EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.12.2015
COM(2015) 638 final
2013/0260(COD)
SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU
v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije
v zvezi s
stališčem Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenosljivih živalskih boleznih (pravila o zdravju živali)
(Besedilo velja za EGP)
2013/0260 (COD)
SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU
v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije
v zvezi s
stališčem Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenosljivih živalskih boleznih (pravila o zdravju živali)
(Besedilo velja za EGP)
1.Ozadje
|
Datum predložitve predloga Evropskemu parlamentu in Svetu (dokument COM(2013) 260 final – 2013/0136 COD): |
6. maj 2013. |
|
Datum mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora: |
10. december 2013. |
|
Datum stališča Evropskega parlamenta, prva obravnava: |
15. april 2014. |
|
Datum predložitve spremenjenega predloga: |
[*]. |
|
Datum sprejetja stališča Sveta: |
14. december 2015. |
|
*Ob upoštevanju razvoja dogodkov v okviru neformalnih razprav med Svetom in Evropskim parlamentom po prvi obravnavi v Evropskem parlamentu Komisija ni pripravila spremenjenega predloga, temveč je svoje stališče o spremembah s strani Parlamenta izrazila v dokumentu „Communication de la Commission sur les suites données aux avis et résolutions adoptés par le Parlement européen lors des sessions d'avril I et II 2014“ (sporočilo Komisije o ukrepih, sprejetih na podlagi mnenj in resolucij, ki jih je Evropski parlament sprejel na prvem in drugem zasedanju aprila 2014) (dokument SP(2014) 471 z dne 9. julija 2014). |
2.Cilj predloga Komisije
Cilj predloga Komisije je uvesti enoten zakonodajni akt, ki bo urejal zdravje živali v Uniji, in sicer po načelu, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Namen predloga je izboljšati standarde in zagotoviti skupen sistem za boljše odkrivanje in nadzor bolezni ter usklajeno obravnavo tveganj v zvezi z zdravjem in varnostjo hrane ter krme.
Ta okrepljeni sistem bo izvajalcem dejavnosti v prehranski verigi, kot so kmetje in veterinarji, omogočil, da se hitro odzovejo in omejijo širjenje bolezni ter čim bolj zmanjšajo njen učinek na živali in potrošnike.
Predlog uvaja tudi razvrščanje, določanje prednostnega vrstnega reda in uvrščanje na seznam bolezni, ki zahtevajo ukrepanje na ravni Unije, kar bo omogočilo pristop, ki bo bolj temeljil na tveganjih, ter ustrezno rabo virov.
Zagotovljena je zadostna prožnost za prilagajanje ukrepov za zdravje živali različnim obratom in lokalnim razmeram, zlasti glede zahtev za registracijo in odobritev obratov ter gojenje živali in hrambo proizvodov.
Širše si Unija kot celota prizadeva doseči cilje strategije Evropa 2020. Predlog o zdravju živali te ključne krovne cilje podpira z zmanjševanjem tveganja za negativne gospodarske, družbene in okoljske učinke slabega zdravja živali ali izbruhov živalskih bolezni ter posledično s spodbujanjem gospodarske varnosti in uspešnosti imetnikov živali, zlasti kmetov, s čimer prispeva k pametni, vključujoči in trajnostni rasti.
Pravni okvir mora biti prožen, a hkrati dovolj trden za učinkovit odziv Unije v primeru znatnih podnebnih sprememb, pa tudi novih in neznanih porajajočih se tveganj, in da bi omogočil hitro prilagajanje znanstvenemu napredku in novim mednarodnim standardom.
