OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Raven naložb v EU se je od leta 2007, ko je bila najvišja, zaradi gospodarske in finančne krize znižala za približno 15 %. Trenutna raven naložb je precej nižja od ravni, pričakovane glede na pretekla gibanja, kar pomeni, da se naložbe brez dodatnih ukrepov v prihodnjih letih ne bodo povečale dovolj, da bi dosegle nekdanjo raven. To posledično zavira tudi gospodarsko okrevanje, ustvarjanje delovnih mest, dolgoročno rast in konkurenčnost. Ta naložbena vrzel pomeni tveganje za izpolnitev ciljev iz strategije Evropa 2020. Predsednik Evropske komisije je v političnih smernicah za Komisijo za obdobje 2014–2019 zato opredelil to vprašanje kot enega ključnih političnih izzivov; prav tako so to storili Evropski svet 18. decembra 2014 (EUCO/237/14) in voditelji držav skupine G-20 na vrhu dne 15. in 16.  novembra 2014.

Splošna negotovost glede gospodarskih razmer, visoka raven javnega in zasebnega dolga v nekaterih delih gospodarstva EU in njihov učinek na kreditno tveganje omejujejo manevrski prostor. Kljub temu obstajajo znatni prihranki in visoka raven finančne likvidnosti. Poleg tega so ankete, ki so jih nedavno skupaj izvedle Evropska komisija, Evropska investicijska banka in države članice EU, pokazale, da za precejšnje število izvedljivih projektov financiranje še vedno ni na voljo.

Glede na navedeno je Komisija  v sporočilu z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“, objavljenem 26. novembra 2014, predlagala pobudo na ravni EU za obravnavo tega vprašanja. Načrt temelji na treh sklopih ukrepov, ki se medsebojno krepijo. Prvič, na mobilizaciji dodatnih naložb v vrednosti vsaj 315 milijard EUR v prihodnjih treh letih, da bi dosegli čim večji učinek javnih sredstev in sprostili zasebne naložbe. Drugič, na ciljno usmerjenih pobudah, ki bodo zagotovile, da bodo te dodatne naložbe zadostile potrebam realnega sektorja gospodarstva. In tretjič, na ukrepih za zagotovitev večje regulativne predvidljivosti in odpravo ovir za naložbe, da bo Evropa postala privlačnejša za naložbe in se bo učinek načrta tako multipliciral.

Predlog vzpostavlja potreben pravni okvir in zagotavlja proračunska sredstva za prva dva sklopa ukrepov načrta v okviru pravnega reda EU. Po sprejetju bosta predlagano uredbo skupaj izvajali Komisija in Evropska investicijska banka (EIB) kot strateški partnerici z jasnim ciljem, da pritegneta deležnike na vseh ravneh. V zvezi s tretjim sklopom naložbenega načrta, ki zadeva regulativno okolje in odpravo ovir za naložbe, je Komisija v svojem delovnem programu, sprejetem 16. decembra 2014 (COM(2014) 910), opredelila prvi niz ukrepov. Komisija bo v zvezi s temi vprašanji sodelovala tudi z drugimi institucijami EU in državami članicami v okviru evropskega semestra.

Glede na ključno vlogo malih in srednjih podjetij (MSP) v gospodarstvu EU, zlasti kar zadeva ustvarjanje delovnih mest, bodo ta podjetja glavni upravičenci do podpore, predvidene v tem predlogu.

Tudi na tem področju zasnova in lastnosti zadevnih mehanizmov izhajajo iz preteklih izkušenj z inovativnimi instrumenti financiranja, ki jih skupaj uporabljata EU in skupina EIB.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je 26. novembra predstavil naložbeni načrt Evropskemu parlamentu. Evropski svet je nato 18. decembra 2014 načrt potrdil. Evropski svet je poleg tega pozval zakonodajalca Unije, naj do junija dosežeta soglasje o potrebnem zakonodajnem besedilu, da bi nove naložbe lahko začeli izvajati že sredi leta 2015.

O pravnih, gospodarskih in finančnih konceptih, na katerih temelji predlog, je bila opravljena temeljita razprava s skupino EIB, neformalno pa tudi s predstavniki javnega in zasebnega sektorja.  Deležniki iz zasebnega sektorja so posebej poudarili pomen zanesljivih meril glede kakovosti in neodvisne izbire projektov, ki bi lahko bili upravičeni do podpore, predvidene v načrtu. Priporočeno je bilo, da bi morali projekti (1) biti ekonomsko upravičeni ob podpori na podlagi pobude, (2) biti dovolj zreli, da se lahko ocenijo na globalni ali lokalni ravni, (3) imeti evropsko dodano vrednost in biti skladni s prednostnimi nalogami politik EU (npr. svežnjem ukrepov na področju podnebnih sprememb in energije do leta 2030, strategijo Evropa 2020 in drugimi dolgoročnimi strateškimi prioritetami EU). Projekti prav tako ne bi smeli biti omejeni na čezmejne projekte (kot velja za projekte TEN-T in TEN-E).

