OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih[1] je bila sprejeta maja 2001 v okviru Programa Združenih narodov za okolje (UNEP). Evropska unija in njene države članice[2] so pogodbenice Konvencije[3], določbe Konvencije pa se v zakonodaji EU izvajajo z Uredbo (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS[4] (v nadaljnjem besedilu: uredba o obstojnih organskih onesnaževalih).

Splošni cilj Stockholmske konvencije je zaščititi zdravje ljudi in okolje pred obstojnimi organskimi onesnaževali. Navezuje se zlasti na previdnostni pristop, kot je določen v načelu 15 Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju iz leta 1992. To načelo je udejanjeno v členu 8 Konvencije, v katerem so določena pravila za uvrstitev dodatnih kemikalij v priloge h Konvenciji.

Na sedmi konferenci pogodbenic (v nadaljnjem besedilu: COP7) maja 2015 bi bilo treba sprejeti tri sklepe, s katerimi bi se poliklorirani naftaleni (PCN) in heksaklorobutadien (HCBD) dodali v prilogi A (odprava) in C (nenamerno nastajanje) , pentaklorofenol (PCP) pa v Prilogo A. Vse tri snovi je leta 2011 predlagal EU. Poleg tega bo COP7 ocenila nadaljnjo potrebo po posebnih izjemah in sprejemljivih namenih za perfluorooktan sulfonsko kislino in njene derivate (PFOS).

V zvezi s tremi novimi snovmi so v Uniji proizvodnja, dajanje v promet, uporaba in nenamerne emisije že prenehali oziroma so se zelo zmanjšali, kar pa ne pomeni, da se ne proizvajajo, dajejo v promet, uporabljajo in/ali nenamerno sproščajo v drugih državah. Nujno je ukrepanje na širši mednarodni ravni, saj ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni ali na ravni Unije, zaradi možnosti za prenos teh kemikalij v okolju na velike razdalje ne zadostujejo za zagotavljanje visoke stopnje varstva okolja in zdravja ljudi.

Priporočila Odbora za pregled obstojnih organskih onesnaževal

Na svojem devetem zasedanju je Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal (v nadaljnjem besedilu: odbor POPRC) sprejel oceno obvladovanja tveganj za heksaklorobutadien (HCBD). Med drugim je bilo v oceni obvladovanja tveganj ugotovljeno, da:

– ni znano, da bi se HCBD trenutno namerno proizvajal ali uporabljal, in da je zato pomembno preprečiti njegovo ponovno uvedbo in obvladovati tveganja v zvezi z njegovim nenamernim sproščanjem;

– HCBD nenamerno nastaja kot stranski proizvod pri industrijskih proizvodnih postopkih (zlasti pri proizvodnji drugih kloriranih ogljikovodikov in magnezija). Ukrepi za zmanjšanje emisij pri proizvodnji so znani in se že uporabljajo v državah, ki so pogodbenice Stockholmske konvencije;

– HCBD nenamerno nastaja pri zgorevanju in drugih termičnih procesih in industrijskih postopkih. Ukrepi za zmanjšanje nenamernih emisij obstojnih organskih onesnaževal pri takih postopkih bodo vodili v nadaljnje zmanjšanje emisij HCBD. Spremljanje HCBD lahko povzroči dodatne stroške.

HCBD se v neznanem obsegu sprošča iz nekdanjih odlagališč odpadkov. Nadzorni ukrepi za zmanjšanje takšnih izpustov so na voljo. Odbor POPRC je na svojem devetem zasedanju oktobra 2013 priporočil uvrstitev HCBD v prilogi A in C h Konvenciji brez izjeme.

V zvezi s polikloriranimi naftaleni (PCN) je bilo v oceni obvladovanja tveganj med drugim ugotovljeno, da:

– ni znano, ali se PCN trenutno namerno proizvajajo ali uporabljajo, vendar je treba morebitne preostale uporabe PCN omejiti in preprečiti njihovo ponovno uvedbo;

– PCN nenamerno nastajajo pri visokotemperaturnih industrijskih postopkih (zlasti pri sežiganju odpadkov, ampak tudi pri drugih postopkih, za katere je znano, da pri njih nastajajo poliklorirani dibenzo-p-dioksini/polikloriranih dibenzofurani (PCDD/PCDF)). Ukrepi za zmanjšanje emisij PCDD/PCDF bodo zmanjšali tudi emisije PCN. Spremljanje PCN lahko povzroči dodatne stroške;

– PCN se v neznanem obsegu sproščajo iz odlagališč odpadkov in iz zalog starih električnih naprav. Ukrepi v zvezi z zalogami polikloriranih bifenilov (PCB) bodo učinkovito zmanjšali tudi emisije PCN iz zalog.

