OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

EU je po sprejetju Direktive Sveta 2003/48/ES  (v nadaljnjem besedilu: direktiva o prihrankih) in z namenom, da bi se ohranili enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte, podpisala sporazume s Švico, Andoro, Lihtenštajnom, Monakom in San Marinom o zagotovitvi ukrepov, ki so enakovredni tistim iz direktive. Države članice so prav tako podpisale sporazume z odvisnimi ozemlji Združenega kraljestva in Nizozemske.

Nedavno je bil na mednarodni ravni priznan pomen avtomatične izmenjave podatkov kot sredstva v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam in davčnim utajam, s čimer se bo zagotovila popolna davčna preglednost in sodelovanje med davčnimi upravami po vsem svetu. Skupina G-20 je Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) naložila, naj razvije enotni svetovni standard za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih. Svet OECD je svetovni standard objavil julija 2014.

Po sprejetju predloga za posodobitev direktive o prihrankih je Komisija 17. junija 2011 sprejela priporočilo za mandat o začetku pogajanj s Švico, Lihtenštajnom, Andoro, Monakom in San Marinom, da bi izboljšali sporazume EU z navedenimi državami v skladu z mednarodnim razvojem dogodkov in zagotovili, da bodo te še naprej izvajale ukrepe, enakovredne tistim v EU. Svet je 14. maja 2013 dosegel dogovor o pogajalskem mandatu, in sicer je sklenil, da bi morala biti pogajanja usklajena z nedavnim razvojem dogodkov na svetovni ravni, na kateri je bilo dogovorjeno, da se avtomatična izmenjava podatkov spodbuja kot mednarodni standard.

Komisija je v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki vsebuje akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, poudarila potrebo po odločnem spodbujanju avtomatične izmenjave podatkov kot prihodnjega evropskega in mednarodnega standarda preglednosti in izmenjave podatkov v davčnih zadevah.

Na podlagi predloga, ki ga je Komisija predstavila junija 2013, je Svet 9. decembra 2014 sprejel Direktivo 2014/107/EU o spremembi Direktive 2011/16/EU in o razširitvi obvezne avtomatične izmenjave podatkov med davčnimi organi EU na celoten nabor finančnih postavk v skladu s svetovnim standardom. Ta sprememba zagotavlja skladen, dosleden in celovit pristop na ravni Unije k avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih na notranjem trgu.

Glede na to, da ima Direktiva 2014/107/EU na splošno širše področje uporabe od Direktive 2003/48/ES ter določa, da v primeru prekrivanja področij uporabe prevlada Direktiva 2014/107/EU, je Komisija 18. marca 2015 sprejela predlog za razveljavitev Direktive 2003/48/ES.

Prav tako je bistvenega pomena zagotoviti skladnost spremembe sporazuma o prihrankih s Švico z razvojem v EU in na mednarodni ravni, da bi se čim bolj zmanjšali stroški in upravna bremena davčnih uprav in gospodarskih subjektov. To bo povečalo davčno preglednost v Evropi in bo pravna podlaga za izvajanje svetovnega standarda OECD za avtomatično izmenjavo podatkov med Švico in EU.

Zaradi švicarskih ustavnih pravil glede ratifikacije bi bilo treba Protokol o spremembi podpisati pred majem 2015, da lahko Švica januarja 2017 začne postopke dolžne skrbnosti, ki jim bodo prve izmenjave podatkov v skladu s svetovnim standardom sledile pred septembrom 2018. To bi vsem državam članicam omogočilo čim prejšnje sodelovanje, h kateremu je Švica zavezana na mednarodni ravni.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Protokol o spremembi uvaja svetovni standard med državami članicami EU in Švico. Posvetovanja z različnimi zainteresiranimi stranmi so že potekala ob več priložnostih med pripravo svetovnega standarda OECD.

Posvetovanja z državami članicami EU so prav tako potekala v času pogajanj med Komisijo in Švico, države članice EU pa so bile o poteku tudi obveščene. Komisija je o stanju pogajanj s Švico poročala Evropskemu svetu na zasedanjih marca in decembra 2014.

Komisija se je posvetovala tudi z novo strokovno skupino za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih, ki svetuje pri dejanskem usklajevanju zakonodaje EU o avtomatični izmenjavi podatkov na področju neposrednega obdavčevanja in uresničevanju popolne združljivosti s svetovnim standardom OECD. Strokovno skupino sestavljajo predstavniki organizacij, ki zastopajo finančni sektor, in organizacije, ki se zavzemajo za boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga tega predloga je člen 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije v povezavi s členom 218(5) in drugim pododstavkom člena 218(8) PDEU. Materialna pravna podlaga je člen 115 PDEU.

Člen 1 Protokola o spremembi, ki je priložen temu predlogu sklepa Sveta spreminja naslov obstoječega sporazuma, da bi bolje odražal vsebino sporazuma, kakor jo spreminja ta protokol o spremembi.

Člen 2 nadomešča obstoječe člene in priloge z novim sklopom določb, ki sestavljajo 11 členov, Prilogo I, ki odraža skupni standard poročanja OECD, pri čemer je ta del svetovnega standarda, Prilogo II, ki odraža pomembne dele komentarjev OECD k svetovnemu standardu, in Prilogo III, v kateri so navedeni pristojni organi Švice in vsake od držav članic.

Novi členi odražajo člene vzorčnega sporazuma OECD med pristojnimi organi za izvajanje svetovnega standarda, z manjšimi prilagoditvami, ki odražajo značilen pravni okvir sporazuma EU. V členu 1 davčna identifikacijska številka ni opredeljena, ker je opredelitev davčne identifikacijske številke (TIN) že navedena v oddelku VIII(E)(5) Priloge I. Člen 5 vključuje celoten sklop določb o izmenjavi podatkov na zahtevo, ki temelji na najnovejši različici besedila vzorčne konvencije OECD o davku. Člen 6 vsebuje podrobnejši sklop določb o varstvu podatkov. Člen 7 določa dodatno fazo posvetovanja, preden se katera koli država članica ali Švica odloči, da bo začasno prenehala izvajati sporazum. V členu 8 so navedene določbe o spremembah sporazuma, vključno s hitrim mehanizmom za začasno uporabo, ki ga v zvezi  s spremembami svetovnega standarda izvaja ena od pogodbenic ob soglasju druge pogodbenice. Člen 9 povzema vse določbe člena 15 sporazuma, preden je bil spremenjen s Protokolom o spremembi, ker so se pogajalci pogodbenic dogovorili, da ne bodo spreminjali teh določb, ki se nanašajo na obdavčitev podjetij, svetovni standard pa nanje ne vpliva. Člen 11 določa ozemeljsko področje uporabe.

Priloga I izhaja iz skupnega standarda poročanja OECD in Priloge I k direktivi o upravnem sodelovanju. Priloga II uvaja ključne dele komentarjev k skupnemu standardu poročanja in ustreza Prilogi II k direktivi o upravnem sodelovanju. Manjša odstopanja od Priloge I ali II k direktivi o upravnem sodelovanju utemeljuje ponovna uskladitev besedila s skupnim standardom poročanja OECD, ki so jo zahtevali švicarski pogajalci. Ta odstopanja obsegajo naslednje:

1. V oddelku I(E) je sklicevanje na prijavo kraja rojstva ponovno usklajeno s skupnim standardom poročanja.

2. Ponovno se uvede oddelek III(A) o zavarovanjih, ki se v skladu z zakonom ne smejo prodajati rezidentom jurisdikcije, o kateri se poroča. Na koncu Protokola o spremembi je vključena ustrezna skupna izjava, da se prepreči tveganje za zlorabo te izjeme.

3. Vse zadevne možnosti, predvidene v komentarjih k skupnemu standardu poročanja OECD in direktivi o upravnem sodelovanju so prepuščene presoji vsake države članice in Švice ter se v okviru sporazuma neposredno ne izvajajo. Namesto tega imajo države članice in Švica obveznost, da obvestijo druga drugo in Komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti. S tem je vzpostavljen zaščitni ukrep za pravilno uporabo alternativne opredelitve pojma „povezani subjekt“ v zvezi z možnostjo glede novih računov obstoječih strank.

4. Opredelitvi pojmov „mednarodna organizacija“ in „centralna banka“ iz oddelka VIII(B)(3) in (4) sta bili ponovno usklajeni s skupnim standardom poročanja OECD,  da bi se lahko uporabljali tudi v okviru izjeme iz vpogleda za pasivne nefinančne subjekte (v nadaljnjem besedilu: pasivni NFS) v oddelku VIII(D)(9)(c).

5. V Prilogi II se opredelitev „Rezidentstvo finančne institucije“ uskladi s komentarji k skupnemu standardu poročanja OECD, da bi bili zajeti primeri, ko je treba določiti rezidentstvo druge finančne institucije, npr. za vpogled za pasivne NFS.

Člen 3 Protokola o spremembi vključuje določbe o začetku veljavnosti in uporabi. V zvezi s prehodom z obstoječega sporazuma na spremenjeni sporazum obravnava vprašanja glede zaprosil za podatke, davčnih odbitkov, ki so na voljo upravičenim lastnikom za davčne odtegljaje, končnih plačil Švice državam članicam za davčne odtegljaje in končnih izmenjav podatkov na podlagi mehanizma prostovoljnega razkritja.

Člen 4 vključuje Protokol o dodatnih zaščitnih ukrepih v zvezi z izmenjavo podatkov na zahtevo, ki jih Švica vključuje v svojih davčnih sporazumih. Besedilo določa, da se izmenjave na podlagi zahteve v zvezi s skupino ne preprečijo. Protokol o dodatnih zaščitnih ukrepih je v skladu s pogoji Svetovnega foruma za izmenjavo podatkov na zahtevo.

Člen 5 navaja jezike, v katerih je ta protokol o spremembi podpisan.

Revidirani sporazum se dopolni s štirimi skupnimi izjavami pogodbenic in eno enostransko izjavo Švice.

Prva skupna izjava se nanaša na predvideni datum začetka veljavnosti revidiranega Sporazuma. Druga izjava se navezuje na komentarje OECD k svetovnemu standardu, tretja izjava pa na člen 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital. Četrta izjava je namenjena preprečevanju napačne razlage oddelka III(A) Priloge I in vzpostavlja mehanizem vzajemnega obveščanja o primerih, ko obstajajo razlogi za uporabo zadevne izjeme. Peta izjava je enostranska izjava švicarske strani.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima proračunskih posledic.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

2015/0075 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 115 v povezavi s členom 218(5) in drugim odstavkom člena 218(8) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Svet je 14. maja 2013 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s Švicarsko konfederacijo o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, da se ta sporazum uskladi z nedavnim razvojem dogodkov na svetovni ravni, na kateri je bilo dogovorjeno, da se avtomatična izmenjava podatkov spodbuja kot mednarodni standard.

(2)       Besedilo Protokola o spremembi, ki je rezultat teh pogajanj, ustrezno odraža pogajalske smernice, ki jih je izdal Svet, saj usklajuje sporazum z najnovejšim razvojem dogodkov na mednarodni ravni v zvezi z avtomatično izmenjavo podatkov, in sicer svetovnim standardom za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih za namene obdavčenja, ki ga je oblikovala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Unija, njene države članice ter Švicarska konfederacija so aktivno sodelovale pri delu OECD. Besedilo sporazuma, kakor je bilo spremenjeno s Protokolom o spremembi, je pravna podlaga za izvajanje svetovnega standarda v odnosih med Unijo in Švicarsko konfederacijo.

(3)       Zato bi bilo treba v imenu Unije podpisati Protokol o spremembi, s pridržkom njegove poznejše sklenitve –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, se s tem odobri v imenu Unije, s pridržkom sklenitve navedenega protokola o spremembi.