3.Pripombe k stališču Sveta
3.1Splošne pripombe
Predlog Komisije je bil predložen Evropskemu parlamentu in Svetu 6. maja 2013. Evropski parlament je svoje stališče v prvi obravnavi sprejel 15. aprila 2014 in podprl glavne cilje predloga Komisije. Zlasti je izrazil podporo načelu, da je bolje preprečiti kot zdraviti, in pozdravil poskus združitve trenutno razpršene zakonodaje o zdravju živali v enoten sklop načel. Priznal je tudi obseg predlaganega akta, ki se nanaša na prenosljive živalske bolezni, in pozdravil pristop „enega zdravja“, ki vzpostavlja jasno povezavo med dobrobitjo živali na eni ter zdravjem živali in javnim zdravjem na drugi strani. Poleg tega je Evropski parlament pozval k iskanju ravnotežja med predvidljivostjo in prožnostjo. Stališče Evropskega parlamenta je vključevalo 331 sprememb predloga Komisije.
Spremenjen predlog Komisije ni bil objavljen. V svojem sporočilu Evropskemu parlamentu je Komisija navedla, da bi lahko v celoti, delno, načeloma ali po preoblikovanju besedila sprejela 106 od 331 sprememb, saj bi te spremembe, ki so skladne s splošnimi cilji predloga Komisije, predlog Komisije pojasnile ali izboljšale. Ker takrat stališča Sveta ni bilo na voljo in da vloga Komisije pri poznejšem omogočanju sporazuma med sozakonodajalcema ne bi bila prejudicirana, je stališče Komisije o spremembah, ki jih je predlagal Parlament, ostalo bolj konzervativno in se nagibalo k zagovarjanju predloga Komisije.
Po sprejetju stališča Evropskega parlamenta iz prve obravnave so se nadaljevale neformalne razprave med Evropskim parlamentom, predsedstvom Sveta in Komisijo z namenom sklenitve sporazuma v fazi skupnega stališča („hitri dogovor v drugi obravnavi“).
Te razprave so se izkazale za uspešne in se odražajo v skupnem stališču Sveta, ki je bilo sprejeto s kvalificirano večino dne 14. decembra 2015.
3.2Spremembe Evropskega parlamenta, ki jih je Komisija sprejela in so bile v celoti, delno ali načeloma vključene v stališče Sveta v prvi obravnavi
Naslov predloga: Evropski parlament je predlagal nov naslov predloga, ki bi bolje opisal osredotočenost predloga na prenosljive živalske bolezni. Svet se je v svojem stališču strinjal in predlagal manjše preoblikovanje besedila. Zaradi politične pomembnosti novega naslova in ker se predlog dejansko osredotoča na prenosljive živalske bolezni, Komisija spremembo sprejema.
Razvrščanje živalskih in porajajočih se bolezni: Evropski parlament je v svojih spremembah 83–87 predlagal novo ubeseditev, ki pojasnjuje skupine kategorij živalskih bolezni iz člena 8 predloga Komisije. Svet je te spremembe z manjšim preoblikovanjem besedila vključil v svoje stališče. To pojasnilo je za Komisijo sprejemljivo.
V zvezi s porajajočimi se boleznimi je Evropski parlament v svojih spremembah 176 in 177 zahteval sprejetje večjega števila jasnejših ukrepov. Vendar te spremembe niso bile najbolje umeščene v besedilo. Svet se je strinjal s pomisleki Evropskega parlamenta glede jasnosti ukrepov v zvezi s porajajočimi se boleznimi in predlagal nov člen. Ta kompromis, ki upošteva pomisleke obeh sozakonodajalcev, je za Komisijo sprejemljiv, saj zagotavlja jasnejša pravila za obravnavo porajajočih se bolezni.
Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1760/2000 o identifikaciji govedi in označevanju govejega mesa: Evropski parlament je v svojih spremembah 38, 324 in 328 predlagal ohranitev Uredbe (ES) št. 1760/2000 o identifikaciji govedi in označevanju govejega mesa, ki bi jo predlog o zdravju živali razveljavil. Komisija je pojasnila, da je bilo v predlogu sicer navedeno, da se razveljavi celotna Uredba (ES) št. 1760/2000, vendar namen Komisije ni bila razveljavitev delov, ki zadevajo označevanje govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa. O tem vprašanju je razpravljal tudi Svet, ki je predlagal spremembo predloga, ki bi to odražala. Komisija se strinja s stališčem Sveta in zato sprejema ohranitev Naslova II Uredbe (ES) št. 1760/2000, ki zadeva označevanje govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa ter je zunaj področja uporabe predloga o zdravju živali.