Odbor POPRC je na svojem devetem zasedanju oktobra 2013 priporočil uvrstitev PCN v prilogi A in C h Konvenciji brez izjeme.

Na svojem desetem zasedanju oktobra 2014 je odbor POPRC sprejel oceno obvladovanja tveganj za pentaklorofenol in njegove soli ter estre (PCP). Med drugim je bilo v oceni obvladovanja tveganj ugotovljeno, da:

– se proizvodnja PCP omeji, razen za uporabo v namene industrijske zaščite lesa za električne drogove in traverze.

Odbor POPRC je na svojem desetem zasedanju oktobra 2014 odločil priporočiti uvrstitev PCP v Prilogo A h Konvenciji s posebno izjemo za proizvodnjo in uporabo te snovi v električnih drogovih in traverzah.

Odbor POPRC je v skladu s členom 8(9) Konvencije ta priporočila predložil v obravnavo konferenci pogodbenic na zasedanju maja 2015.

Poleg tega je odbor POPRC sprejel več priporočil o nadomestnih snoveh za odprte uporabe PFOS. Informacije o dostopnosti na trgu in učinkovitosti varnejših nadomestnih snovi za PFOS so na voljo za naslednje uporabe: preproge, usnje in oblačila, tekstil in oblazinjenje, premazi in aditivi za premaze, insekticidi za zatiranje rdečih ognjenih mravelj in termitov, vabe za insekte za nadzor krojaških mravelj iz rodov Atta spp. in Acromyrex spp. Poleg tega odbor POPRC pogodbenice spodbuja, naj uporabo PFOS v površinskem nanašanju trdih kovinskih prevlek, ki je s Konvencijo dovoljeno kot „posebna izjema“, omejijo na zaprte sisteme. Slednje je s Konvencijo dovoljeno kot „sprejemljiv namen“.

HCBD in zakonodaja EU

Heksaklorobutadien (HCBD) je v okvirni direktivi o vodah (2000/60/ES)[5] opredeljen kot prednostna nevarna snov. Naveden je tudi v Protokolu Ekonomske komisije ZN za Evropo o obstojnih organskih onesnaževalih h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in podpisnice so zato pozvane, naj ustavijo njegovo proizvodnjo in uporabo. Prepoved se v zakonodaji EU izvaja z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2012 z dne 19. junija 2012 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede Priloge I[6]. Vendar še vedno obstajata vprašanji odpadkov in kontaminiranih zemljišč, poleg tega pa se v razmislek ponujajo tudi ukrepi za preprečitev ponovne uvedbe.

Čeprav je bila proizvodnja HCBD v Evropi ustavljena, snov še vedno lahko nenamerno nastaja pri nekaterih industrijskih dejavnostih. Kadar se s temi dejavnostmi dosegajo pragovi iz direktive o industrijskih emisijah (2010/75/EU[7]), je treba uporabiti najboljše razpoložljive tehnologije, da bi se preprečili in zmanjšali izpusti in vplivi na okolje na splošno. Industrijski obrati morajo za obratovanje pridobiti dovoljenje pristojnih organov v državi članici. Ta dovoljenja morajo vsebovati mejne vrednosti emisij za onesnaževala, navedene v Prilogi II k uredbi o industrijskih emisijah, poleg tega pa tudi za druge snovi, za katere je verjetno, da jih posamezni obrat izpušča v pomembnih količinah, pri čemer je treba upoštevati njihove lastnosti in zmožnost prenašanja onesnaženja iz ene prvine okolja v drugo.

PCN in zakonodaja EU

Poliklorirani naftaleni (PCN) so navedeni v Protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in podpisnice so zato pozvane, naj ustavijo njegovo proizvodnjo in uporabo. Na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 519/2012, sta proizvodnja in uporaba PCN v EU prepovedani. Za njihov najpomembnejši vir trenutno velja nenamerna proizvodnja z zgorevanjem (zlasti v sežigalnicah odpadkov).