Besedilo Protokola o spremembi, ki se podpiše, je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Generalni sekretariat Sveta podeli polna pooblastila za podpis Protokola o spremembi s pridržkom njegove sklenitve osebam, ki jih določi pogajalec o Protokolu o spremembi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

Protokol o spremembi,                                                                                                      

ki spreminja

„Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti“, v nadaljnjem besedilu: Sporazum

EVROPSKA UNIJA

in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu: Švica,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenica ali pogodbenici, STA SE –

da bi se izvedel standard OECD za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih, v nadaljnjem besedilu: svetovni standard, v okviru sodelovanja, ki upošteva legitimne interese obeh pogodbenic,

ob upoštevanju, da pogodbenici dolgotrajno in tesno sodelujeta na področju medsebojne pomoči v davčnih zadevah, zlasti na področju uporabe ukrepov, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, in želita z nadaljnjo krepitvijo navedenega sodelovanja izboljšati spoštovanje davčnih predpisov na mednarodni ravni,

ob upoštevanju, da želita pogodbenici skleniti sporazum za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni na podlagi vzajemne avtomatične izmenjave podatkov ob upoštevanju nekaterih določb o varstvu zaupnosti in drugih tovrstnih določb, vključno z določbami, ki omejujejo uporabo izmenjanih podatkov,

ob upoštevanju, da je treba člen 10 Sporazuma v obliki, kakršna je pred spremembo s tem protokolom o spremembi, ki trenutno zagotavlja izmenjavo podatkov na zaprosilo, omejenih na dejanja, ki predstavljajo davčno goljufijo ali podobno, uskladiti s standardom OECD o preglednosti in izmenjavi podatkov v davčnih zadevah,

ob upoštevanju, da bosta pogodbenici pri obdelavi osebnih podatkov, izmenjanih v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, uporabili svoje zadevne predpise in prakse na področju varstva podatkov in da se zavezujeta, da bosta druga drugo v primeru spremembe vsebine teh predpisov in praks o tem takoj obvestili,

ob upoštevanju, da imajo države članice in Švica vzpostavljene (i) ustrezne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da podatki, prejeti v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, ostanejo zaupni in se uporabljajo le za namene odmere, pobiranja, izterjave davkov, izvrševanja, pregona ali odločanja o pritožbah v zvezi z davki, nadzora nad njimi in druge zakonsko dovoljene namene, pri čemer jih uporabljajo le osebe ali organi, ki pri tem sodelujejo; in (ii) infrastrukturo za učinkovito izmenjavo podatkov (vključno z uveljavljenimi postopki za zagotavljanje pravočasne, natančne, varne in zaupne izmenjave podatkov, učinkovitim in zanesljivim komunikacijskim sistemom ter zmogljivostmi za hitro reševanje vprašanj in pomislekov o izmenjavi ali zaprosil za izmenjavo podatkov in zagotavljanje izvajanja določb člena 4, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi),

ob upoštevanju, da sta kategoriji Poročevalskih finančnih institucij in Računov, o katerih se poroča, ki sta zajeti v Sporazumu, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, oblikovani tako, da se omejijo priložnosti, da bi se davkoplačevalci s prenašanjem sredstev v Finančne institucije ali z vlaganjem v finančne produkte, ki so izvzeti iz področja uporabe Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, izognili poročanju. Kljub temu bi morale biti nekatere Finančne institucije in računi, pri katerih obstaja majhno tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, izvzeti iz področja uporabe. Pragovi se na splošno ne bi smeli vključiti, saj bi se jim bilo mogoče, če bi račune razdelili med več Finančnih institucij, brez težav izogniti. Finančni podatki, ki jih je treba sporočiti in izmenjati, se ne nanašajo le na celotni zadevni dohodek (obresti, dividende in podobne vrste dohodkov), temveč tudi na stanje na računu in iztržke od prodaje Finančnih sredstev, da bi se lahko ukrepalo v primerih, ko skušajo davkoplačevalci skriti kapital, ki že sam predstavlja dohodek ali sredstva, pri katerih je bil utajen davek. Obdelava podatkov v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, je torej potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic in Švice omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakonodaje v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost, da bodo storjene davčne utaje, in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Naslov Sporazuma se nadomesti z naslednjim:

„Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni“

Člen 2

Členi od 1 do 22 in priloge se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Opredelitve pojmov

1. Izrazi, uporabljeni v tem sporazumu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), pomenijo naslednje:

a) izraz ‚Evropska unija‘ pomeni Unijo, kakor je bila ustanovljena s Pogodbo o Evropski uniji in vključuje ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji, določenimi v navedeni Pogodbi;

b) izraz ‚država članica‘ pomeni državo članico Evropske unije;

c) izraz ‚Švica‘ pomeni ozemlje Švicarske konfederacije, kakor je opredeljeno z njeno zakonodajo v skladu z mednarodnim pravom;

d) za namene tega sporazuma so Pristojni organi Švice in držav članic tisti organi, ki so navedeni v Prilogi III. Priloga III je sestavni del tega sporazuma. Seznam Pristojnih organov v Prilogi III se lahko spremeni s preprostim obvestilom, ki ga drugi pogodbenici pošlje Švica za organ iz točke (a) v prilogi in Evropska unija za druge organe iz točk od (b) do (ac) v prilogi;

e) izraz ‚Finančna institucija države članice‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka države članice, ne vključuje pa podružnic navedene Finančne institucije, ki so zunaj te države članice, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka navedene države članice, če je navedena podružnica v navedeni državi članici;

f) izraz ‚Finančna institucija Švice‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Švice, ne vključuje pa podružnic navedene Finančne institucije, ki so zunaj Švice, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Švice, če je navedena podružnica v Švici;

g) izraz ‚Poročevalska finančna institucija‘ odvisno od vsebine pomeni katero koli Finančno institucijo države članice ali Finančno institucijo Švice, ki ni Neporočevalska finančna institucija;

h) izraz ‚Račun, o katerem se poroča‘ odvisno od vsebine pomeni Račun države članice, o katerem se poroča, ali Račun Švice, o katerem se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, ki so vzpostavljeni v navedeni državi članici ali Švici;

i) izraz ‚Račun države članice, o katerem se poroča‘ pomeni Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija Švice in je v lasti vsaj ene osebe države članice, ki je Oseba, o kateri se poroča, ali Pasivnega nefinančnega subjekta z vsaj eno Obvladujočo osebo, ki je Oseba države članice, o kateri se poroča;

j) izraz ‚Račun Švice, o katerem se poroča‘ pomeni Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija države članice in je v lasti vsaj ene Osebe Švice, ki je Oseba, o kateri se poroča, ali Pasivnega nefinančnega subjekta z vsaj eno Obvladujočo osebo, ki je Oseba Švice, o kateri se poroča;

k) izraz ‚Oseba države članice‘ pomeni posameznika ali Subjekt, ki ga Poročevalska finančna institucija Švice opredeli za rezidenta države članice v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident države članice;

l) izraz ‚Oseba Švice‘ pomeni posameznika ali Subjekt, ki ga Poročevalska finančna institucija države članice opredeli za rezidenta Švice v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident Švice.

2. Vsak izraz z veliko začetnico, ki ni drugače opredeljen v tem sporazumu, ima tak pomen, kot ga ima (i) za države članice na podlagi Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ali, kjer je primerno, nacionalne zakonodaje države članice, ki uporablja Sporazum, in (ii) za Švico na podlagi njene nacionalne zakonodaje, tak pomen pa je skladen s pomenom iz prilog I in II.

Vsak izraz z veliko začetnico, ki ni drugače opredeljen v tem sporazumu, Prilogi I ali Prilogi II, razen če iz vsebine izhaja drugače oziroma se Pristojna organa države članice in Švice dogovorita o skupnem pomenu v skladu s členom 7 (kot to dovoljuje nacionalna zakonodaja), ima tak pomen, kot ga ima na podlagi zakonodaje zadevne jurisdikcije, ki uporablja ta sporazum, (i) za države članice na podlagi Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ali, kjer je primerno, nacionalni zakonodaji zadevne države članice in (ii) za Švico na podlagi njene nacionalne zakonodaje vsak pomen na podlagi veljavne davčne zakonodaje zadevne jurisdikcije (države članice ali Švice), ki prevlada nad pomenom, ki se izrazu dodeli na podlagi drugih zakonodaj navedene jurisdikcije.

Člen 2

Avtomatična izmenjava podatkov v zvezi z Računi, o katerih se poroča

1. Pristojni organ Švice in Pristojni organ posamezne države članice ter Pristojni organ posamezne države članice in Pristojni organ Švice si v skladu z določbami tega člena in na podlagi veljavnih pravil o poročanju in dolžni skrbnosti v skladu s prilogama I in II, ki sta sestavni del tega sporazuma, vsako leto avtomatično izmenjata podatke, pridobljene v skladu s takimi pravili, ki so določeni v odstavku 2.

2. Podatki, ki se izmenjajo v primeru države članice glede posameznega Računa Švice, o katerem se poroča, in v primeru Švice glede posameznega Računa države članice, o katerem se poroča, so:

a) ime, naslov, identifikacijska številka davkoplačevalca (v nadaljnjem besedilu: IŠD) ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti iz prilog I in II ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in IŠD Subjekta ter ime, naslov, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča;

b) številka računa (ali ustrezna oznaka, če ni številke računa);

c) ime in morebitna identifikacijska številka Poročevalske finančne institucije;

d) stanje na računu ali vrednost računa (vključno z Odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja ali, če je bil račun zaprt med takim letom ali obdobjem, neposredno pred zaprtjem računa;

e) v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

(i) skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, in

(ii) skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa Finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot zastopnik Imetnika računa;

f) v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, in

g) v primeru računov, ki niso opisani v pododstavku 2(e) ali (f), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem.

Člen 3

Čas in način avtomatične izmenjave podatkov

1. Znesek in kategorizacija plačil, opravljenih v zvezi z Računom, o katerem se poroča, se zaradi izmenjave podatkov iz člena 2 lahko določita v skladu z davčno zakonodajo jurisdikcije (države članice ali Švice), ki izmenjuje podatke.

2. V podatkih, ki se izmenjujejo, mora biti zaradi izmenjave podatkov iz člena 2 navedena valuta, v kateri je izražen zadevni znesek.

3. Kar zadeva člen 2(2), izmenjajo se podatki za prvo leto, ki se začne z začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], in za vsa naslednja leta, izmenjajo pa se v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katerega se nanašajo.

4. Pristojni organi bodo podatke iz člena 2 avtomatično izmenjali v shemi skupnega standarda poročanja v razširljivem označevalnem jeziku.

5. Pristojni organi se bodo dogovorili o vsaj enem načinu prenosa podatkov, vključno s standardi šifriranja.

Člen 4

Sodelovanje pri vzpostavljanju skladnosti in izvrševanju

Pristojni organ države članice bo obvestil Pristojni organ Švice in Pristojni organ Švice bo obvestil Pristojni organ države članice, če najprej navedeni pristojni organ (ki obvešča) upravičeno domneva, da so se zaradi napake sporočili nepravilni ali nepopolni podatki na podlagi člena 2, ali pa Finančna institucija, ki poroča, ni v skladu z veljavnimi zahtevami za poročanje in postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II. Obveščeni Pristojni organ bo sprejel vse ustrezne ukrepe, ki so na voljo v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo, da odpravi napake ali neskladnosti, opisane v obvestilu.

Člen 5

Izmenjava podatkov na zaprosilo

1. Ne glede na določbe člena 2 in vseh drugih sporazumov, ki zagotavljajo izmenjavo podatkov na zaprosilo med Švico in državo članico, lahko pristojni organi Švice in države članice na zaprosilo izmenjajo tiste podatke, ki so predvidoma pomembni za izvajanje določb tega sporazuma ali za izvajanje ali uveljavljanje nacionalne zakonodaje glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v imenu Švice in držav članic, njihovih političnih enot ali lokalnih organov, če obdavčenje na podlagi take nacionalne zakonodaje ni v nasprotju z veljavnim sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Švico in zadevno državno članico.

2. Določbe odstavka 1 tega člena in člena 6 se v nobenem primeru ne razlagajo, kakor da Švici ali državi članici nalagajo obveznost:

a) da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso Švice ali države članice;

b) da predloži podatke, ki jih ni mogoče dobiti na podlagi zakonodaje ali po običajni upravni poti Švice ali navedene države članice;

c) da predloži podatke, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinski postopek, ali podatke, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

3. Če v skladu s tem členom za podatke zaprosi država članica ali Švica, ki ravna kot jurisdikcija, ki je poslala zaprosilo, Švica ali država članica, ki ravna kot jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, sprejme ukrepe za pridobitev zaprošenih podatkov, tudi če jih navedena jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, morda ne potrebuje za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz odstavka 2, vendar se v nobenem primeru te omejitve ne razlagajo tako, kot da lahko jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, zavrne predložitev podatkov le zato, ker sama zanje nima interesa.

4. V nobenem primeru se določbe odstavka 2 ne razlagajo, kot da je v skladu z njimi dovoljeno, da Švica ali država članica zavrne posredovanje podatkov le zato, ker ima te podatke banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot zastopnik ali fiduciar, ali ker zadevajo lastniško udeležbo osebe.

5. Pristojni organi se bodo dogovorili o standardnih obrazcih, ki se bodo uporabljali, in vsaj enem načinu prenosa podatkov, vključno s standardi šifriranja.

Člen 6

Zaupnost in varstvo osebnih podatkov

1. Vsi podatki, ki jih jurisdikcija (država članica ali Švica) pridobi na podlagi tega sporazuma, se obravnavajo kot zaupni in varujejo enako kakor podatki, pridobljeni na podlagi nacionalne zakonodaje navedene jurisdikcije, in v obsegu, ki zagotavlja potrebno varstvo osebnih podatkov v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in zaščitnimi ukrepi, ki jih lahko jurisdikcija, ki pošilja podatke, določi v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

2. Taki podatki se vsekakor razkrijejo le osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi ali nadzornimi organi), ki sodelujejo pri odmeri, pobiranju ali izterjavi davkov, izvrševanju, pregonu, odločanju o pritožbah ali nadzoru v zvezi z davki navedene jurisdikcije (države članice ali Švice). Zadevne podatke lahko uporabljajo le navedene osebe ali organi, ki jih lahko uporabljajo le v namene iz prejšnjega stavka. Ne glede na določbe odstavka 1 pa smejo podatke razkriti v javnem sodnem postopku ali sodnih odločbah v zvezi s takimi davki.

3. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se podatki, ki jih prejme jurisdikcija (država članica ali Švica), lahko uporabijo za druge namene, kadar se za take druge namene lahko uporabijo po zakonodaji jurisdikcije, ki je podatke predložila (Švice oziroma države članice), njen pristojni organ pa tako uporabo dovoli. Podatke, ki jih jurisdikcija (država članica ali Švica) zagotovi drugi jurisdikciji (Švici oziroma državi članici), lahko slednja s predhodnim dovoljenjem pristojnega organa prve jurisdikcije, od katere podatki izvirajo, pošlje tretji jurisdikciji (drugi državi članici). Podatki, ki jih ena država članica zagotovi drugi državi članici na podlagi svoje veljavne zakonodaje, s katero se izvaja Direktiva Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, se lahko s predhodnim dovoljenjem pristojnega organa države članice, od katere podatki izvirajo, pošljejo Švici.

4. Vsak pristojni organ države članice ali Švice drugi pristojni organ, tj. Švice ali določene države članice, takoj obvesti o kršitvi zaupnosti, neučinkovitosti zaščitnih ukrepov ter vseh sankcijah in popravnih ukrepih, ki so bili zato uvedeni.