Poleg tega je Evropski parlament poudaril, da se je z nedavno spremembo člena 22 Uredbe (ES) št. 1760/2000 fiksno določila intenziteta nadzora identifikacije in registracije govedi. Komisija meni, da so take opisne določbe nepotrebne, saj jih določa že predlog Komisije za uredbo o uradnem nadzoru (COM(2013) 265, 2013/0140/COD). Kljub temu je Evropski parlament želel ponovna zagotovila, da bodo v prihodnosti ohranjene enake ravni nadzora za govedo, kar se odraža v novi uvodni izjavi.
Dobrobit živali: Evropski parlament je v svojih spremembah 5, 99 in 202 zahteval, da se pri obravnavi in izvajanju ukrepov za zdravje živali upošteva dobrobit živali. Predlog Komisije je že zahteval, da se dobrobit živali sistematično upošteva pri obravnavi učinkov bolezni in ukrepov za boj proti njim. Spremembe Evropskega parlamenta, ki so okrepile ta namen, šteje Komisija za sprejemljive, podpira pa jih tudi Svet.
3.3Spremembe Evropskega parlamenta, ki jih je Komisija zavrnila in so bile v celoti, delno ali načeloma vključene v stališče Sveta v prvi obravnavi
Uvrščanje živalskih bolezni na seznam: Evropski parlament je v vrsti sprememb (zlasti spremembah 13, 14, 65–67, 70–72, 76, 77, 80–82, 88–90) predlagal odpravo izvedbenih pooblastil Komisije iz členov 5, 7 in 8 za pripravo seznama živalskih bolezni in vrst, za katere se uporabljajo pravila iz Uredbe, ter za razvrščanje bolezni v različne skupine glede na ukrepe, ki so zanje primerni. Evropski parlament je predlagal, da se seznam bolezni vključi v prilogo k Uredbi, Komisijo pa pooblasti za spreminjanje ali dopolnjevanje navedenega seznama (sprememba 331).
Svet je predlagal, da se kratek seznam petih pomembnih bolezni zapiše v normativni del Uredbe, da pa bi se morali uvrščanje preostalih bolezni na seznam, kakor tudi razvrščanje vseh bolezni na seznamu ter uvrščanje vrst na seznam izvesti z izvedbenimi akti. Svet je tudi dodal več meril za uvrščanje živalskih bolezni na seznam in njihovo razvrščanje (v povezavi s členom 5 oziroma 8), ki so po njihovem mnenju normativnemu delu predloga Komisije dodali bistvene manjkajoče elemente.
Parlament je priznal vrednost teh dodatnih bistvenih elementov, ki določajo podrobnejša merila za uvrščanje bolezni na seznam in njihovo razvrščanje. Strinjal se je tudi s predlaganim seznamom petih bolezni v členu 5 in morebitno uvrstitvijo drugih bolezni v prilogo, ki bi se spreminjala z delegiranim aktom, medtem ko se izvedbena pooblastila omejijo na razvrščanje živalskih bolezni (v skladu s členom 8).
Čeprav je Komisija zgoraj navedene spremembe Evropskega parlamenta prvotno zavrnila, bi kompromisno lahko sprejela končno stališče Sveta in Parlamenta, s čimer bi se ohranile potrebna učinkovitost, prožnost in pravna varnost za uvrščanje bolezni na seznam in njihovo razvrščanje ter uvrščanje vrst na seznam.
Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in znanstveniki: Evropski parlament je v svojih spremembah 41, 66, 75, 77, 82, 157, 260 in 322 zahteval več vrst posebnih posvetovanj med pripravo delegiranih aktov. Nekatere izmed navedenih sprememb v nasprotju s členom 290(2) PDEU Komisiji nalagajo pravno zavezujoče obveznosti, da izvede ta posvetovanja.
Svet je hotel v svojem stališču priznati pomembnost posvetovanj Komisije s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki držav članic, in predlog ustrezno spremenil. Svet je podprl Parlament tudi pri vključevanju zainteresiranih strani v posvetovanja.
Komisija sprememb Evropskega parlamenta, ki so v nasprotju s členom 290(2) PDEU, ne more sprejeti. Vendar se lahko strinja z ubeseditvijo v stališču Sveta, v skladu s katerim bi se s strokovnjaki, zainteresiranimi stranmi in Evropsko agencijo za varnost hrane posvetovala, prav tako pa bi izvedla širša javna posvetovanja, ko in če bi bilo to primerno.
Klavzula o pregledu (poročilo Komisije): Sprememba 330 Evropskega parlamenta je v obliki člena zahtevala, da Komisija do 31. decembra 2019 predloži poročilo o učinku Uredbe. Tudi Svet je zahteval obveznost poročanja v uvodni izjavi ali členu, hkrati pa se je želel izogniti kakršnemu koli nepotrebnemu upravnemu bremenu.
Komisija prvotno ni podpirala te dodatne obveznosti poročanja, saj za ocenjevanje učinka zakonodaje EU obstajajo druga orodja, kot so preverjanja ustreznosti in ocene. Poleg tega je bil prvotni časovni okvir prekratek. Komisija lahko spremembo Evropskega parlamenta, ob preoblikovanju besedila iz stališča Sveta, sprejme kot del splošnega kompromisa.
Dobrobit živali: Evropski parlament je prvotno zahteval številne spremembe v zvezi z dobrobitjo živali. Nekatere je Svet sprejel (glej točko 3.2), druge (npr. spremembe 173, 180, 194 in 257) pa so bolj podrobno določale pravila o dobrobiti živali ter s tem posegale v obstoječo zakonodajo na področju dobrobiti živali in potencialno spodkopavale ukrepe za nadzor bolezni v izrednih razmerah. Svet trdno zagovarja ločevanje med zdravjem živali in dobrobitjo živali ter nasprotuje tem spremembam in se tako večinoma strinja z mnenjem Komisije. Poleg tega ni bila v stališče Sveta vključena nobena sprememba, ki se prekriva ali je v neskladju z obstoječimi zahtevami ali ki ogroža zdravje živali in javno zdravje. Komisija to stališče podpira.
Evropski parlament bi sčasoma lahko opustil ali prilagodil več svojih sprememb, a je od Komisije v obliki izjave o dobrobiti živali zahteval zavezo, da bo v prihodnosti sprejela ukrepe za zaščito živali. Kot del splošnega dogovora se je Komisija izjemoma strinjala, da bo predložila izjavo.
Protimikrobna odpornost: Evropski parlament je sprejel več sprememb v zvezi s protimikrobno odpornostjo. Protimikrobna odpornost je bila v predlogu Komisije že zajeta v določbah o odpornosti na zdravljenje in o profilu bolezni. Spremembe, ki akterje zavezujejo, naj upoštevajo tveganja protimikrobne odpornosti ali o njej ozaveščajo, so sprejemljive (spremembi 73 in 101), sprememb, ki posegajo v zakonodajo o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, pa ni mogoče podpreti, saj presegajo področje uporabe tega predloga.