Medtem ko je bila proizvodnja PCN v Evropi ustavljena, snovi še vedno lahko nenamerno nastajajo pri nekaterih industrijskih dejavnostih. Kadar se s temi dejavnostmi dosegajo pragovi iz direktive o industrijskih emisijah (2010/75/EU), je treba uporabiti najboljše razpoložljive tehnologije, da bi se preprečili in zmanjšali izpusti in vplivi na okolje na splošno. Industrijski obrati morajo za obratovanje pridobiti dovoljenje pristojnih organov v državi članici. Ta dovoljenja morajo vsebovati mejne vrednosti emisij za onesnaževala, navedene v Prilogi II k uredbi o industrijskih emisijah, poleg tega pa tudi za druge snovi, za katere je verjetno, da jih posamezni obrat izpušča v pomembnih količinah, pri čemer je treba upoštevati njihove lastnosti in zmožnost prenašanja onesnaženja iz ene prvine okolja v drugo.

            PCP in zakonodaja EU

Dajanje v promet ali uporaba pentaklorofenola (PCP) kot snovi, kot sestavine drugih snovi ali zmesi v koncentracijah, ki so enake ali večje od 0,1 mas. %, sta omejena v skladu z vnosom 22 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 (REACH)[8]. Poleg tega sta v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009[9] in Uredbo (EU) 528/2012[10] dajanje PCP v promet in njegova uporaba kot fitofarmacevtskega sredstva in biocidnega proizvoda prepovedana.

Nadaljnji ukrepi po sklepih COP7

Snovi, uvrščene v priloge A, B in/ali C k Stockholmski konvenciji, bo treba vključiti v uredbo o obstojnih organskih onesnaževalih, da se zagotovi ustrezno izvajanje v EU glede na mednarodne obveznosti[11].

HCBD in PCN sta bila leta 2012 dodana v Prilogo I k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih. Zaradi uvrstitve v Prilogo C k Stockholmski konvenciji bo potrebna uvrstitev tudi v Prilogo III.

Po uvrstitvi v Prilogo A k Stockholmski konvenciji, bo treba PCP dodati v Prilogo I k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih. Ker bo zaradi tega trenutna uvrstitev snovi v Prilogo XVII k uredbi REACH postala nepotrebna, se bo začel postopek za izključitev iz navedene priloge.

PFOS in zakonodaja EU

Na četrtem zasedanju Konference pogodbenic Stockholmske konvencije maja 2009 je bilo med drugim dogovorjeno, da se perfluorooktan sulfonska kislina (PFOS) in njeni derivati uvrstijo v Prilogo B h Konvenciji z več posebnimi izjemami in sprejemljivimi nameni. Izvedbena zakonodaja EU je strožja od Stockholmske konvencije, saj ne vključuje izjem in sprejemljivih namenov, ki so bili v EU že prepovedani na podlagi uredbe REACH. Razlog za to je upoštevanje splošnega načela nezniževanja ravni varstva okolja v EU.

Postopek za dodajanje novih obstojnih organskih onesnaževal in spreminjanje prilog h Konvenciji

V skladu s členom 8 Konvencije pogodbenice Sekretariatu predložijo predloge za uvrstitev kemikalije v priloge A, B in/ali C. Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal predloge prouči.

Če se na podlagi pregleda ugotovi, da ima lahko kemikalija zaradi svojega prenosa v okolju na velike razdalje škodljive učinke na zdravje ljudi in/ali okolje, tako da so potrebni globalni ukrepi, gre predlog v nadaljnjo obravnavo, pri čemer se pripravi ocena obvladovanja tveganj, ki vključuje analizo možnih nadzornih ukrepov. Odbor POPRC na podlagi tega priporoči, ali naj konferenca pogodbenic obravnava uvrstitev kemikalije v priloge A, B in/ali C. Končni sklep sprejme konferenca pogodbenic.

Spremembe prilog A, B in/ali C začnejo za EU veljati eno leto po datumu, ko depozitar pogodbenice seznani, da je konferenca pogodbenic spremembe sprejela.