Komisija je poleg tega pridobila pomembne izkušnje pri sodelovanju v posebni projektni skupini za naložbe v EU. Splošni cilj projektne skupine je bil zagotoviti pregled nad glavnimi naložbenimi trendi in potrebami; analizirati glavne ovire in ozka grla za naložbe; predlagati praktične rešitve za odpravo takih ovir in ozkih grl; opredeliti strateške naložbe z dodano vrednostjo na ravni EU, ki bi jih bilo mogoče izvesti na kratek rok, ter oblikovati priporočila za vzpostavitev verodostojnega in preglednega dinamičnega seznama projektov za srednje- do dolgoročno obdobje. Delo projektne skupine je bilo upoštevano v predlogu.

Končno poročilo projektne skupine je na voljo na:

http://ec.europa.eu/priorities/jobs-growth-investment/plan/docs/special-task-force-report-on-investment-in-the-eu_en.pdf

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga tega predloga so člen 172, člen 173, člen 175(3) in člen 182(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Predlog določa pravni okvir, potreben za izvedbo prvih dveh sklopov ukrepov„naložbenega načrta za Evropo“.

V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, zato jih je mogoče bolje doseči na ravni EU. Ker imajo države članice različne fiskalne zmogljivosti za ukrepanje, se ti cilji zaradi obsega in učinkov zadevnih ukrepov lahko bolje dosežejo z ukrepanjem na ravni Unije.  Natančneje, ukrepanje na ravni EU bo omogočilo ekonomije obsega pri uporabi inovativnih finančnih instrumentov s spodbujanjem zasebnih naložb po vsej EU ter uporabo evropskih institucij in njihovega strokovnega znanja v ta namen. Multiplikacijski učinek in učinek na terenu bo tako precej večji, kot bi bil lahko dosežen z naložbeno ofenzivo v posameznih državah članicah ali skupini držav članic. Enotni trg Unije bo skupaj z dejstvom, da se sredstva za projekte ne bodo dodeljevala posameznim državam ali sektorjem, zagotovil večjo privlačnost za vlagatelje in manjša skupna tveganja. Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.

3.1.      Ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (členi 1 do 3)

Člen 1 Komisijo pooblašča, da z EIB sklene sporazum o ustanovitvi „Evropskega sklada za strateške naložbe“ (EFSI), ki bo podpiral naložbe v Uniji in zagotavljal večji dostop do financiranja podjetjem z do 3 000 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, in sicer tako, da bo EIB na podlagi sklada sposobna prevzemati tveganja. Člen 2 predloga določa, da se to jamstvo EU odobri za  posebne operacije financiranja naložb prek EFSI.

O uporabi jamstva EU za EFSI bo odločala upravljavska struktura, določena v navedenem členu. Zlasti bo imel EFSI usmerjevalni odbor (člen 3), ki bo določal strateške usmeritve ter politike in postopke glede strateškega dodeljevanja sredstev in poslovanja, vključno z naložbeno politiko projektov, za katere bo lahko EFSI zagotavljal podporo, in profilom tveganja EFSI. Investicijski odbor, sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, bo odgovoren za preučitev potencialnih operacij in odobritev podpore za operacije ne glede na geografsko lokacijo zadevnega projekta.

Člane usmerjevalnega odbora bodo imenovali vplačniki v sklad, ki bodo prevzemali tveganja, z glasovalno močjo, ki bo sorazmerna z velikostjo njihovih prispevkov. Dokler bosta edini vplačnici v EFSI Unija in EIB, se bo število članov in glasov v usmerjevalnem odboru razdelilo glede na velikost posameznih prispevkov v obliki denarnih sredstev ali jamstev, vse odločitve pa se bodo sprejemale soglasno. 

Ko bodo k sporazumu o EFSI pristopile tretje osebe, se bo število članov in glasov v usmerjevalnem odboru razdelilo glede na velikost prispevkov posameznih vplačnikov v obliki denarnih sredstev ali jamstev. Število članov in glasov Komisije in EIB se bo ustrezno preračunalo. Usmerjevalni odbor si bo prizadeval za soglasno sprejemanje odločitev. Če usmerjevalni odbor v roku, ki ga določi predsednik, ne bo mogel sprejeti soglasne odločitve, bo odločil z navadno večino. Če bosta Komisija ali EIB glasovala proti odločitvi usmerjevalnega odbora, odločitev ne bo sprejeta.

Investicijski odbor bo sestavljalo šest neodvisnih tržnih strokovnjakov in izvršni direktor. Izvršnemu direktorju bo pomagal namestnik izvršnega direktorja. Izvršni direktor bo pripravljal in vodil sestanke investicijskega odbora. Odločitve naj bi se v obeh organih sprejemale z navadno večino, vendar si bo moral usmerjevalni odbor prizadevati za soglasno sprejemanje odločitev. Da bi bila dodana vrednost sklada čim večja, bodo projekti izbrani glede na njihovo primernost, brez predhodnega določanja dodelitev po sektorjih ali geografskih območjih.  Poleg tega bo imel EFSI tudi možnost financiranja skupaj z naložbenimi platformami držav članic in zasebnih vlagateljev na nacionalni, regionalni ali sektorski ravni.