Evropski parlament je vztrajal tudi pri prilagoditvi člena 9 (sprememba 94), s katero bi se vzpostavila odgovornost izvajalcev dejavnosti za odgovorno uporabo zdravil za uporabo v veterinarski medicini, saj meni, da je bila taka jasna obveza v zakonodaji EU potrebna za povezavo s predlogom o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (COM(2014) 558, 2014/0257 (COD)). Nazadnje je bil Evropski parlament pripravljen opustiti druge spremembe v zvezi s protimikrobno odpornostjo in zdravili za uporabo v veterinarski medicini, vendar je v zameno zahteval skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o protimikrobni odpornosti ter izjavo Komisije o rednem poročanju o uporabi protimikrobnih zdravil pri živalih v Uniji.
Svet je spremembo 94 načeloma sprejel in izrazil podporo skupni izjavi. Komisija se lahko strinja s spremembo 94 v ubeseditvi iz stališča Sveta, podpre skupno izjavo o protimikrobni odpornosti in kot kompromis pripravi izjavo o rednem poročanju o uporabi protimikrobnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini.
Drugi strokovnjaki in strokovna združenja, ki v imenu pristojnih organov izvajajo določene naloge: Evropski parlament je zahteval, da se določeni strokovnjaki, kot so strokovnjaki za zdravje čebel, priznavajo enako kot veterinarji (spremembi 103 in 110) in da se določenim drugim usposobljenim posameznikom ali strokovnim združenjem dovoli izvajanje določenih nalog (spremembi 19 in 109).
Ista vprašanja je obravnaval tudi Svet in ob upoštevanju načela subsidiarnosti, ki državam članicam omogoča, da sprejemajo lastne odločitve v zvezi z odobritvami, ki temeljijo na obstoječih nacionalnih strukturah, državam članicam omogočil, da za določene naloge pooblastijo druge strokovnjake. To je v skladu z mnenjem Komisije, da se naloge lahko prenesejo na druge strokovnjake, vse dokler je to v skladu z mednarodnimi standardi ter se spoštujeta subsidiarnost in sorazmernost.
Veterinarski laboratoriji: Evropski parlament je predvidel (spremembe 150–155) zahteve za uradne veterinarske laboratorije, vključno z določbami o omrežju laboratorijev in zahtevami za uradne laboratorije, pa tudi referenčne laboratorije na nacionalni ravni in na ravni Unije. Komisija se s temi spremembami ne more strinjati, ker naloge in pristojnosti navedenih laboratorijev zajema predlog uredbe o uradnem nadzoru.
Svet se je na splošno strinjal z mnenjem Komisije in je kot kompromis predlagal nov člen, ki bi povezal zahteve za laboratorije v predlogih o zdravju živali in o uradnem nadzoru. Ta rešitev je za Komisijo v duhu kompromisa sprejemljiva.
3.4Spremembe Evropskega parlamenta, ki jih je Komisija sprejela v celoti, delno ali načeloma, a niso bile vključene v stališče Sveta v prvi obravnavi
Nekaj manjših vprašanj je Komisija delno sprejela, a niso bila izrecno vključena v končno stališče Sveta, saj so med pogajanji postala nepotrebna ali so bila razložena že drugje ali posredno vključena v predlog (na primer spremembe 4, 8, 26, 45, 156, 222 in 277).
3.5Spremembe Evropskega parlamenta, ki jih je Komisija zavrnila in niso bile vključene v stališče Sveta v prvi obravnavi
Strateški ukrepi držav članic za bolezni, ki niso na seznamu: Evropski parlament je zahteval (spremembi 29 in 107), da države članice sprejemajo strateške ukrepe za bolezni, vključno s tistimi, ki so ocenjene kot nerelevantne za Unijo in jih zato ni na seznamu za ukrepanje na ravni Unije.
Svet sprememb Evropskega parlamenta ni vključil, saj ta določba presega področje uporabe predloga in bi povzročila neutemeljeno upravno in finančno breme za države članice. Komisija podpira stališče Sveta, ker so strateški ukrepi za bolezni, ki jih ni na seznamu, vprašanje subsidiarnosti.