Člen 7

Posvetovanja in začasna prekinitev Sporazuma

1. Če se pojavijo kakšne težave pri izvajanju ali razlagi tega sporazuma, lahko pristojni organi Švice ali države članice zahtevajo posvetovanja med pristojnim organom Švice in enim pristojnim organom držav članic ali več, da se razvijejo ustrezni ukrepi za zagotavljanje izpolnjevanja tega sporazuma. Ti pristojni organi o rezultatih posvetovanj nemudoma obvestijo Evropsko komisijo in pristojne organe drugih držav članic. Na zahtevo katerega koli od pristojnih organov lahko pri posvetovanjih v zvezi z razlago sodeluje Evropska komisija.

2. Če se vprašanje nanaša na večjo neskladnost z določbami tega sporazuma in s postopkom iz odstavka 1 ni mogoče doseči ustreznega dogovora, lahko pristojni organ države članice ali Švice začasno prekine izmenjavo podatkov na podlagi tega sporazuma s Švico oziroma določeno državo članico, in sicer s pisnim obvestilom, ki ga pošlje drugemu zadevnemu pristojnemu organu. Takšna začasna prekinitev ima takojšni učinek. Za namene tega odstavka večja neskladnost vključuje, vendar ni omejena na: neskladnost z določbami o zaupnosti in varovanju podatkov iz tega sporazuma, neskladnost pristojnega organa države članice ali Švice z zahtevami iz tega sporazuma glede pravočasnega posredovanja podatkov ali posredovanja ustreznih podatkov oziroma opredelitev statusa Subjektov ali računov kot Neporočevalskih finančnih institucij in Izključenih računov na način, ki je v nasprotju s tem sporazumom.

Člen 8

Spremembe

1. Pogodbenici se posvetujeta vedno, kadar se na ravni OECD sprejme pomembna sprememba katerega od elementov svetovnega standarda ali, če je po mnenju pogodbenic to potrebno, da se izboljša tehnično delovanje tega sporazuma ali ocenijo in vključijo drugi dogodki na mednarodni ravni. Posvetovanja se izvedejo v enem mesecu od datuma, na katerega je pogodbenica podala zahtevo, v nujnih primerih pa kakor hitro je mogoče.

2. Pogodbenici se lahko na podlagi take pogodbe lahko posvetujeta in proučita, ali so potrebne spremembe tega sporazuma.

3. Za namene posvetovanj iz odstavkov 1 in 2 vsaka pogodbenica drugo pogodbenico obvesti o možnih dogodkih, ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje tega sporazuma. To vključuje tudi vse ustrezne sporazume med eno od pogodbenic in tretjo državo.

4. Ta sporazum se lahko po posvetovanjih spremeni s protokolom ali novim sporazumom med pogodbenicama.

5. Kadar pogodbenica začne izvajati spremembo svetovnega standarda, ki jo je sprejela OECD, in želi ustrezno spremeniti Prilogo I in/ali Prilogo II tega sporazuma, o tem obvesti drugo pogodbenico. Postopek posvetovanja med pogodbenicama se izvede v enem mesecu od obvestila. Ne glede na odstavek 4, kadar se pogodbenici v okviru tega postopka posvetovanja dogovorita glede spremembe, ki bi jo bilo treba uvesti v Prilogo I in/ali Prilogo II, lahko pogodbenica, ki je spremembo zahtevala, v obdobju, potrebnem za izvedbo spremembe z uradno spremembo Sporazuma, od prvega januarja leta, ki sledi sklenitvi navedenega postopka, začasno uporablja spremenjeno različico Priloge I in/ali Priloge II k temu sporazumu, kot je bila potrjena v postopku posvetovanja.

Za pogodbenico se šteje, da je začela izvajati spremembo svetovnega standarda, ki jo je sprejela OECD:

a) za države članice: ko je sprememba vključena v Direktivo Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja;

b) za Švico: ko je sprememba vključena v sporazum s tretjo državo ali v nacionalno zakonodajo.

Člen 9

Plačila dividend, obresti in licenčnin med družbami

1. Brez poseganja v uporabo nacionalnih določb ali določb na podlagi sporazuma, ki so namenjene preprečevanju goljufij ali zlorab v Švici in v državah članicah, dividende, ki jih odvisne družbe plačujejo matičnim družbam, v državi vira niso obdavčene, kadar:

– ima matična družba vsaj dve leti neposredno v lasti vsaj 25 % kapitala te odvisne družbe in

– je ena družba rezidentka za davčne namene v državi članici in druga družba rezidentka za davčne namene v Švici in

– v skladu s katerim koli sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju s katero koli tretjo državo nobena družba ni rezidentka za davčne namene v tej tretji državi in

– sta obe družbi zavezani plačilu davka od dobička pravnih oseb, ne da bi bili oproščeni plačila, in imata obe obliko kapitalske družbe [1].

2. Brez poseganja v uporabo nacionalnih določb ali določb na podlagi sporazuma, ki so namenjene preprečevanju goljufij ali zlorab v Švici in v državah članicah, plačila obresti in licenčnin med povezanimi družbami ali njihovimi stalnimi poslovnimi enotami v državi vira niso obdavčena, kadar:

– sta ti družbi vsaj dve leti povezani z vsaj 25-odstotno neposredno udeležbo ali sta obe v lasti tretje družbe, ki ima vsaj dve leti neposredno v lasti vsaj 25 % kapitala prve in kapitala druge družbe, in

– je ena družba rezidentka za davčne namene ali je stalna poslovna enota v državi članici in je druga družba rezidentka za davčne namene ali je druga stalna poslovna enota v Švici, in

– po katerih koli sporazumih o izogibanju dvojnemu obdavčevanju s tretjimi državami nobena družba ni rezidentka za davčne namene v tej tretji državi in tam nima stalne poslovne enote, in

– so vse družbe zavezane plačilu davka od dobička pravnih oseb, ne da bi bile oproščene plačila, in imajo vse obliko kapitalske družbe [1].

3. To ne vpliva na obstoječe konvencije o dvojnem obdavčevanju med Švico in državami članicami, v katerih je zagotovljena ugodnejša davčna obravnava plačil dividend, obresti in lincenčnin.

Člen 10

Odpoved sporazuma

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove tako, da o tem pisno obvesti drugo pogodbenico. Ta odpoved začne učinkovati prvi dan v mesecu po poteku dvanajstih mesecev od datuma obvestila o odpovedi. V primeru odpovedi vsi podatki, prejeti na podlagi tega sporazuma, ostanejo zaupni, zanje pa še naprej velja člen 6 tega sporazuma.

Člen 11

Ozemlje uporabe

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemlju držav članic, na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji, določenimi v tej pogodbi, ter na drugi strani v Švici.

PRILOGA I

Enotni standard poročanja in dolžne skrbnosti za podatke o finančnih računih (v nadaljnjem besedilu: enotni standard poročanja)

Oddelek I: Splošne zahteve za poročanje

A. V skladu z odstavki od C do E mora vsaka Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu svoje jurisdikcije (države članice ali Švice) v zvezi z vsakim Računom, o katerem se poroča, v takšni Poročevalski finančni instituciji sporočiti naslednje podatke:

1. ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice ali Švice), IŠD ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ter IŠD Subjekta in ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice ali Švice), IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča;

2. številko računa (ali ustrezno oznako, če ni številke računa);

3. ime in morebitno identifikacijsko številko Poročevalske finančne institucije;

4. stanje na računu ali vrednost računa (vključno z Odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja ali, če je bil račun zaprt med takim letom ali obdobjem, neposredno pred zaprtjem računa;

5. v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

a) skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

b) skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa Finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot zastopnik Imetnika računa;

6. v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

7. v primeru računov, ki niso opisani v pododstavku A(5) ali (6), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem.

B. Med podatki, ki se sporočajo, mora biti navedena valuta, v kateri je izražen zadevni znesek.

C. Ne glede na pododstavek A(1) za noben Račun, o katerem se poroča in ki je Že obstoječi račun, ni treba sporočiti IŠD oziroma datuma rojstva, če takšne IŠD oziroma datuma rojstva ni v evidencah Poročevalske finančne institucije in če takšni Poročevalski finančni instituciji na podlagi nacionalne zakonodaje ali katerega koli pravnega instrumenta Evropske unije tudi sicer ni treba zbirati takšnih podatkov (če je primerno). Vendar se od Poročevalske finančne institucije zahtevajo razumna prizadevanja, da za Že obstoječe račune pridobi IŠD in datum rojstva do konca drugega koledarskega leta po letu, v katerem so takšni Že obstoječi računi identificirani kot Računi, o katerih se poroča.

D. Ne glede na pododstavek A(1) IŠD ni treba sporočiti, če je ni izdala zadevna država članica, Švica ali druga jurisdikcija rezidentstva.

E. Ne glede na pododstavek A(1) datuma rojstva ni treba sporočiti, razen če mora Poročevalska finančna institucija tudi sicer zbirati in sporočati takšne podatke na podlagi nacionalne zakonodaje in je ta podatek med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri Poročevalski finančni instituciji.

Oddelek II: Splošne zahteve za dolžno skrbnost

A. Račun se obravnava kot Račun, o katerem se poroča, od datuma, ko je identificiran kot tak v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII, če ni določeno drugače, pa je treba podatke v zvezi z Računom, o katerem se poroča, sporočiti vsako leto v koledarskem letu po letu, na katerega se podatki nanašajo.

B. Stanje ali vrednost računa se določi na zadnji dan koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja.

C. Če se prag stanja ali vrednosti računa določi na zadnji dan koledarskega leta, je treba ustrezno stanje ali vrednost določiti na zadnji dan poročevalskega obdobja, ki se konča s tem koledarskim letom ali med njim.

D. Vsaka država članica ali Švica lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli uporabo storitev tretjih oseb pri izpolnjevanju obveznosti o poročanju in dolžni skrbnosti, ki so takšnim Poročevalskim finančnim institucijam naložene na podlagi notranjega prava, vendar za izpolnjevanje teh obveznosti ostanejo odgovorne Poročevalske finančne institucije.

E. Vsaka država članica ali Švica lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli, da postopke dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, postopke dolžne skrbnosti za Račune visoke vrednosti pa za Račune nižje vrednosti. Če država članica ali Švica dovoli, da se postopki dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, še naprej veljajo pravila, ki se sicer uporabljajo za Že obstoječe račune.

Oddelek III: Dolžna skrbnost pri Že obstoječih računih posameznikov

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

A. Računi subjektov, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Za Že obstoječi račun posameznika, ki je Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Pogodba rentnega zavarovanja, ni potreben pregled, identifikacija ali poročanje, če zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje prodajo takšne Pogodbe rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča.

B. Računi nižje vrednosti. Za Račune nižje vrednosti se uporabljajo naslednji postopki.

1. Naslov prebivališča. Če je v evidencah Poročevalske finančne institucije naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin, lahko Poročevalska finančna institucija posameznega Imetnika računa za davčne namene obravnava kot rezidenta države članice, Švice ali druge jurisdikcije, kjer ima naslov, da lahko tako določi, ali je takšen posamezni Imetnik računa Oseba, o kateri se poroča.

2. Iskanje po elektronski evidenci. Če se Poročevalska finančna institucija ne more zanesti na naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin iz pododstavka B(1), mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od naslednjih indicev, ter uporabiti pododstavke B(3) do (6):

a) identifikacija Imetnika računa kot rezidenta Jurisdikcije, o kateri se poroča;

b) trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča (vključno s poštnim predalom) v Jurisdikciji, o kateri se poroča;

c) ena ali več telefonskih številk v Jurisdikciji, o kateri se poroča in, odvisno od vsebine, nobena v Švici ali državi članici Poročevalske finančne institucije;

d) trajni nalog (razen za depozitne račune) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v Jurisdikciji, o kateri se poroča;

e) trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v Jurisdikciji, o kateri se poroča, ali

f) naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ v Jurisdikciji, o kateri se poroča, če Poročevalska finančna institucija v evidenci nima nobenega drugega naslova Imetnika računa.

3. Če se z elektronskim iskanjem ne odkrije nobeden od indicev, ki so našteti v pododstavku B(2), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, ali dokler račun ne postane Račun visoke vrednosti.

4. Če se z elektronskim iskanjem odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), ali če se spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija Imetnika računa za davčne namene obravnavati kot rezidenta vsake Jurisdikcije, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

5. Če se z elektronskim iskanjem odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija po vrstnem redu, ki najbolj ustreza okoliščinam, uporabiti iskanje po papirni evidenci, opisano v pododstavku C(2), ali od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja rezidentstva tega Imetnika računa za davčne namene. Če z iskanjem po papirni evidenci ni mogoče odkriti indica in so prizadevanja za pridobitev samopotrdila ali Dokaznih listin neuspešna, mora Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu v svoji državi članici ali Švici, odvisno od vsebine, račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

6. Ne glede na odkritje indicev iz pododstavka B(2) Poročevalski finančni instituciji Imetnika računa ni treba obravnavati kot rezidenta Jurisdikcije, o kateri se poroča, če:

a) podatki o Imetniku računa vsebujejo trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča v Jurisdikciji, o kateri se poroča, eno ali več telefonskih številk v navedeni Jurisdikciji, o kateri se poroča (in, odvisno od vsebine, nobene v Švici ali državi članici Poročevalske finančne institucije) ali trajni nalog (v zvezi s Finančnimi računi razen Depozitnih računov) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v Jurisdikciji, o kateri se poroča, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

i. samopotrdilo Imetnika računa jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Švice ali drugih jurisdikcij), katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje takšne Jurisdikcije, o kateri se poroča, ter

ii. Dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa;

b) podatki o Imetniku računa vsebujejo trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v Jurisdikciji, o kateri se poroča, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

i. samopotrdilo Imetnika računa jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Švice ali drugih jurisdikcij), katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje takšne Jurisdikcije, o kateri se poroča, ali

ii. Dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa;

C. Postopki natančnejšega pregleda za račune visoke vrednosti. Za Račune visoke vrednosti se uporabljajo naslednji postopki natančnejšega pregleda.