Sporazum o EFSI bo poleg posebnih določb o ustanovitvi, dejavnostih in upravljanju EFSI vseboval tudi določbe o vzpostavitvi Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH, člen 2(2)). EIAH bo nadgradil obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije ter zagotavljal svetovalno podporo pri izbiri, pripravi in razvoju naložbenih projektov ter hkrati deloval kot enotno strokovno svetovalno vozlišče (tudi za pravna vprašanja) za projektno financiranje v EU. To bo vključevalo podporo pri uporabi tehnične pomoči za strukturiranje projektov, uporabi inovativnih finančnih instrumentov in uporabi javno-zasebnih partnerstev.

3.2.      Odobritev jamstva EU in ustanovitev jamstvenega sklada EU (členi 4 do 8)

Člen 4 predloga vzpostavlja začetno jamstvo EU v višini 16 milijard EUR za operacije financiranja in naložbene operacije EIB. V skladu s členom 5 morajo navedene operacije podpirati razvoj infrastrukture; ali naložbe v izobraževanje, zdravje, raziskave, razvoj, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter inovacije; ali povečanje obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti; ali infrastrukturne projekte na področjih okolja, naravnih virov, razvoja mest in na socialnem področju; ali zagotavljati finančno podporo za MSP ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključno s financiranjem za kritje tveganja v zvezi z obratnim kapitalom. Podporo bo lahko zagotovila neposredno EIB ali pa se bo zagotovila prek Evropskega investicijskega sklada. Navedeni instituciji bosta zagotavljali financiranje z visoko stopnjo absorpcije finančnih tveganj (lastniški kapital, navidezni lastniški kapital itd.), kar bo vlagateljem iz zasebnega sektorja omogočalo sovlaganje.

Da se bo zagotovilo pravilno izvrševanje proračuna EU, tudi če pride do unovčenja jamstva, člen 8 določa ustanovitev jamstvenega sklada. Izkušnje v zvezi z vrsto naložb, ki naj bi jih podpiral EFSI, kažejo, da bi bilo zadostno 50-odstotno razmerje med plačili iz proračuna Unije in celotnimi obveznostmi Unije, ki izhajajo iz jamstva. V stabilnih razmerah bo ta 50-odstotni cilj dosežen s plačili iz proračuna EU, zneski, dolgovanimi Uniji iz naslova naložb, zneski, prejetimi od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, in donosi na investirana sredstva jamstvenega sklada. Vendar bo za začetno obdobje 8 milijard EUR zagotovljenih samo z vplačili iz proračuna. Od leta 2016 dalje se bodo z vplačili iz proračuna sredstva sklada postopoma povečevala in naj bi do leta 2020 dosegla skupni znesek 8 milijard EUR. Vendar je za primer, da bi prišlo do unovčitev jamstva EU, v izračunu ciljne ravni primerno upoštevati tudi alternativne vire jamstvenega sklada, da se omeji možen učinek unovčitev na proračun EU. Upoštevanje alternativnih virov v izračunu bo omejeno na unovčeni znesek jamstva EU.

Da se zagotovi čim večja stroškovna učinkovitost, bo za vlaganje navedenih sredstev zadolžena Komisija. Poleg tega bo Komisija pooblaščena, da po letu 2018 z delegiranim aktom spremeni ciljni znesek sklada za 10 %. To naj bi Komisiji omogočilo, da gradi na izkušnjah, pridobljenih v praksi, in prepreči nepotrebno pretirano obremenjevanje proračuna, hkrati pa zagotavlja stalno zaščito.

Razen v primeru morebitnih izgub lastniškega kapitala, ko se lahko EIB odloči za takojšnjo unovčitev jamstva, naj bi se jamstvo unovčilo samo enkrat letno, potem ko bodo obračunani vsi dobički in izgube iz neodplačanih posojil.

V primeru unovčitve jamstva bi se obseg jamstva znižal pod prvotnih 16 milijard EUR. Vendar naj bi bilo mogoče s prihodnjimi prihodki, dolgovanimi Uniji iz naslova dejavnosti EFSI, obnoviti prvotni znesek jamstva EU.

3.3.      Vzpostavitev dinamičnega seznama evropskih naložbenih projektov (člen 9)

Kot so pogosto poudarili deležniki, pomanjkanje informacij o tekočih in prihodnjih naložbenih projektih v Uniji ovira večjo raven naložb v EU. Poleg dejavnosti EFSI predlog določa tudi vzpostavitev dinamičnega seznama evropskih naložbenih projektov, ki naj bi zagotavljal, da bodo informacije o potencialnih projektih pregledne in dostopne vlagateljem.