Zdravila za uporabo v veterinarski medicini: Spremembe Parlamenta 94, 159, 160, 162 in 163–165 urejajo uporabo zdravil za uporabo v veterinarski medicini v Uniji tako, da posegajo v obstoječo zakonodajo o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, in zato pomenijo znatna prekrivanja s predlogom Komisije o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini. Zato Svet navedenih sprememb ni mogel sprejeti. Komisija se strinja s stališčem Sveta.
Nacionalni ukrepi: Evropski parlament je predlagal spremembe 37, 268 in 323, ki državam članicam dovoljujejo omejevanje premikov živali ali proizvodov, če država članica sama presodi, da je to znanstveno utemeljeno in potrebno zaradi preprečevanja vnosa ali širjenja bolezni. To presega sedanji sistem „dodatnih jamstev“, ohranjenih v predlogu Komisije, v skladu s katerim Komisija za omejeno število bolezni na zahtevo države članice, ki se je neobvezno odločila izkoreniniti eno ali več izmed navedenih bolezni, odobri dodatna jamstva za trgovino znotraj Unije.
Svet je predlagal spremembe, ki pojasnjujejo „dodatna jamstva“ in državam članicam omogočajo, da sprejmejo lastne ukrepe za preprečevanje in nadzor bolezni. Komisija meni, da je stališče Sveta ustrezen kompromis, saj v določeni meri obravnava pomisleke Evropskega parlamenta, hkrati pa ohranja načela enotnega trga.
„Negojene“, potepuške in podivjane živali: Cilj številnih sprememb Evropskega parlamenta (spremembe 49, 51, 53, 74, 198–201, 203, 211–215, 218) je bil opredeliti potepuške, podivjane ali „negojene“ živali kot kategorije različne od „divjih“ živali. Pomislek Parlamenta je bil, da navedene kategorije živali ne bi smele biti izključene iz zakonodaje Unije.
Predlog Komisije je jasno razlikoval med „gojenimi živalmi“ in „divjimi živalmi“ ter med pravili za preprečevanje in nadzor živalskih bolezni, ki bi se lahko uporabljala za živali pod človekovim nadzorom, in pravili, ki se uporabljajo za živali, ki niso pod človekovim nadzorom. V tem smislu veljajo potepuške ali podivjane živali, vključno s tistimi iz vrst, ki so običajno udomačene, za „divje živali“. Opredelitev navedenih živali v ločenih kategorijah bi lahko povzročila zmedo, pravno negotovost in potencialno omejila ukrepe, ki se lahko sprejmejo v zvezi z njimi.
Svet je sprejel logiko predloga Komisije in dodal nekaj pojasnil, ki vključujejo tudi cel del o netrgovskih premikih hišnih živali, ki razlikuje med premiki hišnih ljubljenčkov ter potepuškimi in drugimi živalmi. Komisija podpira navedene rešitve, ki sledijo njenemu predlogu in mu dodajajo jasnost.
Identifikacija in registracija psov: Evropski parlament je v spremembi 236 zahteval, naj vse države članice uvedejo obvezno registracijo vseh psov in po potrebi vzpostavijo zbirko podatkov. Predlog Komisije je zagotovil pravno podlago za morebitno prihodnjo uvedbo zahtev za identifikacijo in registracijo različnih živalski vrst, vključno morebiti psov. Svet je podprl predlog Komisije, saj bi bila lahko zahteva, naj vse države članice uvedejo tak sistem, brez ustrezne ocene učinka nesorazmerna s tveganjem za zdravje živali in bi lahko pomenila finančno in upravno breme za neopredeljeno korist.
Netrgovski premiki hišnih živali: Številne spremembe Evropskega parlamenta (spremembe 36, 39, 40, 54, 239–244, 246–247, 263–267 in 325) pomenijo ohranitev Uredbe (EU) št. 576/2013 o netrgovskih premikih hišnih živali („uredba o hišnih živalih“), ki naj bi bila razveljavljena s predlogom o zdravju živali.