1. Iskanje po elektronski evidenci. V zvezi z Računi visoke vrednosti mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2).

2. Iskanje po papirni evidenci. Če zbirke podatkov Poročevalske finančne institucije, ki se lahko pregledujejo elektronsko, vsebujejo razpredelke za vse podatke, opisane v pododstavku C(3), in te podatke tudi zajemajo, nadaljnje iskanje po papirnih evidencah ni potrebno. Če elektronske zbirke podatkov ne zajemajo vseh teh podatkov, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti pregledati tudi trenutno glavno datoteko stranke, ali obstaja kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2), in če v trenutni glavni datoteki stranke ni teh podatkov, še naslednje dokumente, povezane z računom, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zadnjih petih letih:

a) najnovejše Dokazne listine, zbrane v zvezi z računom;

b) najnovejšo pogodbo ali dokumentacijo o odprtju računa;

c) najnovejšo dokumentacijo, ki jo pridobi Poročevalska finančna institucija v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene;

d) katero koli trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje in

e) kateri koli trenutno veljavni trajni nalog (razen za Depozitne račune) za prenos sredstev.

3. Izjema, ko zbirke podatkov vsebujejo zadostne podatke. Poročevalski finančni instituciji ni treba opraviti iskanja po papirni evidenci, opisanega v pododstavku C(2), kadar njeni podatki, ki se lahko iščejo elektronsko, vključujejo:

a) rezidenčni status Imetnika računa;

b) naslov prebivališča in poštni naslov Imetnika računa, ki sta trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

c) telefonsko številko ali številke Imetnika računa, če obstajajo in so trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

d) v primeru Finančnih računov razen Depozitnih računov morebitni trajni nalog za prenos sredstev z računa na drug račun (vključno z računom pri drugi podružnici Poročevalske finančne institucije ali drugi Finančni instituciji);

e) morebitni trenutni naslov ‚v skrbi drugega‘ ali ‚poštno ležeče‘ za Imetnika računa, in

f) morebitno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje v zvezi z računom.

4. Poizvedba pri uslužbencu za poslovanje s strankami glede dejanske seznanjenosti. Poleg iskanja po elektronski in papirni evidenci, opisanega v pododstavkih C(1) in (2), mora Poročevalska finančna institucija kateri koli Račun visoke vrednosti, dodeljen uslužbencu za poslovanje s strankami (vključno s katerimi koli Finančnimi računi, ki se seštevajo s tem Računom visoke vrednosti), obravnavati kot račun, o katerem se poroča, če je uslužbenec za poslovanje s strankami dejansko seznanjen s tem, da je Imetnik računa oseba, o kateri se poroča.

5. Posledica odkritja indicev.

a) Če pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, ni odkrit nobeden od indicev, naštetih v pododstavku B(2), in račun ni identificiran kot račun, ki ga ima Oseba, o kateri se poroča, iz pododstavka C(4), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih s tem računom.

b) Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), ali če se naknadno spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako Jurisdikcijo, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

c) Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija od tega Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene. Če Poročevalska finančna institucija ne more pridobiti takšnega samopotrdila ali Dokaznih listin, mora pristojnemu organu v svoji državi članici ali Švici, odvisno od vsebine, račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

6. Če Že obstoječi račun posameznika na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], ni Račun visoke vrednosti, postane pa Račun visoke vrednosti na zadnji dan naslednjega koledarskega leta, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi s tem računom dokončati postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, v koledarskem letu po letu, v katerem je račun postal Račun visoke vrednosti. Če se na podlagi tega pregleda takšen račun identificira kot Račun, o katerem se poroča, mora Poročevalska finančna institucija zahtevane podatke o takem računu za leto, v katerem je identificiran kot Račun, o katerem se poroča, in vsako naslednje leto sporočiti vsako leto, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

7. Ko Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti opravi postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, ji teh postopkov, razen poizvedbe pri uslužbencu za poslovanje s strankami, opisane v pododstavku C(4), za isti Račun visoke vrednosti v naslednjih letih ni treba ponovno opraviti, razen če je račun nedokumentiran račun, pri katerem bi morala Poročevalska finančna institucija te postopke vsako leto ponovno opraviti, dokler takšen račun ne bi bil več nedokumentiran.

8. Če se v zvezi z Računom visoke vrednosti spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, opisanih v pododstavku B(2) in povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako Jurisdikcijo, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

9. Poročevalska finančna institucija mora vzpostaviti postopke, ki uslužbencu za poslovanje s strankami omogočajo, da ugotovi morebitno spremembo okoliščin v zvezi z računom. Če je na primer uslužbenec za poslovanje s strankami obveščen o novem poštnem naslovu Imetnika računa v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija novi naslov obravnavati kot spremembo okoliščin in mora, če se odloči za uporabo pododstavka B(6), od Imetnika računa pridobiti ustrezno dokumentacijo.

D. Pregled Že obstoječih računov visoke vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan v enem letu od začetka veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX]. Pregled Že obstoječih računov nižje vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan v dveh letih od začetka veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX].

E. Kateri koli Že obstoječi račun posameznika, ki je bil v skladu s tem oddelkom identificiran kot Račun, o katerem se poroča, se v vseh nadaljnjih letih obravnava kot Račun, o katerem se poroča, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

Oddelek IV: Dolžna skrbnost pri Novih računih posameznikov

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

A. Pri Novih računih posameznikov mora Poročevalska finančna institucija ob odprtju računa pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

B. Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa za davčne namene rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, v samopotrdilu pa morata biti navedena tudi IŠD Imetnika računa za takšno Jurisdikcijo, o kateri se poroča (v skladu z odstavkom D oddelka I), in datum rojstva.

C. Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Novim računom posameznika, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je prvotno samopotrdilo nepravilno ali nezanesljivo, se Poročevalska finančna institucija ne more zanašati na to samopotrdilo, zato mora pridobiti veljavno samopotrdilo, iz katerega je razvidno, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene.

Oddelek V: Dolžna skrbnost pri Že obstoječih računih subjekta

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi subjekta se uporabljajo naslednji postopki.

A. Računi subjektov, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Razen če se Poročevalska finančna institucija glede vseh Že obstoječih računov subjekta ali posebej glede katere koli jasno identificirane skupine takšnih računov odloči drugače, se za Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], ne presega 250 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice, ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje kot za Račun, o katerem se poroča, dokler skupno stanje na računu ali vrednost ne preseže tega zneska na zadnji dan naslednjega koledarskega leta.

B. Računi subjektov, ki se pregledujejo. Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], presega 250 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, in Že obstoječi račun subjekta, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], ne presega tega zneska, vendar njegovo skupno stanje ali vrednost preseže takšen znesek na zadnji dan katerega koli naslednjega koledarskega leta, morata biti pregledana v skladu s postopki iz odstavka D.

C. Računi subjektov, za katere se zahteva poročanje. V zvezi z Že obstoječimi računi subjektov, opisanimi v odstavku B, se samo računi, ki jih ima en ali več Subjektov, ki so Osebe, o katerih se poroča, ali pa jih imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, obravnavajo kot Računi, o katerih se poroča.

D. Postopki pregleda za identificiranje računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Že obstoječe račune subjektov, opisane v odstavku B, mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

1. Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

a) Pregled podatkov, ki se hranijo v regulativne namene ali zaradi poslovanja s strankami (vključno s podatki, zbranimi v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank), da se ugotovi, ali je iz podatkov razvidno, da je Imetnik računa rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča. Zato podatki, iz katerih je razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, vključujejo kraj ustanovitve ali organiziranja ali naslov v Jurisdikciji, o kateri se poroča.

b) Če je iz podatkov razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če od Imetnika računa pridobi samopotrdilo ali če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa ni Oseba, o kateri se poroča.

2. Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Že obstoječega računa subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov D(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

a) ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt, mora Poročevalska finančna institucija od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni nefinančni subjekt ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

b) ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se Poročevalska finančna institucija lahko opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

c) Ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, se Poročevalska finančna institucija lahko opre na:

i. podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank glede Že obstoječega računa subjekta, ki ga ima en ali več nefinančni subjekt, s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice, ali

ii. samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe iz jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Švice ali drugih jurisdikcij), kjer je Obvladujoča oseba rezident za davčne namene.

E. Časovni okvir postopkov pregleda in dodatnih postopkov, ki veljajo za Že obstoječe račune subjektov.

1. Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], presega 250 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, mora biti končan v dveh letih od začetka veljavnosti.

2. Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], ne presega 250 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice, vendar na dan 31. decembra naslednjega leta presega ta znesek, se mora dokončati v koledarskem letu po letu, v katerem skupno stanje na računu ali vrednost preseže takšen znesek.

3. Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Že obstoječim računom subjekta, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je samopotrdilo ali druga dokumentacija v zvezi z računom nepravilna ali nezanesljiva, mora Poročevalska finančna institucija ponovno določiti status računa v skladu s postopki iz odstavka D.

Oddelek VI: Dolžna skrbnost pri Novih računih subjektov

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi Subjektov se uporabljajo naslednji postopki.

A. Postopki pregleda za identificiranje računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Nove račune subjektov mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

1. Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

a) Poročevalska finančna institucija mora pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank. Če Subjekt predloži potrdilo, da ni nikjer rezident za davčne namene, lahko Poročevalska finančna institucija pri ugotavljanju, kje je rezident Imetnik računa, upošteva naslov sedeža Subjekta.

b) Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa v tej Jurisdikciji, o kateri se poroča, ni Oseba, o kateri se poroča.

2. Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Novega računa Subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov A(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

a) ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati samopotrdilo Imetnika računa, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni nefinančni subjekt ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

b) ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se lahko Poročevalska finančna institucija opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

c) ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, se lahko Poročevalska finančna institucija opre na samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe.

Oddelek VII: Posebna pravila o dolžni skrbnosti

Pri izvajanju postopkov o dolžni skrbnosti, opisanih zgoraj, veljajo naslednja dodatna pravila:

A. Zanašanje na samopotrdila in Dokazne listine. Poročevalska finančna institucija se ne more zanašati na samopotrdilo ali Dokazne listine, če spozna ali utemeljeno domneva, da so samopotrdilo ali Dokazne listine nepravilni ali nezanesljivi.

B. Alternativni postopki za Finančne račune, ki jih imajo posamezni upravičenci po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja in za Skupinske zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Skupinske pogodbe rentnega zavarovanja. Poročevalska finančna institucija lahko domneva, da posamezni upravičenec (ki ni lastnik) po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja, ki prejme izplačilo v primeru smrti, ni Oseba, o kateri se poroča, in lahko tak Finančni račun obravnava kot račun, ki ni Račun, o katerem se poroča, razen če spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča. Poročevalska finančna institucija utemeljeno domneva, da je upravičenec po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja Oseba, o kateri se poroča, če podatki, ki jih je zbrala in so povezani z upravičencem, vsebujejo indice, opisane v odstavku B oddelka III. Če Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča, mora upoštevati postopke iz odstavka B oddelka III.

Država članica ali Švica ima možnost, da Poročevalski finančni instituciji dovoli obravnavo Finančnega računa, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, kot Finančnega računa, ki ni Račun, o katerem se poroča, do datuma, ko se znesek izplača zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, če Finančni račun, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, izpolnjuje naslednje pogoje:

a)   Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Skupinska pogodba rentnega zavarovanja se izda delodajalcu in krije najmanj 25 zaposlenih/imetnikov potrdila;

b)   zaposleni/imetniki potrdila imajo pravico, da prejmejo izplačilo kakršne koli pogodbene vrednosti glede na svoje deleže in imenujejo upravičence prejemkov, ki se izplačajo v primeru smrti zaposlenega, ter

c)   skupni znesek, ki se izplača kateremu koli zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice.

Izraz ‚Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo, ki (i) zagotavlja kritje posameznikom, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine, ter (ii) za katero plačujejo premijo vsi člani skupine (ali člani razreda v skupini), ki se določi ne glede na zdravstvene značilnosti posameznikov, razen starosti, spola in kadilskih navad članov (ali razreda članov) skupine.

Izraz ‚Skupinska pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni Pogodbo rentnega zavarovanja, pri kateri so upravičenci posamezniki, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega odstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

C. Pravila o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut.

1. Seštevanje računov posameznika. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima posameznik, mora Poročevalska finančna institucija sešteti vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

2. Seštevanje računov subjekta. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima Subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

3. Posebno pravilo o seštevanju, ki velja za uslužbence za poslovanja s strankami. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima oseba, da se ugotovi, ali gre za Finančni račun visoke vrednosti, mora Poročevalska finančna institucija v primeru Finančnih računov, glede katerih uslužbenec za poslovanja s strankami ve ali utemeljeno domneva, da jih ima v neposredni ali posredni lasti oziroma jih nadzoruje ali odpre (razen kot fiduciar) ista oseba, sešteti tudi vse takšne račune.

4. Razumevanje, da zneski vključujejo protivrednost v drugih valutah. Za vse v domači valuti posamezne države članice ali Švice izražene zneske se razume, da vključujejo enakovredne zneske v drugih valutah v skladu z notranjim pravom.

Oddelek VIII: Opredeljeni izrazi

Navedeni izrazi pomenijo naslednje:

A. Poročevalska finančna institucija

1. Izraz ‚Poročevalska finančna institucija‘ odvisno od vsebine pomeni katero koli Finančno institucijo države članice ali finančno institucijo Švice, ki ni Neporočevalska finančna institucija.