Priporočila odbora POPRC in zakonodaja EU

Če bo konferenca pogodbenic maja 2015 upoštevala priporočilo Odbora za pregled obstojnih organskih onesnaževal, bodo proizvodnja, dajanje v promet, uvoz/izvoz in uporaba PCN, HCBD in PCP, razen PCP za proizvodnjo in uporabo v električnih drogovih in traverzah, mednarodno prepovedani.

Zaradi uvrstitve HCBD in PCN v prilogi A in C ter PCP v Prilogo A h Konvenciji bodo potrebne spremembe uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih. V skladu s členom 14(1) Uredbe so v primeru dodajanja snovi Konvenciji spremembe prilog k navedeni uredbi mogoče v skladu s postopki v odboru, določenimi v členu 5a Sklepa 1999/468/ES[12], ob upoštevanju členov 10 in 11 Uredbe (EU) št. 182/2011[13].

Črtanje posebnih izjem v zvezi s PFOS in njenimi derivati, navedenih v poročilu odbora POPRC, ne bo vplivalo na zakonodajo EU, saj se te izjeme bodisi niso izvajale z uredbo o obstojnih organskih onesnaževalih bodisi so že potekle. Edino odstopanje od tega je izjema za uporabo PFOS pri površinskem nanašanju trdih kovinskih prevlek v odprtih sistemih, saj je za to kemikalijo v navedeni uredbi trenutno predvidena izjema, kadar se uporablja kot omočilo v nadzorovanih sistemih galvanizacije. Vendar je ta izjema v okviru uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih dovoljena le do 26. avgusta 2015.

            Stališče EU

Glede na zgoraj navedeno bi morala Evropska unija na sedmi konferenci pogodbenic Stockholmske konvencije podpreti dodajanje PCN in HCBD v prilogi A in C h Konvenciji in PCP v Prilogo A. Ker so PCP v EU že omejeni, posebna izjema za proizvodnjo in uporabo PCP v električnih drogovih in traverzah ni potrebna, vendar se lahko sprejme kot del splošnega kompromisa. Poleg tega bi morala Evropska unija podpreti črtanje ustreznih posebnih izjem in sprejemljivih namenov za PFOS in njene derivate, vključno z izjemo za uporabo teh snovi kot omočil v nadzorovanih sistemih galvanizacije, saj bo črtanje izjeme začelo veljati šele po izteku veljavnosti izjeme v EU avgusta 2015.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Ker so PCN in HCBD že navedeni v Uredbi (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih, velja, da nadaljnja posvetovanja niso potrebna. Ker sta dajanje v promet in uporaba PCP v EU na podlagi uvrstitve v Prilogo XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 (REACH) že prepovedana in je bila zanju odobritev v okviru Uredbe (ES) št. 1107/2009 in Uredbe (EU) št. 528/2012 zavrnjena, nadaljnje posvetovanje ni bilo potrebno. Vse snovi so bile med oceno odbora POPRC obravnavane na odprtih posvetovanjih z deležniki po vsem svetu, njihova udeležba pa je bila dovoljena tudi na posvetovanjih odbora POPRC.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlog obsega sklep Sveta na podlagi členov 192(1) in 218(9) PDEU o določitvi stališča, ki se sprejme v imenu Evropske unije na sedmem zasedanju konference pogodbenic Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih, glede predloga za spremembo prilog A, B in C .

Člen 218(9) PDEU je ustrezna pravna podlaga, saj je akt, h katerega sprejetju je sedma konferenca pogodbenic na sedmem zasedanju pozvana, sklep o spremembi priloge k Stockholmski konvenciji, ki ima pravne učinke.

2015/0069 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije na sedmem zasedanju konference pogodbenic Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih, glede predloga za spremembe prilog A, B in C

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 191(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Svet je 14. oktobra 2004 v imenu Evropske skupnosti s Sklepom 2006/507/ES[14] potrdil Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

(2)       Unija obveznosti iz Konvencije v zakonodaji Unije izvaja z Uredbo (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta[15].

(3)       Unija močno poudarja potrebo po postopni širitvi prilog A, B in/ali C h Konvenciji z novimi snovmi, ki izpolnjujejo merila za obstojna organska onesnaževala, pri čemer se upošteva previdnostno načelo, da se izpolnita cilj Konvencije in zaveza vlad, ki so jo sprejele leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, da bodo do leta 2020 čim bolj zmanjšale škodljive učinke kemikalij.