Namen predloga Komisije je bil združiti vsa relevantna pravila o zdravju živali za vse živalske vrste in kategorije v enoten sklop pravil. To bi zagotovilo skladno obravnavo živali, kot so psi in mački, s stališča zdravja živali ne glede na to, ali so gojene ali potepuške živali, in na to, ali so predmet komercialnega trgovanja ali premikov v nekomercialne namene kot hišne živali.
Tako Svet kot Evropski parlament sta imela pomisleke glede razveljavitve uredbe o hišnih živalih tako zgodaj po njenem sprejetju. Parlament je zavzel stališče, da bi morala uredba o hišnih živalih ostati v veljavi. Stališče Sveta je bilo, da premiki hišnih živali v nekomercialne namene logično spadajo v okvir o zdravju živali, vendar da se razprava o uredbi o hišnih živalih ne bi smela ponovno odpreti tako kmalu po sprejetju uredbe. Zato je za uredbo o hišnih živalih predlagal desetletno obdobje uporabe, skupaj s sklopom pravil v predlogu o zdravju živali v skladu s pravili iz uredbe o hišnih živalih, in njihovo zamenjavo po desetletnem obdobju uporabe.
Stališče Sveta je dober kompromis s stališčem Evropskega parlamenta in zato ga Komisija lahko podpre.
Ohranitev zakonodaje o identifikaciji in registraciji prašičev, ovc in koz: Evropski parlament je v svojih spremembah 238, 326 in 327 zahteval ohranitev Uredbe (ES) št. 21/2004 o identifikaciji in registraciji ovc in koz ter Direktive 2008/71/ES o identifikaciji in registraciji prašičev.
Komisija je predlagala razveljavitev trenutne zakonodaje o identifikaciji in registraciji, da bi za vsa vprašanja v zvezi z zdravjem živali veljal enoten sklop splošnih načel. Namen Komisije je bil, da bi ohranila duh in podrobnosti navedene zakonodaje in državam članicam ter izvajalcem dejavnosti zagotovila stabilnost, hkrati pa omogočila več fleksibilnosti pri prevzemanju novih tehnologij in prilagajanju novim izzivom ter omogočila odstopanja v razmerah z nizkim tveganjem. Svet je v svojem stališču podprl predlog Komisije.
Vodne živali, spremembe opredelitev pojmov v zvezi z akvakulturo: Evropski parlament je v spremembah 50, 291–296, 300–304, 306 in 307 predlagal uvedbo nove kategorije „gojenih vodnih živali“ in s tem razlikovanje med „akvakulturo“ in drugimi „gojenimi vodnimi“ živalmi. Predlog Komisije je razlikoval med „gojenimi živalmi“ in „divjimi živalmi“, živali iz akvakulture pa so veljale za gojene vodne živali. Svet je poskušal upoštevati pomisleke Parlamenta, ne da bi s tem spodkopal izvorni namen predloga Komisije, in je jasneje opredelil živali iz akvakulture in jasneje določil, katera pravila za preprečevanje in nadzor bolezni veljajo za akvakulturo in katera za „prostoživeče vodne“ živali. Komisija zato lahko podpre rešitev, ki jo predlaga Svet.
3.6Nove določbe, ki jih je uvedel Svet
Prehodno obdobje: Svet je izrazil pomisleke glede obsega zakonodaje, ki bi jo ta novi okvir o zdravju živali razveljavil in nadomestil. Da bi se zagotovilo več časa za izvajanje zakonodaje, je Svet predlagal splošno prehodno obdobje 60 mesecev namesto 36 mesecev, ki jih je predlagala Komisija. Poleg tega je zahteval tudi dodatne prehodne ukrepe, kot so tisti, ki Komisijo obvezujejo, da določene ključne delegirane akte sprejme vsaj 24 mesecev pred datumom začetka veljavnosti uredbe in da za druge delegirane in izvedbene akte določi vsaj šestmesečno obdobje med sprejetjem prvega sklopa teh aktov in njihovim začetkom izvajanja.