2. Izraz ‚Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, ne vključuje pa podružnic takšne Finančne institucije, ki so zunaj te Sodelujoče jurisdikcije, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, če je podružnica v tej Sodelujoči jurisdikciji.

3. Izraz ‚Finančna institucija‘ pomeni Skrbniško institucijo, Depozitno institucijo, Investicijski subjekt ali Določeno zavarovalno družbo.

4. Izraz ‚Skrbniška institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki kot znaten del svojega poslovanja hrani Finančna sredstva za račun drugih. Subjekt hrani Finančna sredstva za račun drugih kot znaten del svojega poslovanja, če je njegov bruto dohodek, ki izhaja iz hrambe Finančnih sredstev in povezanih finančnih storitev, enak ali večji od 20 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra (ali na zadnji dan obračunskega obdobja nekoledarskega leta) pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta.

5. Izraz ‚Depozitna institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki sprejema depozite pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju.

6. Izraz ‚Investicijski subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt:

a) katerega osrednji posel je, da za stranke ali v njihovem imenu opravlja eno ali več od naslednjih dejavnosti ali operacij:

i. trgovanje z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, potrdila o vlogi, izvedeni finančni instrumenti itd.), deviznimi sredstvi, instrumenti, vezanimi na tečaj, obrestno mero in indekse, prenosljivimi vrednostnimi papirji ali blagovnimi terminskimi pogodbami,

ii. upravljanje individualnih in kolektivnih portfeljev ali

iii. drugo vlaganje, vodenje ali upravljanje Finančnih sredstev ali denarja za druge osebe

ali

b) katerega bruto dohodek izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če ga upravlja drug subjekt, ki je depozitna institucija, skrbniška institucija, določena zavarovalna družba ali investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(a).

Za Subjekt velja, da je njegov osrednji posel opravljanje ene ali več od dejavnosti iz pododstavka A(6)(a), oziroma bruto dohodek Subjekta za namene iz pododstavka A(6)(b) izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če je njegov bruto dohodek iz zadevnih dejavnosti enak ali večji od 50 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta. Izraz ‚Investicijski subjekt‘ ne zajema Subjekta, ki je Aktivni nefinančni subjekt, ker izpolnjuje katero od meril iz pododstavkov D(9)(d) do (g).

Ta odstavek se razlaga skladno z besedilom iz opredelitve izraza ‚finančna institucija‘ v priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje.

7. Izraz ‚Finančno sredstvo‘ zajema vrednostni papir (na primer delnico družbe, lastniški delež ali upravičeni lastniški delež v partnerstvu ali skrbniškem skladu, ki ima razpršeno lastništvo ali s katerim se javno trguje, oziroma menico, obveznico, zadolžnico ali drugo dokazilo o zadolženosti), delež v partnerstvu, blago, posel zamenjave (na primer zamenjavo obrestnih mer, valutno zamenjavo, zamenjavo osnove, določitev najvišje in najnižje obrestne mere, blagovno zamenjavo, kapitalsko zamenjavo, zamenjavo delniških indeksov in podobne dogovore), Zavarovalno pogodbo in Pogodbo rentnega zavarovanja ter vsakršno udeležbo (vključno s standardizirano ali nestandardizirano terminsko pogodbo ali opcijo) v vrednostnem papirju, deležu v partnerstvu, blagu, poslu zamenjave oziroma Zavarovalni pogodbi ali Pogodbi rentnega zavarovanja. Izraz ‚Finančno sredstvo‘ ne vključuje nedolžniškega, neposrednega deleža v nepremičnini.

8. Izraz ‚Določena zavarovalna družba‘ pomeni Subjekt, ki je zavarovalna družba (ali holdinška družba zavarovalne družbe) in izda Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo ali Pogodbo rentnega zavarovanja oziroma je dolžna opravljati plačila v zvezi z njo.

B. Neporočevalska finančna institucija

1. Izraz ‚Neporočevalska finančna institucija‘ pomeni Finančno institucijo, ki je:

a) Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka, razen v zvezi s plačilom, ki izhaja iz obveznosti v zvezi z vrsto komercialne finančne dejavnosti, ki jo opravlja Določena zavarovalna družba, Skrbniška institucija ali Depozitna institucija;

b) Pokojninski sklad z veliko udeležbo, Pokojninski sklad z majhno udeležbo, Pokojninski sklad državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke ali Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic;

c) kateri koli drug Subjekt, pri katerem obstaja majhno tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, in ki ima zelo podobne značilnosti kot Subjekti iz pododstavkov B(1)(a) in (b) in je v nacionalnih zakonodajah opredeljen kot Neporočevalska finančna institucija ter je za države članice določen v členu 8(7a) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in se sporoči Švici ter za Švico, se sporoči Evropski komisiji, če status takšnega Subjekta kot Neporočevalske finančne institucije ni v nasprotju s cilji tega sporazuma;

d) Opravičeni kolektivni naložbeni nosilec ali

e) skrbniški sklad, če je njegov skrbnik Poročevalska finančna institucija, ki v zvezi z vsemi Računi sklada, o katerih se poroča, sporoča vse zahtevane podatke v skladu z oddelkom I.

2. Izraz ‚Državni subjekt‘ pomeni vlado države članice, Švice ali druge jurisdikcije, katero koli politično enoto države članice, Švice ali druge jurisdikcije (kar vključuje, da ne bi bilo dvoma, zvezno državo, pokrajino, okrožje ali občino) ali katero koli agencijo ali javni organ v celotni lasti države članice, Švice ali druge jurisdikcije oziroma enega ali več navedenih subjektov (pri čemer vsak velja za ‚Državni subjekt‘). Ta kategorija vključuje sestavne dele, nadzorovane subjekte in politične enote države članice, Švice ali druge jurisdikcije.

a) ‚Sestavni del‘ države članice, Švice ali druge jurisdikcije pomeni osebo, organizacijo, agencijo, urad, sklad, javni organ ali kakor koli imenovano drugo telo, ki je organ oblasti države članice, Švice ali druge jurisdikcije. Čisti dobiček organa oblasti se mora pripisati na njegov račun ali druge račune države članice, Švice ali druge jurisdikcije, pri čemer noben del ne gre v korist katere koli zasebne osebe. Sestavni del ne vključuje posameznika, ki je vladar, uradnik ali upravljavec in nastopa zasebno ali v osebnem svojstvu.

b) Nadzorovani subjekt pomeni Subjekt, ki je po obliki ločen od države članice, Švice ali druge jurisdikcije ali je drugače ločen pravni subjekt, če:

i. je v celotni lasti in pod nadzorom enega ali več Državnih subjektov, in sicer neposredno ali prek enega ali več nadzorovanih subjektov;

ii. se njegov čisti dobiček pripiše na njegov račun ali račune enega ali več Državnih subjektov, pri čemer noben del njegovega dohodka ne gre v korist katere koli zasebne osebe, in

iii. se premoženje Subjekta ob prenehanju prenese na enega ali več Državnih subjektov.

c) Dohodek ne gre v korist zasebnih oseb, če so take osebe predvideni upravičenci vladnega programa in se dejavnosti programa izvajajo za širšo javnost v zvezi s splošno blaginjo ali se nanašajo na izvajanje posameznih nalog države. Ne glede na to pa se šteje, da gre dohodek v korist zasebnih oseb, če je dosežen prek Državnega subjekta, ki se uporablja za opravljanje komercialne dejavnosti, kot je komercialna bančna dejavnost, s katero se zagotavljajo finančne storitve zasebnim osebam.

3. Izraz ‚Mednarodna organizacija‘ pomeni katero koli mednarodno organizacijo oziroma agencijo ali javni organ v njeni celotni lasti. Ta kategorija vključuje katero koli medvladno organizacijo (vključno z nadnacionalno organizacijo), (1) ki jo sestavljajo predvsem vlade, (2) ki ima z državo članico, Švico ali drugo jurisdikcijo veljaven sporazum o sedežu ali zelo podoben sporazum in (3) katere dohodek ne gre v korist zasebnih oseb.

4. Izraz ‚Centralna banka‘ pomeni institucijo, ki je po pravu ali odobritvi države glavni organ, ki ni vlada same države članice, Švice ali druge jurisdikcije in izdaja instrumente z namenom, da krožijo kot valuta. Takšna institucija lahko vključuje javni organ, ki je ločen od vlade države članice, Švice ali druge jurisdikcije ne glede na to, ali je v celotni ali delni lasti države članice, Švice ali druge jurisdikcije.

5. Izraz ‚Pokojninski sklad z veliko udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti ali katere koli kombinacije teh upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

a) sklad nima niti enega upravičenca s pravico do več kot 5 % sredstev sklada;

b) za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sporoča podatke davčnim organom, ter

c) sklad izpolnjuje vsaj eno od naslednjih zahtev:

i. sklad je na splošno oproščen plačila davka od dohodka iz naložb oziroma je obdavčitev takšnega dohodka odložena ali pa je takšen dohodek obdavčen po nižji stopnji, ker ima status pokojninskega načrta;

ii. sklad prejema vsaj 50 % vseh svojih prispevkov (razen prenosov sredstev iz drugih načrtov iz pododstavkov B(5) do (7) ali s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) od delodajalcev financerjev;

iii. izplačila ali dvigi iz sklada so dopustni le ob določenih dogodkih v zvezi z upokojitvijo, invalidnostjo ali smrtjo (razen izplačil, prenesenih na druge pokojninske sklade iz pododstavkov B(5) do (7) ali pokojninske račune iz pododstavka C(17)(a)) ali pa velja sistem malusov za izplačila ali dvige, opravljene pred takšnimi dogodki, ali

iv. prispevki (razen določenih dopustnih dopolnilnih prispevkov) zaposlenih v sklad so omejeni glede na zasluženi dohodek zaposlenega ali ob upoštevanju pravil iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut letno ne smejo presegati 50 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice,.

6. Izraz ‚Pokojninski sklad z majhno udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

a) ima sklad manj kot 50 udeležencev;

b) sklad financira en ali več delodajalcev, ki niso Investicijski subjekti ali Pasivni nefinančni subjekti;

c) prispevki zaposlenih in delodajalcev v sklad (razen prenosov sredstev s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) so omejeni glede na zasluženi dohodek oziroma nadomestila zaposlenega;

d) udeleženci, ki niso rezidenti jurisdikcije (države članice ali Švice), v kateri je sklad ustanovljen, niso upravičeni do več kot 20 % sredstev sklada in

e) za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sklad sporoča podatke davčnim organom.

7. Izraz ‚Pokojninski sklad Državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke‘ pomeni sklad, ki ga ustanovi Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem ali udeležencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) ali ki niso sedanji ali nekdanji zaposleni, če se prejemki takim upravičencem ali udeležencem zagotovijo zaradi osebnih storitev, opravljenih za Državni subjekt, Mednarodno organizacijo ali Centralno banko.

8. Izraz ‚Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic‘ pomeni Finančno institucijo, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

a) je Finančna institucija le zato, ker je izdajatelj kreditnih kartic, ki sprejema depozite samo, ko stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kartici, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

b) Finančna institucija ob začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], ali pred njim izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke nad zneskom v višini 50 000 USD ali enakovrednim zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice ali Švice, ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

9. Izraz ‚Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec‘ pomeni Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, če imajo ali hranijo vse deleže v njem posamezniki ali Subjekti, ki niso Osebe, o katerih se poroča, razen Pasivnih nefinančnih subjektov z Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča.

Za Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, ne more veljati, da ni Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec v skladu s pododstavkom B(9) zgolj zato, ker je kolektivni naložbeni nosilec izdal prinosniške delnice v fizični obliki, če:

a) kolektivni naložbeni nosilec ni izdal in ne izda prinosniških delnic v fizični obliki po 31. decembru pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX];

b) kolektivni naložbeni nosilec prekliče vse takšne delnice po vrnitvi;

c) kolektivni naložbeni nosilec izvaja postopke dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII in sporoča vse zahtevane podatke v zvezi s takšnimi delnicami, kadar se te predložijo v odkup ali drugo izplačilo, in

d) kolektivni naložbeni nosilec izvaja politike in postopke, s katerimi zagotovi, da se takšne delnice čim prej, v vsakem primeru pa v dveh letih po začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], odkupijo ali imobilizirajo.

C. Finančni račun

1. Izraz ‚Finančni račun‘ pomeni račun, ki ga vodi Finančna institucija, vključuje pa Depozitni račun, Skrbniški račun in:

a) v primeru Investicijskega subjekta kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji. Ne glede na navedeno izraz ‚Finančni račun‘ ne vključuje nobenega lastniškega ali dolžniškega deleža v Subjektu, ki je investicijski subjekt izključno zato, ker (i) stranki svetuje glede naložb in deluje zanjo ali (ii) zanjo upravlja portfelje in deluje zanjo pri vlaganju, upravljanju ali vodenju Finančnih sredstev, deponiranih v imenu stranke pri Finančni instituciji, ki ni takšen Subjekt;

b) v primeru Finančne institucije, ki ni opisana v pododstavku C(1)(a), kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji, če je bila vrsta deležev uvedena zaradi izognitve poročanju v skladu z oddelkom I, in

c) katero koli Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo in Pogodbo rentnega zavarovanja, ki jo izda ali izvršuje Finančna institucija, razen neprenosljive takojšnje vseživljenjske rente, nevezane na naložbe, ki se izda posamezniku in v denarju izraža pokojninski ali invalidski prejemek, zagotovljen na podlagi Izključenega računa.

Izraz ‚Finančni račun‘ ne zajema Izključenih računov.