3.4.      Poročanje, odgovornost, ocenjevanje in pregled operacij EFSI (členi 10 do 12)

Glede na uporabo jamstva EU s strani EIB je primerno, da EIB redno poroča Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu o izvedenih operacijah financiranja, kritih z jamstvom EU.

Člen 12 določa več rednih ocen, ki jih bosta morata izvajati EIB in Komisija za zagotovitev, da se EFSI, jamstvo EU in delovanje jamstvenega sklada uporabljajo skladno s svojim namenom. V tem okviru je posebej pomembna odgovornost do Evropskega parlamenta.

3.5.      Splošne določbe (členi 13 do 17)

Primerno je, da se v okviru uporabe jamstva EU s strani EIB uporablja več splošnih pravil. Člen 13 določa, da morajo biti informacije o dejavnostih, zavarovanih z jamstvom EU, javno dostopne. Člena 14 in 15 določata pristojnosti Računskega sodišča in urada OLAF, člen 16 pa izključuje določene vrste dejavnosti iz upravičenosti do podpore. In končno, člen 17 Komisijo pooblašča za sprejetje delegiranih aktov v skladu z ustreznim postopkom.

3.6.      Spremembe (člena 18 in 19)

Člena 18 in 19 določata prerazporeditev operativnih sredstev iz programa Obzorje 2020 (Uredba (EU) št. 1291/2013) in programa Instrument za povezovanje Evrope (Uredba (EU) št. 1316/2013).

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Jamstvo EU, zagotovljeno za EFSI, znaša 16 milijard EUR in je v celoti na voljo od začetka veljavnosti Uredbe. Da se zagotovi pravilno izvrševanje proračuna kljub morebitnim unovčitvam jamstva, se ustanovi jamstveni sklad in oblikujejo rezervacije za 50 % celotnih obveznosti jamstva EU do leta 2020. Vplačila v jamstveni sklad bodo znašala 500 milijonov EUR     v letu 2016, 1 milijardo EUR v letu 2017 in 2 milijardi EUR v letu 2018. Vplačili v letih 2019 in 2020, ki bosta znašali po 2,25 milijarde EUR, bosta odvisni od tega, ali bo ciljni  znesek jamstvenega sklada po letu 2018 ostal nespremenjen pri 50 %. Odobritve za prevzem obveznosti bodo v letu 2015 znašale 1,35 milijarde EUR, v letu 2016 2,03 milijarde EUR, v letu 2017 2,641 milijarde EUR in v letu 2018 1,979 milijarde EUR. Postopno financiranje jamstvenega sklada naj bi preprečilo tveganja za proračun EU v prvih letih, saj bi do morebitnih unovčitev jamstva, povezanih z nastalimi izgubami, prišlo šele sčasoma.

Kot pri tekočih dejavnostih EIB bodo morali upravičenci kriti stroške operacij EIB v okviru EFSI. Uporaba jamstva s strani EIB ter naložbe sredstev jamstvenega sklada naj bi zagotavljale pozitivne neto prihodke. Prihodki iz EFSI bodo sorazmerno razdeljeni med vplačnike v sklad, ki nosijo tveganja.  Presežna sredstva sklada se lahko uporabijo za povrnitev stanja sredstev sklada na prvotni znesek.

Vendar upravičencem ni mogoče naložiti stroškov, ki jih bo imela EIB v zvezi z dvema ukrepoma:

1.           Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, ustanovljeno v skladu s členom 2(2) tega predloga, se bo financiralo predvsem iz obstoječih sredstev za tehnično pomoč EIB v okviru obstoječih programov (Instrument za povezovanje Evrope, Obzorje 2020...).  Vendar bo morda potrebno dodatno financiranje v višini največ 20 milijonov letno (10 milijonov EUR v letu 2015), ki bo v proračunu načrtovano v skladu z oceno finančnih posledic, priloženo temu predlogu. Kriti bodo tudi morebitni stroški za dinamični seznam projektov.

2.           EIB bo imela upravne stroške za povečanje svojega financiranja prek EIS za mala in srednja podjetja. Na podlagi trenutnih predpostavk o vrsti instrumentov in hitrosti sklepanja novih operacij bo to zahtevalo plačilo pristojbin v skupni višini približno 105 milijonov EUR, od tega približno 48 milijonov EUR do leta 2020. Glede na možnost odloženega plačila – dokler  prejetih prihodkov ni mogoče uporabiti za ta namen – ta plačila še niso načrtovana v proračunu, ampak samo opisana v prilogi k oceni finančnih posledic.

Stroški za EIB, ki se ne izterjajo od upravičencev ali odbijejo od plačil za jamstvo, dano s strani EU, se lahko krijejo z jamstvom EU do skupne zgornje meje, ki ustreza 1 % neporavnanih zneskov.