Stališče Sveta je za Komisijo sprejemljivo kot splošen kompromis in upošteva čas, potreben za razvoj podporne delegirane in izvedbene zakonodaje. Evropski parlament tej zahtevi ni nasprotoval.
Prehodni ukrepi (priznavanje pridobljenih pravic): Svet je uvedel nove člene, ki izvajalcem dejavnosti in državam članicam zagotavljajo možnost priznavanja pravic v zvezi z odobritvijo ali registracijo obstoječih izvajalcev dejavnosti in obratov, odobren status brez bolezni in posebne določbe za salmonelo. Ti dodatki so za Komisijo sprejemljivi, saj zagotavljajo, da se obstoječe pravice samodejno prenesejo v novi pravni okvir, s tem pa se prispeva k izogibanju nepotrebnemu upravnemu bremenu in stroškom za izvajalce dejavnosti in pristojne organe ter se v prehodnem obdobju zagotavlja pravna varnost. Evropski parlament je navedene spremembe sprejel.
Obveznost registracije določenih izvajalcev dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti zbiranja: Svet je v svojem stališču dodal določbe v zvezi z obveznostjo registracije določenih izvajalcev dejavnosti brez obratov, ki izvajajo transakcije z živalmi, ki bi lahko vplivale na sledljivost navedenih živali. Komisija bi te dodatke lahko sprejela, saj prispevajo k sledljivosti na splošno in so v skladu z zahtevami obstoječe zakonodaje o zdravju živali. Evropski parlament je navedene spremembe podprl.
4.Zaključek
Komisija meni, da skupno stališče, ki ga je Svet sprejel s kvalificirano večino, odraža prvotne cilje predloga Komisije in upošteva mnoge pomisleke Evropskega parlamenta. Čeprav se skupno stališče v nekaterih elementih razlikuje od prvotnega predloga Komisije, Komisija meni, da to predstavlja skrbno uravnotežen kompromis, in je zadovoljna, da zajema vsa vprašanja, ki jih je štela za bistvena ob sprejemanju predloga.
5.Izjave
5.1Izjava Komisije o dobrobiti živali
Ta uredba določa pravila za preprečevanje in obvladovanje živalskih bolezni, ki se prenašajo na živali ali na človeka, ne vsebuje pa določb, ki posebej urejajo dobrobit živali, čeprav sta zdravje in dobrobit živali povezana. Unija ima dobro razvit pravni red glede dobrobiti živali, ki zajema različne vrste (brojlerje, kokoši nesnice, prašiče, teleta) ali dejavnosti (kmetovanje, prevoz, zakol, raziskave itd.). Ta zakonodaja o dobrobiti živali se bo še naprej uporabljala. Komisija je v celoti zavezana popolnemu upoštevanju dobrobiti živali v skladu s členom 13 Pogodbe in v okviru omejitev, določenih v njej, vključno z zagotavljanjem popolnega izvajanja in ustreznega razvoja te zakonodaje.
5.2Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o protimikrobni odpornosti in uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti 1 – poudarja preventivno vlogo uredbe o prenosljivih živalskih boleznih („zakonodaja o zdravju živali“) in posledično pričakovano zmanjšanje uporabe antibiotikov pri živalih. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti – poudarja preventivno vlogo uredbe o prenosljivih živalskih boleznih („zakonodaja o zdravju živali“) in posledično pričakovano zmanjšanje uporabe antibiotikov pri živalih.
5.3Izjava Komisije o rednem poročanju v zvezi z uporabo protimikrobnih zdravil pri živalih v Uniji
Komisija se zavezuje, da bo objavljala redna poročila o uporabi protimikrobnih zdravil pri živalih v EU na podlagi podatkov, ki jih bodo dale na voljo države članice.