Priporočilo

SKLEP SVETA

o razveljavitvi Sklepa 2013/319/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije

ob upoštevanju naslednjega:

(1)S Sklepom Sveta 2013/319/EU z dne 21. junija 2013 1 je bilo na priporočilo Komisije sklenjeno, da na Malti obstaja čezmeren primanjkljaj. Svet je opozoril, da je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2012 dosegel 3,3 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, hkrati pa je bruto javni dolg presegel referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe in Malta ni dosegla zadostnega napredka pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga v skladu z zahtevami v prehodnem obdobju 2 po odpravi čezmernega primanjkljaja v letu 2012 3 .

(2)Svet je 21. junija 2013 v skladu s členom 126(7) PDEU in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem 4 na priporočilo Komisije na Malto naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta čezmerni primanjkljaj odpravila najpozneje do konca leta 2014. Priporočilo je bilo objavljeno.

(3)V skladu s členom 4 Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti 5 , morajo države članice v okviru uporabe tega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(4)Svet bi moral sprejeti sklep o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega bi moral sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti le, če (i) primanjkljaj po napovedih Komisije v obdobju, ki ga zajemajo, naj ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP 6 ; in (ii) delež dolga izpolnjuje v prihodnost usmerjeni element merila glede dolga.

(5)Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Malta poslala aprila 2015, ter na podlagi programa za stabilnost za leto 2015 in napovedi Komisije iz pomladi 2015 je ugotovljeno naslednje:

–Javnofinančni primanjkljaj je leta 2012 dosegel najvišjo raven pri 3,6 % BDP, nato pa se je leta 2013 znižal na 2,6 % BDP in leta 2014 na 2,1 % BDP. Zmanjšanje primanjkljaja v letu 2014 je bilo predvsem posledica izboljšanja cikličnih pogojev in proračunskih ukrepov, kar je omogočilo znatno povečanje tekočih prihodkov (za 2,5 % BDP), ki je več kot izravnalo povišanje tekočih odhodkov (za 0,8 % BDP) in neto odhodkov za investicije (za 0,1 % BDP), ki ga lahko pojasnimo z višjo stopnjo črpanja sredstev EU.

–V programu za stabilnost za obdobje 2015–2018, ki ga je malteška vlada predložila 30. aprila 2015, je načrtovano zmanjšanje primanjkljaja na 1,6 % BDP v letu 2015 in nato na 1,1 % BDP v letu 2016. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2015 naj bi se primanjkljaj zmanjšal na 1,8 % BDP v letu 2015 in 1,5 % BDP v letu 2016. Primanjkljaj naj bi torej v obdobju, ki ga zajema napoved, ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP.

–Strukturni saldo, tj. saldo sektorja država, prilagojen za gospodarski cikel in brez upoštevanja učinkov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, se je v obdobju 2013–2014 izboljšal za 1,3 % BDP.

–Delež javnega dolga v BDP se je s 67,4 % BDP v letu 2012 povečal na 69,2 % BDP v letu 2013, in sicer zaradi začasne prilagoditve stanj in tokov, ki je povečala dolg. Leta 2014 se je nato zmanjšal na 68,0 % BDP. Bruto javni dolg naj bi se v letu 2016 nadalje zmanjšal na 65,4 % BDP, delno tudi zaradi ugodnega makroekonomskega scenarija. Poleg tega je v letu 2014 izpolnjevala merilo glede dolga, usmerjeno v prihodnost.

(6)Od leta 2015, to je od leta po odpravi čezmernega primanjkljaja, velja za Malto preventivni del Pakta za stabilnost in rast, zato bi se morala z ustrezno hitrostjo začeti približevati srednjeročnemu proračunskemu cilju, vključno s spoštovanjem referenčne vrednosti za odhodke, ter doseči ustrezen napredek pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97. V tem okviru obstaja tveganje določenega odklona od zahtevane prilagoditve v višini 0,6 % BDP za dosego srednjeročnega cilja v letih 2015 in 2016. Za leto 2015 je napovedano izboljšanje strukturnega salda v višini 0,1 % BDP pod zahtevano raven. Čeprav je napovedana prilagoditev za leto 2016 v skladu z zahtevano, obstaja tveganje, da bo v letih 2015 in 2016 skupaj prišlo do določenega odklona. Zato bodo v letih 2015 in 2016 potrebni dodatni ukrepi.

(1) UL L 173, 26.6.2013, str. 52.

(2) Po razveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem decembra 2012 v skladu s Paktom za stabilnost in rast je bilo za Malto določeno triletno prehodno obdobje za izpolnitev merila glede zmanjšanja dolga, ki je začelo teči leta 2012. Zahteve v prehodnem obdobju so določene v drugem pododstavku člena 2(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97 in podrobneje opredeljene v dokumentu „Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenčnih programov“ z dne 3. septembra 2012 (glej:
http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/pdf/coc/code_of_conduct_en.pdf). Zahtevana minimalna linearna strukturna prilagoditev za leto 2012 je bila 0,4 odstotne točke BDP, vendar se je strukturni primanjkljaj v letu 2012 poslabšal za 0,5 odstotne točke BDP.

(3) Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg za leto 2012 sta bila naknadno popravljena na trenutnih 3,6 % BDP oziroma 67,4 % BDP.

(4) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(5) UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(6) V skladu z dokumentom „Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenčnih programov“.