Operativna sredstva, potrebna za ta predlog, naj bi se v celoti financirala v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Znotraj razdelka 1A se bo prerazporedilo 6 milijard EUR, 2,11 milijarde EUR pa se bo financiralo z uporabo nerazporejene razlike, vključno s skupno zgornjo mejo za obveznosti. Sredstva za financiranje z nepovratnimi sredstvi iz Instrumenta za povezovanje Evrope in programa Obzorje 2020 se bodo sicer zmanjšala, vendar bo multiplikacijski učinek, ki ga bo ustvaril EFSI, omogočil znatno skupno povečanje naložb na področjih, ki jih pokrivata navedena programa.

5.           DODATNE INFORMACIJE

Finančna sredstva za ta predlog ne vključujejo izrecno prispevkov držav članic ali tretjih oseb v strukture, ki jih predlog vzpostavlja. Vendar člen 1(2) izrecno dovoljuje zainteresiranim stranem, da pristopijo k sporazumu o EFSI v obliki kapitalskih prispevkov v sklad.

Če se države članice odločijo vplačati prispevke v EFSI, je Komisija navedla, da bo do takih prispevkov zavzela pozitivno stališče v okviru svoje ocene javnih financ v skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Uredbo (ES) št. 1467/1997. Sporočilo Komisije („Making the best use of the flexibility within the existing rules of the Stability and Growth Pact“ (Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast)) z dne 13. januarja 2015 opredeljuje specifične vidike, povezane s tem scenarijem.

2015/0009 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem skladu za strateške naložbe ter spremembi Uredbe (EU) št. 1291/2013 in Uredbe (EU) št. 1316/2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 172, člena 173, člena 175(3) in člena 182(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Zaradi gospodarske in finančne krize se je raven naložb v Uniji znižala. Od leta 2007, ko je dosegel najvišjo raven, se je obseg naložb znižal za približno 15 %. Pomanjkanje naložb v Uniji je zlasti posledica negotovosti na trgih glede prihodnjih gospodarskih gibanj in javnofinančnih omejitev v državah članicah. Nezadostne naložbe upočasnjujejo gospodarsko okrevanje in negativno vplivajo na ustvarjanje delovnih mest, dolgoročne obete za rast in konkurenčnost.

(2)       Potrebno je celostno ukrepanje, da se ustavi začarani krog, ki ga ustvarja pomanjkanje naložb. Za spodbujanje naložb so potrebne strukturne reforme in javnofinančna disciplina. Poleg ponovnega zagona pri financiranju naložb lahko to dvoje prispeva k vzpostavitvi kroga pozitivnih učinkov, v katerem bodo naložbeni projekti podpirali zaposlovanje in povpraševanje ter omogočili trajno povečanje potenciala za rast.

(3)       Skupina G-20 je v okviru globalne infrastrukturne pobude prepoznala pomen naložb za spodbujanje povpraševanja ter okrepitev produktivnosti in rasti in se zavezala k vzpostavitvi okolja, ki bo omogočilo višjo raven naložb.

(4)       Med gospodarsko in finančno krizo si je Unija ves čas prizadevala spodbujati rast, zlasti s pobudami, opredeljenimi v strategiji Evropa 2020, s katero je bil uveden pristop za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Tudi Evropska investicijska banka (EIB) je okrepila svojo vlogo pri izvajanju in spodbujanju naložb v Uniji, delno s povečanjem kapitala januarja 2013. Potrebno je nadaljnje ukrepanje za zagotovitev, da bodo potrebe Unije po naložbah obravnavane in da bo razpoložljiva likvidnost na trgu učinkovito usmerjena v financiranje izvedljivih naložbenih projektov.

(5)       Novoizvoljeni predsednik Komisije je 15. julija 2014 Evropskemu parlamentu predstavil sklop političnih usmeritev za Evropsko komisijo. Politične usmeritve pozivajo k mobilizaciji „do 300 milijard evrov dodatnih javnih in zasebnih naložb v realni sektor gospodarstva v naslednjih treh letih“ za spodbujanje naložb za ustvarjanje delovnih mest.

(6)       Komisija je 26. novembra 2014 predstavila sporočilo z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“[1], ki predvideva ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), pregleden dinamični seznam naložbenih projektov na evropski ravni, vzpostavitev svetovalnega vozlišča (Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe – EIAH) in ambiciozen načrt za odpravo ovir za naložbe in dokončanje enotnega trga.

(7)       Evropski svet je 18. decembra 2014 v sklepih poudaril, da je „spodbujanje naložb in odpravljanje nedelovanja trga v Evropi eden od ključnih političnih izzivov“ in da bo „nova usmerjenost v naložbe skupaj z zavezo držav članic, da okrepijo strukturne reforme in si prizadevajo za rasti prijazno fiskalno konsolidacijo, zagotovila temelje za rast in delovna mesta v Evropi“ ter pozval k ustanovitvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v skupini EIB, s katerim naj bi se v obdobju 2015–2017 mobiliziralo za 315 milijard EUR novih naložb.

