izboljšanju;

(f)

v primerih iz člena 3(2) in (3) ter v soglasju s kolegijem pomaga pri preiskavah in pregonih, ki se nanašajo na pristojne organe zgolj ene države članice.

2.

Države članice tudi zagotovijo, da se pristojni nacionalni organi nemudoma odzovejo na zaprosila, predložena v skladu s tem členom.

Člen 7 Sklepa Sveta o Eurojustu

1.

Kadar Eurojust deluje kot kolegij:

(a)

lahko v zvezi z vrstami kriminala in kaznivih dejanj iz člena 4(1) z ustrezno obrazložitvijo zaprosi pristojne organe držav članic, da:

(i)

izvedejo določena dejanja preiskave ali pregona;

(ii)

privolijo, da je eden med njimi lahko v boljšem položaju za izvedbo določenih dejanj preiskave ali pregona;

(iii)

koordinirajo pristojne organe zadevnih držav članic;

(iv)

ob upoštevanju ustreznih instrumentov sodelovanja ustanovijo skupne preiskovalne skupine;

(v)

ga seznanijo z vsako informacijo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(b)

zagotovi, da se pristojni organi držav članic medsebojno obveščajo o preiskavah in pregonih, o katerih je bil obveščen in ki imajo posledice na ravni Unije oziroma lahko vplivajo na države članice, ki niso neposredno udeležene;

(c)

na zaprosilo pristojnih organov držav članic pomaga tako, da jim zagotovi najboljšo možno koordinacijo preiskav in pregonov;

(d)

pomaga z namenom izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, predvsem na podlagi analiz Europola;

(e)

sodeluje in se posvetuje z Evropsko pravosodno mrežo, med drugim lahko uporablja njeno dokumentarno podatkovno bazo in prispeva k njenemu izboljšanju;

(f)

lahko pomaga Europolu, predvsem s svojimi mnenji, katerih podlaga so analize Europola;

(g)

lahko nudi logistično podporo v primerih iz točk (a), (c) in (d) tega člena. Takšna logistična podpora lahko vključuje pomoč pri prevajanju, tolmačenju in organizaciji koordinacijskih sestankov.

2.

Če se dva ali več nacionalnih članov ne morejo dogovoriti, kako rešiti spor o pristojnosti v zvezi z izvedbo preiskave ali pregona v skladu s členom 6 in zlasti členom 6(1)(c), se kolegij zaprosi, da izda nezavezujoče pisno mnenje o tem, kako naj se primer reši, če ga ni mogoče rešiti z medsebojnim dogovorom ustreznih pristojnih nacionalnih organov. Mnenje kolegija se nemudoma pošlje ustreznim državam članicam. Ta odstavek ne posega v odstavek 1(a)(ii).

3.

Ne glede na določbe instrumentov, ki jih je Evropska unija sprejela na področju pravosodnega sodelovanja, lahko pristojni organi Eurojustu sporočijo vse ponavljajoče se zavrnitve ali težave v zvezi z izvršitvijo zaprosila in odločitve za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, in zaprosijo kolegij, da izda nezavezujoče pisno mnenje o tej zadevi, če je ni mogoče rešiti z medsebojnim dogovorom ustreznih pristojnih nacionalnih organov ali s sodelovanjem ustreznih nacionalnih članov. Mnenje kolegija se nemudoma pošlje ustreznim državam članicam.

Vodenje

(členi 2, 9, 23, 28, 29 in 36 Sklepa o Eurojustu 2002/187/PNZ; člen 3 poslovnika Eurojusta)

Kolegij

Kolegij je odgovoren za organizacijo in delovanje Eurojusta. Sestavljajo ga nacionalni člani, ki jih Eurojustu začasno dodelijo posamezne države članice v skladu s svojim pravnim sistemom in ki so tožilci, sodniki ali policijski uradniki z enakimi pristojnostmi. Kolegij med nacionalnimi člani izvoli svojega predsednika.

Direktor

Upravnega direktorja imenuje Kolegij z dvotretjinsko večino.

Skupni nadzorni organ

Preverja obdelavo osebnih podatkov.

Zunanja revizija

Evropsko računsko sodišče.

Organ za razrešnico

Parlament na priporočilo Sveta, sprejeto s kvalificirano večino.

Viri, ki so bili Eurojustu na voljo v letu 2014 (2013)

Končni proračun

33,9 milijona EUR (32,4 milijona EUR), vključno z namenskimi prejemki

Število zaposlenih 31. decembra 2014

Nacionalni člani: 28 (od tega 2 v državah članicah) (28, od tega 2 v državah članicah)

Namestniki nacionalnih članov: 21 (od tega 11 v državah članicah) (20, od tega 11 v državah članicah)

Pomočniki nacionalnih članov: 21 (od tega 9 v državah članicah) (21, od tega 8 v državah članicah)

Začasni uslužbenci: 199 (203)

Pogodbeni uslužbenci: 27 (27)

Napoteni nacionalni strokovnjaki: 24 (14)

Proizvodi in storitve, zagotovljeni v letu 2014 (2013)

Število koordinacijskih sestankov: 196 (206)

Skupno število primerov: 1  804(1  576)

Trgovina z drogami: 283 (239)  (1)

Nezakonito priseljevanje: 32 (25)  (1)

Trgovina z ljudmi: 71 (84)  (1)

Goljufije: 560 (449)  (1)

Kibernetska kriminaliteta: 42 (29)  (1)

Terorizem: 14 (17)  (1)

(Mobilni) organizirani kriminal: 128 (257)  (1)

Kazniva dejanja, ki vplivajo na finančne interese EU: 76 (31)  (1)

Korupcija: 55 (52)  (1)

(1)  Seznam zločinov za klasifikacijo primerov odraža prednostne vrste zločina Eurojusta v letu 2014.

Vir: Priloga, ki jo je posredoval Eurojust.

ODGOVOR EUROJUSTA

11.

Eurojust se strinja s komentarjem in bo v prihodnosti v proračun vključil predvidene spremembe plač ter povečanja popravnega koeficienta, ki bodo najbrž določena po sprejemu proračuna.

12.

Eurojust se strinja s komentarjem.