2. Izraz ‚Depozitni račun‘ vključuje vsak poslovni, čekovni, varčevalni, vezani ali varčevalni pokojninski račun ali račun, ki se izkaže s potrdilom o vlogi, varčevalnim pokojninskim potrdilom, naložbenim potrdilom, potrdilom o zadolženosti ali drugim podobnim instrumentom, ki ga vodi Finančna institucija pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju. Depozitni račun vključuje tudi znesek, ki ga ima zavarovalna družba po pogodbi o zajamčeni naložbi ali podobnem dogovoru, da bo od njega izplačevala obresti ali jih k njemu pripisovala.

3. Izraz ‚Skrbniški račun‘ pomeni račun (razen Zavarovalne pogodbe ali Pogodbe rentnega zavarovanja), na katerem je eno ali več Finančnih sredstev v korist druge osebe.

4. Izraz ‚Lastniški delež‘ pomeni v primeru partnerstva, ki je Finančna institucija, delež v kapitalu ali delež od dobička partnerstva. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija, se šteje, da ima Lastniški delež katera koli oseba, ki se obravnava kot ustanovitelj ali upravičenec do celote ali dela sklada, ali katera koli druga fizična oseba, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skladom. Oseba, o kateri se poroča, se obravnava kot upravičenec skrbniškega sklada, če ima pravico, da od sklada neposredno ali posredno (npr. prek pooblaščene osebe) prejema obvezno izplačilo ali lahko od njega neposredno ali posredno prejema diskrecijsko izplačilo.

5. Izraz ‚Zavarovalna pogodba‘ pomeni pogodbo (razen Pogodbe rentnega zavarovanja), v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo izplačal določen znesek, če se zgodi določen nepredvidljiv dogodek, ki vključuje smrt, bolezen, nesrečo, odgovornost ali premoženjsko tveganje.

6. Izraz ‚Pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni pogodbo, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v časovnem obdobju, ki se v celoti ali delno določi glede na pričakovano življenjsko dobo enega ali več posameznikov. Izraz vključuje tudi pogodbo, ki se v skladu z zakoni, predpisi ali prakso jurisdikcije (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), v kateri je bila izdana, šteje za Pogodbo rentnega zavarovanja, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v obdobju več let.

7. Izraz ‚Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo (razen škodne pozavarovalne pogodbe med zavarovalnima družbama), ki ima Odkupno vrednost.

8. Izraz ‚Odkupna vrednost‘ pomeni večjega od zneskov: (i) znesek, do prejema katerega je imetnik police upravičen ob odkupu ali prenehanju pogodbe (določi se brez zmanjšanja za izstopne stroške ali posojilo na polico), in (ii) znesek, ki si ga imetnik police lahko izposodi po pogodbi ali v zvezi z njo. Ne glede na navedeno izraz ‚Odkupna vrednost‘ ne vključuje zneska, izplačljivega po Zavarovalni pogodbi:

a) izključno v primeru smrti posameznika, zavarovanega s pogodbo o življenjskem zavarovanju;

b) kot prejemek zaradi telesne poškodbe ali bolezni ali drug prejemek, ki je nadomestilo za ekonomsko izgubo, nastalo ob zavarovalnem dogodku;

c) kot povračilo predhodno plačane premije (od katere se odštejejo stroški zavarovanja, ne glede na to, ali so bili dejansko zaračunani) po Zavarovalni pogodbi (razen po pogodbi o naložbenem življenjskem zavarovanju ali rentnem zavarovanju) zaradi odpovedi ali prenehanja pogodbe, zmanjšanja izpostavljenosti tveganju med veljavnostjo pogodbe ali na podlagi popravka pri knjiženju ali druge podobne napake v zvezi s premijo pogodbe;

d) kot dividenda imetnika police (razen dividende, ki se izplača ob prenehanju pogodbe), če je dividenda povezana z Zavarovalno pogodbo, v skladu s katero se izplačajo le prejemki, opisani v pododstavku C(8)(b), ali

e) kot vračilo vnaprej plačane ali deponirane premije za Zavarovalno pogodbo, pri kateri se premija plača vsaj letno, če znesek vnaprej plačane ali delno plačane premije ne presega naslednje letne premije, ki jo bo treba plačati v skladu s pogodbo.

9. Izraz ‚Že obstoječi račun‘ pomeni:

a) Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX].

b) Država članica ali Švica lahko razširi izraz ‚Že obstoječi račun‘ tako, da pomeni tudi kakršen koli Finančni račun Imetnika računa ne glede na datum njegovega odprtja, če:

i.    ima Imetnik računa pri Poročevalski finančni instituciji ali Povezanem subjektu, ki je v isti jurisdikciji (državi članici ali Švici) kot Poročevalska finančna institucija, Finančni račun, ki je Že obstoječi račun v skladu s pododstavkom C(9)(a);

ii.   Poročevalska finančna institucija oziroma Povezani subjekt, ki je v isti jurisdikciji (državi članici ali Švici) kot Poročevalska finančna institucija za namene izpolnjevanja zahtev o spoznanju ali domnevanju iz odstavka A oddelka VII in za določitev stanja ali vrednosti kakršnih koli Finančnih računov pri uporabi katerega od računskih pragov oba navedena finančna računa in vse druge Finančne račune Imetnika računa, ki se obravnavajo kot Že obstoječi računi v skladu s točko (b), obravnava kot en sam Finančni račun;

iii.  lahko Poročevalska finančna institucija v zvezi s Finančnim računom, za katerega je treba izvesti Postopke za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank, zahteve glede takšnih postopkov izpolni tako, da se opre na tovrstne postopke, izvedene za Že obstoječi račun iz pododstavka C(9)(a), in

iv.  za odprtje Finančnega računa ni potrebno, da bi Imetnik računa predložil nove, dodatne ali spremenjene podatke o stranki, razen za namene tega sporazuma.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz te točke. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, kot to stori država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

10. Izraz ‚Novi račun‘ pomeni finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija, odprt ob začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], ali pozneje, razen če se v skladu z razširjeno opredelitvijo Že obstoječega računa v skladu s pododstavkom C(9) obravnava kot Že obstoječi račun.

11. Izraz ‚Že obstoječi račun posameznika‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več posameznikov.

12. Izraz ‚Novi račun posameznika‘ pomeni Novi račun enega ali več posameznikov.

13. Izraz ‚Že obstoječi račun subjekta‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več Subjektov.

14. Izraz ‚Račun nižje vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice.

15. Izraz ‚Račun visoke vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], ali 31. decembra katerega koli poznejšega leta presega 1 000 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice.

16. Izraz ‚Novi račun subjekta‘ pomeni Novi račun enega ali več Subjektov.

17. Izraz ‚Izključeni račun‘ pomeni katerega koli od naslednjih računov:

a) pokojninski račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

i. račun je urejen s predpisi kot osebni pokojninski račun ali je del registriranega ali s predpisi urejenega pokojninskega načrta za zagotavljanje pokojninskih prejemkov (vključno s prejemki za primer invalidnosti ali smrti);

ii. račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali se ta dohodek obdavči po nižji stopnji);

iii. davčnim organom je treba sporočati podatke v zvezi z računom;

iv. pogoji za dvig so dosežena določena upokojitvena starost, invalidnost ali smrt ali pa se pri dvigih pred takimi določenimi dogodki uporabijo malusi in

v. bodisi (i) so letni prispevki omejeni na največ 50 000 USD ali na enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, ,bodisi (ii) so najvišji prispevki za celo življenje na račun omejeni na največ 1 000 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, pri čemer se v obeh primerih uporabijo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(a)(v), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7).

b) račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

i. račun je urejen s predpisi kot naložbeni nosilec za druge namene, razen pokojninskih, z njim pa se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali pa je urejen s predpisi kot nosilec varčevanja za druge namene, razen pokojninskih;

ii. račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali se ta dohodek obdavči po nižji stopnji);

iii. pogoj za dvig je izpolnitev določenih pogojev, povezanih z namenom naložbenega ali varčevalnega računa (npr. zagotavljanjem prejemkov v zvezi z izobraževanjem ali zdravstvom), ali pa se pri dvigih pred izpolnitvijo takšnih pogojev uporabijo malusi, in

iv. letni prispevki so omejeni na največ 50 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, pri čemer se uporabijo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(b)(iv), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7);

c) pogodbo o življenjskem zavarovanju z dobo kritja, ki se bo končala, preden zavarovanec doseže starost 90 let, če pogodba izpolnjuje naslednje zahteve:

i. periodične premije, ki se s časom ne zmanjšujejo, se plačujejo vsaj letno, dokler pogodba velja ali dokler zavarovanec ne doseže starosti 90 let, kar je krajše;

ii. pogodba nima pogodbene vrednosti, ki bi bila na voljo kateri koli osebi (z dvigom, posojilom ali drugače), ne da bi bila pogodba prekinjena;

iii. znesek (razen za primer smrti), ki se izplača ob odpovedi ali prekinitvi pogodbe, ne more preseči skupnih premij, plačanih po pogodbi, zmanjšanih za znesek za primer smrti ali bolezni in stroške (dejansko zaračunane ali ne) za obdobje ali obdobja veljavnosti pogodbe ter kakršne koli zneske, plačane pred odpovedjo ali prekinitvijo pogodbe, in

iv. pogodba ni bila odplačno prenesena na prevzemnika;

d) račun, ki ga ima samo zapuščina, če dokumentacija za tak račun vključuje kopijo oporoke ali potrdila o smrti zapustnika;

e) račun, ki se odpre v zvezi s:

i. sklepom ali sodbo sodišča;

ii. prodajo, zamenjavo ali zakupom nepremičnega ali osebnega premoženja, če račun izpolnjuje naslednje zahteve:

– sredstva se nanj nalagajo izključno kot predplačilo, ara, depozit v znesku, primernem za zavarovanje obveznosti, neposredno povezane s transakcijo, ali podobno plačilo ali se nanj nalagajo Finančna sredstva v zvezi s prodajo, zamenjavo ali zakupom premoženja;

– odpre in uporablja se izključno za zavarovanje obveznosti kupca, da plača kupnino za premoženje, obveznosti prodajalca, da plača kakršno koli pogojno obveznost, ali obveznosti zakupodajalca ali zakupojemalca, da plača kakršno koli odškodnino v zvezi z zakupljenim premoženjem, kot je bilo dogovorjeno z zakupom;

– sredstva na njem, vključno z dohodkom iz teh sredstev, se bodo izplačala ali drugače razdelila v korist kupca, prodajalca, zakupodajalca ali zakupojemalca (tudi za poravnavo njegove obveznosti), ko se premoženje proda, zamenja ali izroči oziroma se zakup prekine;

– ni kritni ali podoben račun, odprt v zvezi s prodajo ali zamenjavo Finančnih sredstev, in

– ni povezan z računom iz pododstavka C(17)(f);

iii. obveznostjo Finančne institucije, ki opravlja storitve v zvezi s posojilom, zavarovanim z nepremičnino, da rezervira del plačila izključno zato, da omogoči poznejše plačilo davkov ali zavarovanja v zvezi z nepremičnino;

iv. obveznostjo Finančne institucije izključno zato, da se omogoči poznejše plačilo davkov;

f) Depozitni račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

i. obstaja izključno zato, da stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kreditni kartici ali v zvezi z drugim revolving kreditom, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

ii. Finančna institucija z ali pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke v višini nad 50 000 USD ali enakovrednim zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice ali Švice,,ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz odstavka C oddelka VII o pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

g) kateri koli drug račun, pri katerem obstaja majhno tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, in ki ima zelo podobne značilnosti kot računi iz pododstavkov C(17)(a) do (f) in je v nacionalnih zakonodajah opredeljen kot Izključeni račun ter je za države članice določen v členu 8(7a) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in se sporoči Švici ter za Švico, ki se sporoči Evropski komisiji, če status takšnega računa kot Izključenega računa ni v nasprotju s cilji tega sporazuma;

D. Račun, o katerem se poroča

1. Izraz ‚Račun, o katerem se poroča‘, pomeni račun, ki ga ima ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII.

2. Izraz ‚Oseba, o kateri se poroča‘, pomeni Osebo jurisdikcije, o kateri se poroča, ki ni: (i) družba, s katere delnicami se redno trguje na enem ali več organiziranih trgih vrednostnih papirjev; (ii) kakršna koli družba, ki je Povezani subjekt družbe iz točke (i); (iii) Državni subjekt; (iv) Mednarodna organizacija; (v) Centralna banka ali (vi) Finančna institucija.

3. Izraz ‚Oseba jurisdikcije, o kateri se poroča‘, pomeni posameznika ali Subjekt, ki je rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča, v skladu z davčno zakonodajo takšne jurisdikcije, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča. Pri tem se Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene, obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave.

4. Izraz ‚Jurisdikcija, o kateri se poroča‘ pomeni Švico glede na državo članico ali državo članico glede na Švico v okviru obveznosti zagotavljanja podatkov iz oddelka I.

5. Izraz ‚Sodelujoča jurisdikcija‘ v zvezi z državo članico ali Švico pomeni:

a) katero koli državo članico glede poročanja Švici, ali

b) Švico glede poročanja državi članici, ali

c) katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima, odvisno od vsebine, zadevna država članica ali Švica sporazum, v skladu s katerim bo navedena druga jurisdikcija zagotavljala podatke iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga navedena država članica ali Švica objavi in sporoči Švici oziroma Evropski komisiji;

d) v zvezi z državami članicami katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima Evropska unija sporazum, v skladu s katerim bo ta jurisdikcija zagotavljala podatke iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga objavi Evropska komisija.

6. Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ pomeni fizične osebe, ki opravljajo nadzor nad Subjektom. Pri skrbniškem skladu ta izraz pomeni ustanovitelja(-e), skrbnika(-e), morebitnega(-e) nadzornika(-e), upravičenca(-e) ali razred(-e) upravičencev in vsako drugo fizično osebo, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skrbniškim skladom, pri pravnem dogovoru, ki ni skrbniški sklad, pa osebe z enakovrednimi ali podobnimi položaji. Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ je treba razlagati skladno s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje.

7. Izraz ‚nefinančni subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki ni Finančna institucija.

8. Izraz ‚Pasivni nefinančni subjekt‘ pomeni: (i) nefinančni subjekt, ki ni Aktivni nefinančni subjekt, ali (ii) Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b), ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

9. Izraz ‚Aktivni nefinančni subjekt‘ pomeni nefinančni subjekt, ki izpolnjuje katero koli od naslednjih meril:

a) manj kot 50 % bruto dohodka nefinančnega subjekta v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju je pasivni dohodek in manj kot 50 % sredstev, ki jih je imel nefinančni subjekt v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju, so sredstva, ki ustvarjajo pasivni dohodek ali se z njimi lahko ustvarja pasivni dohodek;

b) z delnicami nefinančnega subjekta se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa je nefinančni subjekt Povezani subjekt Subjekta, s katerega delnicami se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;

c) nefinančni subjekt je Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka oziroma Subjekt, ki je v celotni lasti enega ali več od navedenih;

d) pretežen del dejavnosti nefinančnega subjekta je imetništvo (v celoti ali delno) izdanih delnic v eni ali več hčerinskih družbah, ki ne trgujejo ali poslujejo kot Finančne institucije, ali zagotavljanje financiranja in storitev tem družbam, pri čemer Subjekt ne more pridobiti statusa nefinančnega subjekta, če deluje (ali se predstavlja) kot investicijski sklad, na primer zasebni lastniški sklad, sklad tveganega kapitala, sklad za odkupe z zadolžitvijo ali kateri koli naložbeni nosilec, katerega namen je pridobivanje ali financiranje družb in nato imetništvo deležev v teh družbah kot kapitalskih sredstev za vlaganje;

e) nefinančni subjekt še ne opravlja dejavnosti in je ni opravljal v preteklosti, vendar vlaga premoženje v sredstva z namenom opravljati dejavnost, ki ni dejavnost finančne institucije, pod pogojem, da za nefinančni subjekt ta izjema ne velja po 24-mesečnem obdobju od dneva, ko je bil nefinančni subjekt prvotno organiziran;

f) nefinančni subjekt v preteklih petih letih ni bil Finančna institucija in je v postopku unovčenja svojih sredstev ali reorganizacije z namenom nadaljevati ali ponovno vzpostaviti poslovanje, ki ni poslovanje Finančne institucije;

g) nefinančni subjekt se ukvarja predvsem s transakcijami financiranja in varovanja pred tveganji s Povezanimi subjekti, ki niso Finančne institucije, ali zanje in ne zagotavlja finančnih storitev ali storitev varovanja pred tveganji Subjektu, ki ni Povezani subjekt, pod pogojem, da se skupina katerih koli tako Povezanih subjektov ukvarja predvsem s poslovanjem, ki ni poslovanje Finančne institucije, ali

h) nefinančni subjekt izpolnjuje vse naslednje zahteve:

i. je ustanovljen in deluje v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji), izključno v verske, dobrodelne, znanstvene, umetniške, kulturne, športne ali izobraževalne namene ali je ustanovljen in deluje v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji), ter je strokovna organizacija, poslovno združenje, gospodarska zbornica, delavska organizacija, kmetijska ali hortikulturna organizacija, državljansko združenje ali organizacija, ki deluje izključno za spodbujanje družbene blaginje;

ii. je oproščen davka od dohodka v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji);

iii. nima družbenikov ali članov, ki bi imeli lastniški ali upravičeni delež v njegovem dohodku ali sredstvih;

iv. veljavna zakonodaja jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ali listine o ustanovitvi nefinančnega subjekta ne dovoljujejo delitve dohodka ali sredstev nefinančnega subjekta ali njihove uporabe v korist zasebne osebe ali nedobrodelnega Subjekta, razen pri dobrodelnem delovanju nefinančnega subjekta ali kot plačilo primernega nadomestila za opravljene storitve ali plačilo, ki ustreza pošteni tržni vrednosti premoženja, ki ga je kupil nefinančni subjekt, in

v. veljavna zakonodaja jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ali listine o ustanovitvi nefinančnega subjekta določajo, da se ob likvidaciji ali prenehanju nefinančnega subjekta vsa njegova sredstva dodelijo državnemu subjektu ali drugi nepridobitni organizaciji ali pripadejo vladi jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ali kateri koli njeni politični enoti.

E. Razno

1. Izraz ‚Imetnik računa‘ pomeni osebo, ki je navedena ali identificirana kot Imetnik Finančnega računa pri Finančni instituciji, ki vodi račun. Oseba, ki ni Finančna institucija in ima Finančni račun v korist ali za račun druge osebe kot zastopnik, skrbnik, pooblaščenec, podpisnik, svetovalec pri naložbah ali posrednik, se za namene te priloge ne obravnava, kot da ima račun, taka druga oseba pa se obravnava, kot da ima račun. Pri Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja je Imetnik računa katera koli oseba, ki ima pravico pridobiti Odkupno vrednost ali spremeniti upravičenca pogodbe. Če nobena oseba ne more pridobiti Odkupne vrednosti ali spremeniti upravičenca, je Imetnik računa katera koli oseba, v pogodbi imenovana kot lastnik, in vsaka oseba s pridobljeno pravico do izplačila po določilih pogodbe. Ob dospetju Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja se vsaka oseba, upravičena do izplačila po pogodbi, obravnava kot Imetnik računa.

2. Izraz ‚Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank‘ pomeni postopke dolžne skrbnosti v zvezi s strankami, ki jih Poročevalska finančna institucija izvede v skladu z zahtevami za preprečevanje pranja denarja ali podobnimi zahtevami, ki veljajo zanjo.

3. Izraz ‚Subjekt‘ pomeni pravno osebo ali pravni dogovor, kot je družba, partnerstvo, skrbniški sklad ali fundacija.

4. Subjekt je ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če en Subjekt nadzoruje drugega ali pa sta oba pod skupnim nadzorom. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta. Država članica ali Švica lahko Subjekt opredeli kot ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če (a) en Subjekt nadzoruje drugega, (b) sta oba pod skupnim nadzorom ali (c) sta oba Investicijska subjekta iz pododstavka A(6)(b) in pod skupnim upravljanjem, ki izpolnjuje zahteve glede dolžne skrbnosti, ki veljajo za takšne Investicijske subjekte. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega pododstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

5. Izraz ‚IŠD‘ pomeni identifikacijsko številko davkoplačevalca (ali enakovredno oznako, če ni identifikacijske številke davkoplačevalca).

6. Izraz ‚Dokazne listine‘ vključuje kar koli od naslednjega:

a) potrdilo o rezidentstvu, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) jurisdikcije (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), za katero prejemnik plačila zatrjuje, da je njen rezident;

b) glede posameznika kateri koli veljaven identifikacijski dokument, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime in priimek posameznika ter se praviloma uporablja za ugotavljanje istovetnosti;

c) glede Subjekta katero koli uradno dokumentacijo, ki jo izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime Subjekta ter bodisi naslov njegovega sedeža v jurisdikciji (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji), za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi jurisdikcijo (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran;

d) kateri koli revidirani finančni izkaz, poročilo tretje osebe o kreditni sposobnosti, vlogo za stečaj ali poročilo regulativnega organa za vrednostne papirje.

Glede Že obstoječega računa subjekta lahko posamezna država članica ali Švica Poročevalski finančni instituciji dovoli, da kot Dokazno listino uporabi kakršno koli klasifikacijo iz svojih evidenc v zvezi z Imetnikom računa, ki je bila oblikovana na podlagi standardiziranega sistema sektorskih oznak in jo je Poročevalska finančna institucija v skladu s svojimi običajnimi poslovnimi praksami evidentirala v okviru Postopkov za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene (razen davčnih namenov) ter jo je vzpostavila pred dnevom, na katerega je finančni račun klasificirala kot Že obstoječi račun, če ne spozna ali nima razlogov domnevati, da je takšna klasifikacija nepravilna ali nezanesljiva. Izraz ‚standardizirani sistem sektorskih oznak‘ pomeni sistem oznak za klasifikacijo ustanov po poslovni dejavnosti za namene, ki niso davčni nameni.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne [XXXX], države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega pododstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

Oddelek IX: Učinkovito izvajanje

Vse države članice in Švica morajo imeti pravila in upravne postopke, s katerimi zagotovijo učinkovito izvajanje in spoštovanje navedenih postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, med drugim:

1. pravila, s katerimi se Finančnim institucijam, osebam ali posrednikom prepreči uvajanje praks, katerih namen je izogibanje postopkom poročanja in dolžne skrbnosti;

2. pravila, v skladu s katerimi morajo Poročevalske finančne institucije voditi evidenco ukrepov, sprejetih za izvajanje navedenih postopkov, in kakršnih koli dokazil, na katere se pri tem oprejo, ter ustrezne ukrepe za pridobitev teh evidenc;

3. upravne postopke, s katerimi se preveri, ali Poročevalske finančne institucije spoštujejo postopke poročanja in dolžne skrbnosti, ter upravne postopke za nadaljnje ukrepanje s Poročevalsko finančno institucijo, ko se sporočijo nedokumentirani računi;

4. upravne postopke za zagotovitev, da je pri Subjektih in računih, ki so po notranjem pravu opredeljeni kot Neporočevalske finančne institucije in kot Izključeni računi, tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, še naprej nizko, in

5. učinkovite določbe o izvrševanju, da se odpravi neizpolnjevanje obveznosti.

PRILOGA II

Dopolnilna pravila o poročanju in dolžni skrbnosti za podatke o finančnih računih

1. Sprememba okoliščin

‚Sprememba okoliščin‘ vključuje vsakršno spremembo, zaradi katere se dodajo podatki, pomembni za status osebe, ali ki je kako drugače v nasprotju s statusom takšne osebe. Poleg tega sprememba okoliščin zajema vsakršno spremembo računa Imetnika računa ali dodajanje podatkov takšnemu računu (vključno z dodatkom, zamenjavo ali drugo spremembo Imetnika računa) oziroma vsakršno spremembo računa, povezanega s takšnim računom, ali dodajanje podatkov takšnemu računu (ob uporabi pravil o seštevanju računov iz pododstavkov C(1) do (3) oddelka VII Priloge I), če takšna sprememba ali dodajanje podatkov vpliva na status Imetnika računa.

Če se je Poročevalska finančna institucija oprla na preverjanje naslova bivališča iz pododstavka B(1) oddelka III Priloge I in zaradi spremembe okoliščin spozna ali utemeljeno domneva, da je izvirna dokazna listina (ali druga enakovredna dokumentacija) nepravilna ali nezanesljiva, mora do poznejšega od datumov, in sicer bodisi do zadnjega dne zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja bodisi v 90 koledarskih dneh po obvestilu o takšni spremembi okoliščin ali odkritju takšne spremembe, pridobiti samopotrdilo in novo Dokazno listino, da za davčne namene določi bivališče(-a) imetnika računa. Če Poročevalska finančna institucija do tega datuma ne more pridobiti samopotrdila ali nove Dokazne listine, mora izvesti postopek iskanja po elektronski evidenci iz pododstavkov B(2) do (6) oddelka III Priloge I.

2. Samopotrdilo za Nove račune subjekta

Glede Novih računov subjekta se lahko Poročevalska finančna institucija pri določanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, opre le na samopotrdilo Imetnika računa ali Obvladujoče osebe.

3. Rezidentstvo Finančne institucije

Finančna institucija je rezidentka države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če je pod jurisdikcijo te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije (torej lahko Sodelujoča jurisdikcija uveljavi, da ji mora finančna institucija poročati). Na splošno velja, da je finančna institucija, ki je rezidentka države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene, pod jurisdikcijo te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije in tako Finančna institucija države članice, Finančna institucija Švice ali Finančna institucija druge sodelujoče jurisdikcije. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija (ne glede na to, ali je rezident države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če je eden ali več njegovih skrbnikov rezidentov te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, razen če sklad vse podatke, ki jih je treba v skladu s tem sporazumom ali katerim drugim sporazumom, s katerim se izvaja svetovni standard glede Računov, o katerih se poroča in ki jih vodi sklad, sporoča drugi državi članici, Švici ali drugi Sodelujoči jurisdikciji, ker je rezident te druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene. Kadar pa Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) nima rezidentstva za davčne namene (na primer ker se obravnava kot davčno pregledna ali je v jurisdikciji, ki nima davka na dohodek), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije in tako Finančna institucija države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če:

a) je ustanovljena v skladu z zakoni te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije,

b) je njen sedež uprave (tudi dejanske uprave) v državi članici, Švici ali drugi Sodelujoči jurisdikciji, ali

c) se nad njo izvaja finančni nadzor v državi članici, Švici ali drugi Sodelujoči jurisdikciji.

Kadar je Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) rezidentka dveh ali več Sodelujočih jurisdikcij (države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije), zanjo veljajo obveznosti glede poročanja in dolžne skrbnosti sodelujoče jurisdikcije, v kateri ima Finančni račun oziroma račune.