(8)       EFSI je del celovitega pristopa k obravnavi negotovosti, povezanih z javnimi in zasebnimi naložbami. Strategija temelji na treh stebrih: mobilizaciji financiranja za naložbe, zagotavljanju financiranja za realni sektor gospodarstva in izboljšanju naložbenega okolja v Uniji.

(9)       Naložbeno okolje v Uniji bi bilo treba izboljšati z odpravo ovir za naložbe, okrepitvijo enotnega trga in izboljšanjem regulativne predvidljivosti. Te spremljajoče dejavnosti naj bi koristile delovanju EFSI, pa tudi širše naložbam v celotni Uniji.

(10)     Namen EFSI bi moral biti prispevati k reševanju težav pri financiranju in izvajanju produktivnih naložb v Uniji ter zagotavljanju večjega dostopa do financiranja. Večji dostop do financiranja naj bi koristil zlasti malim in srednjim podjetjem. Poleg tega je primerno, da se koristi večjega dostopa do financiranja razširijo tudi na podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, tj. podjetja z do 3 000 zaposlenimi. Premagovanje trenutnih težav na področju naložb v Evropi naj bi pripomoglo h krepitvi gospodarske, socialne in teritorialne kohezije.

(11)     EFSI bi moral podpirati strateške naložbe z visoko ekonomsko dodano vrednostjo, ki prispevajo k doseganju ciljev politik Unije.

(12)     Številna mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo po vsej Uniji potrebujejo pomoč, da bi lahko pridobila financiranje na trgu, zlasti za naložbe z večjo stopnjo tveganja. EFSI bi moral tem podjetjem pomagati premostiti pomanjkanje kapitala, tako da bi EIB in Evropskemu investicijskemu skladu (EIS) omogočil zagotavljanje neposrednih in posrednih kapitalskih injekcij, jamstev za visokokakovostna listinjenja posojil ter drugih produktov, ki se zagotavljajo v okviru izpolnjevanja ciljev EFSI.

(13)     EFSI bi bilo treba ustanoviti v okviru EIB, da bi sklad lahko uporabil izkušnje in dokazane pretekle rezultate ter da bi njegove operacije kar najhitreje začele dajati pozitivne učinke. Dejavnosti EFSI na področju zagotavljanja financiranja malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo bi bilo treba usmeriti prek Evropskega investicijskega sklada (EIS), da bi EFSI lahko uporabljal izkušnje EIS pri teh dejavnostih.

(14)     EFSI bi moral podpirati projekte z visoko družbeno in ekonomsko vrednostjo. Zlasti bi se moral usmeriti v projekte, ki spodbujajo ustvarjanje delovnih mest, dolgoročno rast in konkurenčnost. EFSI bi moral podpirati široko paleto finančnih produktov, vključno s kapitalskimi in dolžniškimi instrumenti ter jamstvi, da bi čim bolje pokril potrebe posameznega projekta. Taka široka paleta produktov naj bi EFSI omogočila prilagajanje potrebam trga, hkrati pa spodbujala zasebne naložbe v projekte. EFSI ne bi smel biti nadomestilo za zasebno financiranje, pridobljeno na trgu, temveč bi moral spodbuditi zasebno financiranje z odpravo nedelovanja trga ter tako zagotoviti najučinkovitejšo in najbolj strateško porabo javnih sredstev. Zahteva po skladnosti z načeli o državni pomoči bi morala prispevati k takšni učinkoviti in strateški porabi. 

(15)     EFSI bi moral biti usmerjen v projekte z višjim profilom tveganja in donosa, kot ga imajo obstoječi instrumenti EIB in Unije, da se zagotovi dodana vrednost glede na obstoječe operacije. EFSI bi moral financirati projekte po celotni Uniji, vključno z državami, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela. EFSI bi bilo treba uporabiti le v primerih, ko ni na voljo financiranje po razumnih pogojih iz drugih virov.

(16)     EFSI bi moral podpirati naložbe, za katere se pričakuje, da bodo ekonomsko upravičene in tehnično izvedljive, kar pomeni, da lahko vključujejo določeno stopnjo ustreznega tveganja, vendar še vedno izpolnjujejo posebne pogoje za pridobitev financiranja iz EFSI.