(4)       V skladu s členom 22 Konvencije lahko konferenca pogodbenic sprejema sklepe o spremembah prilog A, B in/ali C h Konvenciji. Navedeni sklepi začnejo veljati eno leto po datumu, ko depozitar seznani pogodbenice s sprejetjem sprememb, razen za pogodbenice Konvencije (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice), ki so spremembe zavrnile.

(5)       Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal (v nadaljnjem besedilu: odbor POPRC), ki je bil ustanovljen na podlagi Konvencije, je zaključil obravnavo pentaklorofenola (PCP)[16] potem, ko je leta 2011 od Unije prejel predlog o tej snovi. Ugotovil je, da PCP izpolnjuje merila Konvencije za uvrstitev v Prilogo A. Pričakuje se, da bo konferenca pogodbenic Konvencije na prihodnjem zasedanju odločala o vključitvi PCP v Prilogo A h Konvenciji.

(6)       Dajanje v promet in uporaba PCP sta prepovedana z vnosom 22 v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (REACH)[17]. Poleg tega sta v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[18] in Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[19] dajanje PCP v promet in njegova uporaba kot fitofarmacevtskega sredstva in biocidnega proizvoda prepovedana. Ker se lahko PCP v okolju prenaša na velike razdalje, bo postopna odprava uporabe te snovi na globalni ravni za državljane EU koristnejša od postopne odprave na ravni Unije.

(7)       Odbor POPRC priporoča uvrstitev PCP v okviru Konvencije s posebno izjemo za proizvodnjo in uporabo te snovi v električnih drogovih in traverzah. Unija posebne izjeme ne potrebuje, bi pa jo morala na COP7 sprejeti, če lahko le tako zagotovi uvrstitev PCP.

(8)       Odbor POPRC je potem, ko je leta 2011 od Unije prejel predlog za poliklorirane naftalene (PCN), ugotovil, da izpolnjujejo merila Konvencije za uvrstitev v prilogi A in C. Pričakuje se, da bo konferenca pogodbenic Konvencije na prihodnjem zasedanju odločala o vključitvi PCN v prilogi A in C h Konvenciji.

(9)       PCN se v Uniji ne proizvajajo, lahko pa nastajajo nenamerno, zlasti z zgorevanjem (predvsem v sežigalnicah odpadkov). Te dejavnosti so zajete v Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta[20] in zahtevajo uporabo nekaterih ukrepov za ravnanje z emisijami.

(10)     Dajanje v promet in uporaba PCN sta v Uniji prepovedana v skladu z Uredbo (ES) št. 850/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2012[21]. Ker se lahko PCN v okolju prenašajo na velike razdalje, bi bila postopna odprava uporabe te snovi na globalni ravni za državljane EU koristnejša od prepovedi na ravni Unije na podlagi Uredbe (ES) št. 850/2004.

(11)     Odbor POPRC je potem, ko je leta 2011 od Unije prejel predlog za heksaklorobutadien (HCBD), ugotovil, da HCBD izpolnjuje merila Konvencije za uvrstitev v prilogi A in C. Pričakuje se, da bo konferenca pogodbenic Konvencije na prihodnjem zasedanju odločala o vključitvi HCBD v prilogi A in C h Konvenciji.

(12)     Proizvodnja HCBD je bila v Uniji ustavljena, vendar lahko nenamerno nastaja pri nekaterih industrijskih dejavnostih. Te dejavnosti so zajete v Direktivi 2010/75/EU in zahtevajo uporabo nekaterih ukrepov za ravnanje z emisijami.

(13)     Dajanje v promet in uporaba HCBD sta v Uniji prepovedana v skladu z Uredbo (ES) št. 850/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2012. Ker se lahko HCBD v okolju prenaša na velike razdalje, bi bila postopna odprava uporabe te snovi na globalni ravni za državljane EU koristnejša od prepovedi na ravni Unije na podlagi Uredbe (ES) št. 850/2004.