4. Vodenje računa

Pri določanju, katera Finančna institucija vodi račun, na splošno velja naslednje:

a) v primeru Skrbniškega računa Finančna institucija, ki ima skrbništvo nad sredstvi na računu (vključno s Finančno institucijo, ki za Imetnika računa hrani sredstva, registrirana pod imenom posrednika);

b) v primeru Depozitnega računa Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi z računom (ne pa zastopnik Finančne institucije, ne glede na to, ali je Finančna institucija);

c) v primeru kakršnega koli lastniškega ali dolžniškega deleža v Finančni instituciji, ki predstavlja Finančni račun, zadevna Finančna institucija;

d) v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi s pogodbo.

5. Skrbniški skladi, ki so Pasivni nefinančni subjekti

Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene v skladu s pododstavkom D(3) oddelka VIII Priloge I, se obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave. Pri tem se šteje, da je pravna oseba ali pravni dogovor ‚podoben‘ partnerstvu oziroma partnerstvu z omejeno odgovornostjo, če se v državi članici v skladu z njeno davčno zakonodajo ne obravnava kot obdavčljiva enota. Da pa bi se pri poročanju izognili podvajanju (glede na širok obseg pojma ‚Obvladujoče osebe‘ v zvezi s skrbniškimi skladi), se skrbniški sklad, ki je Pasivni nefinančni subjekt, ne sme razumeti kot podoben pravni dogovor.

6. Naslov sedeža Subjekta

Ena od zahtev iz pododstavka E(6)(c) oddelka VIII Priloge I je, da uradna dokumentacija v zvezi s Subjektom vsebuje bodisi naslov njegovega sedeža v državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji, za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi državo članico, Švico ali drugo jurisdikcijo, v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran. Naslov sedeža Subjekta je načeloma kraj, v katerem je njegova dejanska uprava. Naslov Finančne institucije, pri kateri ima Subjekt račun, poštni predal ali naslov, ki se uporablja izključno za pošto, ni naslov sedeža Subjekta, razen če je to edini naslov, ki ga Subjekt uporablja, in je naveden kot prijavljeni naslov Subjekta v njegovih organizacijskih dokumentih. Prav tako naslov, kjer se v skladu z napotki hrani vsa pošta, ni naslov sedeža Subjekta.

PRILOGA III

SEZNAM PRISTOJNIH ORGANOV POGODBENIC

Pristojni organi za namene tega sporazuma so:

(a) v Švici: Le chef du Département fédéral des finances ou son représentant autorisé/Der Vorsteher oder die Vorsteherin des Eidgenössischen Finanzdepartements oder die zu seiner oder ihrer Vertretung bevollmächtigte Person / Il capo del Dipartimento federale delle finanze o la persona autorizzata a rappresentarlo,

(b) v Kraljevini Belgiji: De Minister van Financiën/Le Ministre des Finances ali pooblaščeni predstavnik,

(c) v Republiki Bolgariji: Изпълнителният директор на Националната агенция за приходите ali pooblaščeni predstavnik,

(d) v Češki republiki: Ministr financí ali pooblaščeni predstavnik,

(e) v Kraljevini Danski: Skatteministeren ali pooblaščeni predstavnik,

(f) v Zvezni republiki Nemčiji: Der Bundesminister der Finanzen ali pooblaščeni predstavnik,

(g) v Republiki Estoniji: Rahandusminister ali pooblaščeni predstavnik,

(h) v Helenski republiki: Ο Υπουργός Οικονομίας και Οικονομικών ali pooblaščeni predstavnik,

(i) v Kraljevini Španiji: El Ministro de Economía y Hacienda ali pooblaščeni predstavnik,

(j) v Francoski republiki: Le Ministre chargé du budget ali pooblaščeni predstavnik,

(k) v Republiki Hrvaški: Ministar financija ali pooblaščeni predstavnik,

(l) na Irskem: The Revenue Commissioners ali njihov pooblaščeni predstavnik,

(m) v Italijanski republiki: Il Capo del Dipartimento per le Politiche Fiscali ali pooblaščeni predstavnik,

(n) v Republiki Ciper: Υπουργός Οικονομικών ali pooblaščeni predstavnik,

(o) v Republiki Latviji: Finanšu ministrs ali pooblaščeni predstavnik,

(p) v Republiki Litvi: Finansų ministras ali pooblaščeni predstavnik,

(q) v Velikem vojvodstvu Luksemburg: Le Ministre des Finances ali pooblaščeni predstavnik,

(r) v Republiki Madžarski: A pénzügyminiszter ali pooblaščeni predstavnik,

(s) v Republiki Malti: Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščeni predstavnik,

(t) v Kraljevini Nizozemski: De Minister van Financiën ali pooblaščeni predstavnik,

(u) v Republiki Avstriji: Der Bundesminister für Finanzen ali pooblaščeni predstavnik,

(v) v Republiki Poljski: Minister Finansów ali pooblaščeni predstavnik,

(w) v Portugalski republiki: O Ministro das Finanças ali pooblaščeni predstavnik,

(x) v Romuniji: Președintele Agenției Naționale de Administrare Fiscală ali pooblaščeni predstavnik,

(y) v Republiki Sloveniji: Minister za finance ali pooblaščeni predstavnik,

(z) v Slovaški republiki: Minister financií ali pooblaščeni predstavnik,

(aa) v Republiki Finski: Valtiovarainministeriö/Finansministeriet ali pooblaščeni predstavnik,

(ab) v Kraljevini Švedski: Chefen för Finansdepartementet ali pooblaščeni predstavnik,

(ac) v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska in na evropskih ozemljih, za katerih zunanje odnose je odgovorno Združeno kraljestvo: Commissioners of Inland Revenue ali njihov pooblaščeni predstavnik in pristojni organ v Gibraltarju, ki ga bo Združeno kraljestvo imenovalo v skladu s sprejetimi dogovori glede gibraltarskih oblasti v okviru instrumentov EU in ES in zadevnih pogodb, uradno posredovanih državam članicam in institucijam Evropske unije z dne 19. aprila 2000, kopijo katerih Generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno pošlje Švici in ki se uporabljajo za ta sporazum.

[1] V zvezi s Švico izraz ‚kapitalska družba‘ zajema:

– société anonyme/Aktiengesellschaft/società anonima;

– société à responsabilité limitée/Gesellschaft mit beschränkter Haftung/società a responsabilità limitata;

– société en commandite par actions/Kommanditaktiengesellschaft/società in accomandita per azioni.“

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta protokol o spremembi morata pogodbenici ratificirati ali potrditi v skladu s svojimi postopki. Pogodbenici druga drugo obvestita o zaključku teh postopkov. Protokol o spremembi začne veljati prvega dne januarja po zadnjem uradnem obvestilu.

2. Kar zadeva izmenjavo podatkov na zahtevo, izmenjava podatkov na zahtevo v skladu s tem protokolom o spremembi velja za zahteve, podane na dan začetka njegove veljavnosti ali pozneje za podatke, povezane s proračunskimi leti, ki se začnejo prvega dne januarja leta, v katerem začne veljati ta protokol o spremembi. Člen 10 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, velja naprej, razen če velja člen 5 Sporazuma, kakor je bil spremenjen s tem protokolom o spremembi.

3. Terjatve posameznikov v skladu s členom 9 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, ostanejo z začetkom veljavnosti tega protokola o spremembi nespremenjene.

4. Švica pripravi končni obračun najpozneje do konca obdobja uporabe tega sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, opravi končno plačilo državam članicam in sporoči podatke, ki jih je v skladu s členom 2 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, prejela od plačilnih zastopnikov s sedežem v Švici za zadnje leto veljavnosti Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, oziroma če je primerno, za katero koli predhodno leto.

Člen 4

Sporazum se s Protokolom dopolni z naslednjo vsebino:

„Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni.

Ob podpisu tega protokola o spremembi med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo sta se podpisana, ki sta bila pravilno obveščena, sporazumela o teh določbah, ki so sestavni del Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi:

1.     Razume se, da se za izmenjavo podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma zaprosi šele, ko država prosilka (država članica ali Švica) izčrpa vse običajne vire informacij, ki so na voljo po notranjem davčnem postopku.

2.     Razume se, da pristojni organ države prosilke (države članice ali Švice) ob zaprosilu za podatke na podlagi člena 5 tega sporazuma pristojnemu organu zaprošene države (Švice oziroma države članice) priskrbijo naslednje podatke:

(i)     identiteto osebe, ki je predmet preverjanja ali preiskave;

(ii)    obdobje, za katerega se prosijo podatki;

(iii)   izjavo o podatkih, ki jih prosijo, vključno z njihovo naravo in obliko, v kateri bi jih država prosilka želela prejeti od zaprošene države;

(iv)   davčni namen, za katerega se prosijo podatki;

(v)    če sta znana, ime in naslov osebe, za katero menijo, da ima zaprošene podatke.

3.     Razume se, da je navedba „predvidene pomembnosti“ zagotoviti izmenjavo podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma v čim večjem obsegu, hkrati pa razjasniti, da se države članice in Švica ne smejo ukvarjati z „naključnimi poizvedbami“ ali zaprositi za podatke, ki najverjetneje niso pomembni za davčne zadeve določenega davkoplačevalca. Odstavek 2 vsebuje pomembne postopkovne zahteve, ki naj bi zagotovile, da ni naključnih poizvedb, vendar se določbe od (i) do (v) odstavka 2 kljub temu ne smejo razlagati, kot da so v nasprotju z učinkovito izmenjavo podatkov. Standard „predvidene pomembnosti“ se lahko izpolni v primerih, ki se nanašajo na enega davkoplačevalca (identificiranega z imenom ali kako drugače) ali v primerih, ki se nanašajo na več davkoplačevalcev (identificiranih z imenom ali kako drugače).

4.     Razume se, da ta sporazum ne vključuje spontane izmenjave podatkov.

5.     Razume se, da se pri izmenjavi podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma uporabljajo upravna postopkovna pravila glede pravic davkoplačevalcev, ki jih imajo v zaprošeni državi (državi članici ali Švici). Razume se tudi, da je cilj teh določb davkoplačevalcem zagotoviti pošten postopek in ne preprečiti ali neupravičeno zavlačevati postopka izmenjave podatkov.“

Člen 5

Jeziki

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

 

Posodobi se v vseh jezikih

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

Posodobi se v vseh jezikih

V [XXXX] dne [XX] meseca [XXXX] leta [XXXX].

Posodobi se v vseh jezikih

Za Evropsko unijo

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

Izjave pogodbenic:

Skupna izjava pogodbenic o začetku veljavnosti Protokola o spremembi

Pogodbenici izjavljata, da pričakujeta, da bodo ustavna pravila Švice in pravila zakonodaje Evropske unije o sklepanju mednarodnih sporazumov pravočasno izpolnjena, da bo Protokol o spremembi začel veljati prvega januarja 2017. Da se doseže ta cilj, bosta sprejeli vse mogoče ukrepe.

Skupna izjava pogodbenic o Sporazumu in prilogah

Pogodbenici se glede izvajanja Sporazuma in prilog strinjata, da bi bilo treba komentarje k vzorčnemu sporazumu OECD in skupni standard poročanja upoštevati kot ponazoritev ali razlago, da se zagotovi dosledna uporaba.

Skupna izjava pogodbenic o členu 5 Sporazuma

Pogodbenici se glede izvajanja člena 5 o izmenjavi podatkov na zahtevo strinjata, da bi bilo treba komentar k členu 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital upoštevati kot razlago.

Skupna izjava pogodbenic o delu III(a) Priloge I k Sporazumu

Pogodbenici se strinjata, da bosta proučili praktični pomen oddelka III(A) Priloge I, v skladu s katerim za Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja ni potreben pregled, identifikacija ali poročanje, če zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje prodajo takšne Pogodbe rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča.

Pogodbenici enotno razlagata, da zakonodaja Poročevalski finančni instituciji na podlagi oddelka III(A) Priloge I prodajo Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo in Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča, učinkovito preprečuje le, kadar zakonodaja EU in nacionalna zakonodaja držav članic ali švicarska zakonodaja, ki se uporablja za Poročevalsko finančno institucijo, rezidentko Sodelujoče jurisdikcije (države članice ali Švice), navedeni Poročevalski finančni instituciji učinkovito ne preprečuje le prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja v Jurisdikciji, o kateri se poroča (Švici oziroma državi članici), ampak ta zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje tudi prodajo Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom navedene Jurisdikcije, o kateri se poroča, v katerih koli drugih okoliščinah.

V tem okviru bo posamezna država članica obvestila Evropsko komisijo, ki bo obvestila Švico, če veljavna zakonodaja EU in nacionalna zakonodaja navedene države članice Poročevalskim finančnim institucijam v Švici preprečujeta prodajo takih pogodb njenim rezidentom. V skladu s tem bo Švica obvestila Evropsko komisijo, ki bo obvestila države članice, če švicarska zakonodaja Poročevalskim finančnim institucijam ene države članice ali več preprečuje prodajo takih pogodb švicarskim rezidentom. Ta obvestila se posredujejo pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi glede na predviden pravni položaj po začetku veljavnosti. Če takšno obvestilo ne bo posredovano, se bo štelo, da zakonodaja Jurisdikcije, o kateri se poroča, Poročevalskim finančnim institucijam v enih ali več okoliščinah učinkovito ne preprečuje prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom navedene Jurisdikcije, o kateri se poroča. Pod pogojem, da zakonodaja jurisdikcije Poročevalske finančne institucije Poročevalskim finančnim institucijam prav tako učinkovito ne preprečuje prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča, oddelek III(A) Priloge I ne velja za zadevne Poročevalske finančne institucije in pogodbe.

Izjava Švice o členu 5 Sporazuma

Švicarska delegacija je Evropsko komisijo obvestila, da Švica ne bo izmenjala podatkov v zvezi z zahtevo v zvezi s podatki, ki so bili pridobljeni nezakonito. Evropska komisija se je seznanila s švicarskim stališčem.