(17)     Odločitve o uporabi podpore EFSI za infrastrukturne in velike projekte s srednje veliko tržno kapitalizacijo bi moral sprejemati investicijski odbor. Investicijski odbor bi morali sestavljati neodvisni strokovnjaki, ki imajo strokovno znanje in izkušnje na področju naložbenih projektov. Investicijski odbor bi moral biti odgovoren usmerjevalnemu odboru EFSI, ki bi moral nadzirati izpolnjevanje ciljev EFSI. Da bi dejansko lahko uporabil izkušnje EIS, bi moral EFSI podpirati financiranje za EIS, da bi lahko EIS izvajal posamezne projekte za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(18)     Da se EFSI omogoči podpiranje naložb, bi morala Unija zagotoviti jamstvo v višini 16 000 000 000 EUR. Če se jamstvo zagotovi za celoten portfelj, bi moralo biti kritje jamstva omejeno glede na vrsto instrumenta, kot so dolžniški in lastniški instrumenti ali jamstva, ter kot odstotni delež obsega portfelja neporavnanih obveznosti. Če se jamstvo zagotovi v kombinaciji s 5 000 000 000 EUR, ki jih zagotovi EIB, se pričakuje, da bosta EIB in EIS s podporo EFSI ustvarila za 60 800 000 000 EUR dodatnih naložb. Ta znesek, tj. 60 800 000 000 EUR, ki bo podprt z EFSI, naj bi v obdobju 2015–2017 ustvaril naložbe v skupni vrednosti 315 000 000 000 EUR. Jamstva za projekte, zaključene brez unovčitve jamstva, so na voljo za podporo novim operacijam.

(19)     Da se omogoči dodatno povečanje sredstev EFSI, bi morala biti udeležba v skladu odprta tretjim osebam, vključno z državami članicami, nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali javnimi agencijami, ki so v lasti ali pod nadzorom držav članic, subjekti zasebnega sektorja ter subjekti zunaj Unije, pod pogojem, da obstoječi vplačniki soglašajo z njihovo udeležbo. Tretje osebe lahko neposredno prispevajo v EFSI in sodelujejo v upravljavski strukturi EFSI.

(20)     Na ravni projektov lahko tretje osebe skupaj z EFSI zagotovijo sofinanciranje za posamezne projekte ali prek naložbenih platform, namenjenih določenim geografskim ali tematskim sektorjem.

(21)     Če so izpolnjena vsa ustrezna merila za upravičenost, lahko države članice za prispevanje k financiranju upravičenih projektov, podprtih z jamstvom EU, uporabijo evropske strukturne in investicijske sklade. Prožnost tega pristopa naj bi omogočila kar največji potencial za pritegnitev investitorjev na naložbenih področjih, ki jih podpira EFSI.

(22)     Infrastrukturne in projektne naložbe, ki jih podpira EFSI, bi morale biti v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije skladne s pravili o državni pomoči. Komisija je v ta namen napovedala, da bo oblikovala niz temeljnih načel za oceno skladnosti s pravili o državni pomoči, ki jih bo moral projekt izpolnjevati, da bo upravičen do podpore iz EFSI. Če projekt izpolnjuje ta merila in prejme podporo iz EFSI, je Komisija napovedala, da bo vsaka nacionalna dopolnilna podpora ocenjena po poenostavljeni in pospešeni oceni skladnosti s pravili o državni pomoči, pri čemer bo Komisija dodatno preverila tudi sorazmernost državne podpore (odsotnost čezmernega nadomestila). Komisija je napovedala tudi, da bo pripravila nadaljnje smernice glede teh temeljnih načel, da bi zagotovila učinkovito uporabo javnih sredstev.

(23)     Ker je bilo v Uniji potrebno takojšnje ukrepanje, sta EIB in EIS v letu 2015 pred začetkom veljavnosti te uredbe morda financirala dodatne projekte, ki ne spadajo v njun običajen profil delovanja.  Da bi bili ukrepi, določeni v tej uredbi, čim bolj koristni, bi bilo treba omogočiti, da se takšni dodatni projekti lahko vključijo v kritje z jamstvom EU, če ustrezajo vsebinskim pogojem, določenim v tej uredbi.

(24)     Operacije financiranja in naložbene operacije EIB, ki jih podpira EFSI, bi bilo treba upravljati v skladu s predpisi in postopki EIB, vključno z ustreznimi nadzornimi ukrepi in ukrepi za preprečevanje utaje davkov, ter ustreznimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Računsko sodišče, vključno s tristranskim sporazumom med Evropsko komisijo, Računskim sodiščem in EIB.

(25)     EIB bi morala redno ocenjevati dejavnosti, ki jih podpira EFSI, da bi ocenila njihovo ustreznost, uspešnost in učinek ter opredelila načine za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. Takšne ocene bi morale prispevati k odgovornosti in analizi trajnosti.

(26)     Poleg operacij financiranja, ki se bodo izvajale prek EFSI, bi bilo treba vzpostaviti tudi Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH). Vozlišče naj bi zagotavljalo okrepljeno podporo pri razvoju in pripravi projektov v celotni Uniji, pri čemer bo gradilo na strokovnem znanju Komisije, EIB, nacionalnih spodbujevalnih bank ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov. S tem bi bila vzpostavljena enotna vstopna točka za vprašanja, povezana s tehnično pomočjo za naložbe v Uniji.

(27)     Za kritje tveganj, povezanih z jamstvom EU za EIB, bi bilo treba vzpostaviti jamstveni sklad. Jamstveni sklad bi se moral vzpostaviti s postopnimi vplačili iz proračuna Unije. Jamstveni sklad bi moral pozneje prejemati tudi prejemke in povračila od projektov, ki so prejeli podporo iz EFSI, ter izterjane zneske od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, če je jamstveni sklad že izpolnil zaveze glede jamstva do EIB.