(14)     Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) so že vključeni v Prilogo A h Konvenciji z več posebnimi izjemami. Po pregledu navedenih izjem odbor POPRC pogodbenice poziva, naj prenehajo uporabljati PFOS v preprogah, usnju in oblačilih, tekstilu in oblazinjenju, premazih in aditivih za premaze, insekticidih za zatiranje rdečih ognjenih mravelj in termitov. Prav tako jih poziva, naj uporabo PFOS v površinskem nanašanju trdih kovinskih prevlek, ki je s Konvencijo trenutno dovoljeno kot „posebna izjema“, omejijo le na zaprte sisteme, ki so s Konvencijo trenutno dovoljeni kot „sprejemljiv namen“. Poleg tega odbor POPRC pogodbenice poziva, naj prenehajo uporabljati PFOS v vabah za insekte za nadzor krojaških mravelj iz rodov Atta spp. in Acromyrmex spp., kar je trenutno dovoljeno kot „sprejemljiv namen“.

(15)     Unija bi morala v skladu s predlogom odbora POPRC podpirati črtanje „posebnih izjem“ in „sprejemljivih namenov“ za PFOS in njene derivate, vključno z izjemo za uporabo snovi kot omočil v nadzorovanih sistemih galvanizacije, ki se v Uniji izvaja z Uredbo (ES) št. 850/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 757/2010[22], z datumom poteka veljavnosti 26. avgusta 2015 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Evropska unija na sedmem zasedanju konference pogodbenic Stockholmske konvencije v skladu s priporočili odbora za pregled obstojnih organskih onesnaževal[23] sprejme stališče, da podpira:

– uvrstitev pentaklorofenola (PCP)[24] v Prilogo A h Konvenciji. Po potrebi lahko Unija sprejme „posebno izjemo“ za proizvodnjo in uporabo PCP v električnih drogovih in traverzah;

– uvrstitev polikloriranih naftalenov (PCN)[25] v prilogi A in C h Konvenciji brez izjeme;

– uvrstitev heksaklorobutadiena (HCBD) v prilogi A in C h Konvenciji brez izjeme;

– črtanje naslednjih izjem in sprejemljivih namenov iz vnosa o perfluorooktan sulfonski kislini (PFOS) in njenih derivatih v Prilogi B h Konvenciji: preproge, usnje in oblačila, tekstil in oblazinjenje, premazi in aditivi za premaze, insekticidi za zatiranje rdečih ognjenih mravelj in termitov ter vabe za insekte za nadzor krojaških mravelj iz rodov Atta spp. in Acromyrex spp.;

– črtanje posebnih izjem za PFOS pri površinskem nanašanju kovinskih prevlek, razen pri površinskem nanašanju trdih kovinskih prevlek v zaprtih sistemih, v Konvenciji navedenem kot „sprejemljiv namen“.

Na podlagi razvoja dogodkov na sedmem zasedanju konference pogodbenic Stockholmske konvencije lahko predstavniki Unije po usklajevanju na kraju samem pristanejo na spremembe tega stališča brez potrebe po nadaljnjih sklepih Sveta.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               http://www.pops.int/documents/convtext/convtext_en.pdf.

[2]               Dve državi članici EU je še nista ratificirali (Italija in Malta).

[3]               UL L 209, 31.7.2006, str. 1.

[4]               UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

[5]               UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[6]               UL L 159, 20.6.2012, str. 1.

[7]               UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

[8]               UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

[9]               UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

[10]             UL L 167, 27.06.2012, str. 1.

[11]             Enako velja za snovi, dodane v priloge I, II in/ali III k Protokolu Ekonomske komisije ZN za Evropo o obstojnih organskih onesnaževalih.

[12]             Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).

[13]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[14]             Sklep Sveta 2006/507/ES z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 209, 31.7.2006, str. 1).

[15]             Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).

[16]             Imenovanje UNEP/POP/POPR C-7/4.

[17]             Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

[18]             Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

[19]             Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

[20]             Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

[21]             Uredba Komisije (EU) št. 519/2012 z dne 19. junija 2012 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede Priloge I (UL L 159, 20.6.2012, str. 1).

[22]             Uredba Komisije (EU) št. 757/2010 z dne 25. avgusta 2010 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede prilog I in III (UL L 223, 25.8.2010, str. 29).

[23]             Sklepi POPR C-10/1, POPR C-9/1, POPR C-9/2.

[24]             Pentaklorofenol in njegove soli ter estri.

[25]             Diklorirani naftaleni, triklorirani naftaleni, tetraklorirani naftaleni, pentaklorirani naftaleni, heksaklorirani naftaleni, heptaklorirani naftaleni in oktaklorirani naftaleni, posamezno ali kot sestavine kloriranih naftalenov.