(28)     Jamstveni sklad je namenjen zagotavljanju likvidnostne rezerve za proračun Unije za izgube, ki nastanejo EFSI pri izpolnjevanju njegovih ciljev. Izkušnje v zvezi z naravo naložb, ki naj bi jih podpiral EFSI, kažejo, da bi bilo ustrezno 50-odstotno razmerje med plačili iz proračuna Unije in celotnimi obveznostmi Unije, ki izhajajo iz jamstva.

(29)     Za delno financiranje prispevka iz proračuna Unije bi bilo treba zmanjšati razpoložljiva sredstva za program Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije 2014–2020, določen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[2], ter za Instrument za povezovanje Evrope, določen z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[3]. Cilji navedenih programov se s skladom EFSI ne podvajajo. Vendar se pričakuje, da bo zmanjšanje sredstev za navedena programa zaradi financiranja jamstvenega sklada omogočilo večje naložbe na nekaterih področjih obeh programov, kot bi jih bilo mogoče zagotoviti prek obstoječih programov. EFSI naj bi z jamstvom EU ustvaril finančni vzvod, tako da bi se finančni učinek na navedenih področjih raziskav, razvoja in inovacij ter prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture multipliciral v primerjavi s scenarijem, ko bi bila sredstva porabljena v obliki nepovratnih sredstev v okviru načrtovanih programov Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope. Zato je primerno preusmeriti del financiranja, ki je trenutno predvideno za navedena programa, v korist EFSI.

(30)     Glede na naravo njune zasnove niti jamstvo EU, dano EIB, niti jamstveni sklad nista „finančna instrumenta“ v smislu Uredbe (EU) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[4].

(31)     V Uniji obstaja precejšnje število potencialno izvedljivih projektov, ki se zaradi pomanjkanja gotovosti in preglednosti pri takih projektih ne financirajo. Pogosto je razlog v tem, da zasebni vlagatelji ne vedo za projekte ali pa nimajo dovolj informacij, da bi lahko ocenili naložbena tveganja. Komisija in EIB bi morali ob podpori držav članic spodbujati vzpostavitev preglednega dinamičnega seznama sedanjih in prihodnjih projektov v Uniji, primernih za naložbe. Ta „dinamični seznam projektov“ bi moral zagotavljati, da so informacije o naložbenih projektih redno na voljo javnosti v strukturirani obliki in se tako vlagateljem zagotovijo zanesljive informacije, na podlagi katerih lahko sprejemajo naložbene odločitve.

(32)     Države članice so začele tudi delo na nacionalni ravni na področju opredeljevanja in spodbujanja dinamičnega seznama projektov nacionalnega pomena. Informacije, ki jih pripravljata Komisija in EIB, bi morale vključevati povezave na ustrezne nacionalne sezname projektov.

(33)     Čeprav lahko EIB uporabi projekte, opredeljene v dinamičnem seznamu projektov, za opredelitev in izbor projektov, ki bodo prejeli podporo iz EFSI, bi moral biti dinamični seznam projektov širši in zajemati projekte iz celotne Unije. Seznam lahko vključuje projekte, ki se lahko v celoti financirajo iz sredstev zasebnega sektorja ali s pomočjo drugih instrumentov, zagotovljenih na evropski ali nacionalni ravni. EFSI bi moral biti sposoben podpirati projekte, opredeljene v dinamičnem seznamu projektov, in vlagati vanje, vendar pa vključenost projekta na seznam ne bi smela avtomatično pomeniti dostopa do podpore iz EFSI in EFSI bi moral imeti možnost, da izbere in podpira tudi projekte, ki niso vključeni na seznam.

(34)     Da se zagotovi odgovornost do evropskih državljanov, bi morala EIB redno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku in učinku EFSI.

(35)     Da se zagotovi ustrezno kritje za obveznosti na podlagi jamstva EU in nadaljnja razpoložljivost jamstva EU, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s prilagoditvijo zneskov, ki se vplačajo iz splošnega proračuna Unije, in ustrezno spremeniti Prilogo I. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati, pravočasno in na ustrezen način.

(36)     Ker države članice zaradi razlik v njihovih fiskalnih zmogljivostih za ukrepanje ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, tj. podpirati naložb Unije in zagotoviti večjega dostopa do financiranja za podjetja z do 3 000 zaposlenimi, in ker je te cilje glede na njihov obseg in učinke mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I – Evropski sklad za strateške naložbe

Člen 1 Evropski sklad za strateške naložbe

1.           Komisija z Evropsko investicijsko banko (EIB) sklene sporazum o ustanovitvi Evropskega sklada za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI).

Namen EFSI je podpirati naložbe v Uniji in zagotavljati večji dostop do financiranja podjetjem z do 3 000 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, in sicer tako, da EIB omogoča prevzemanje tveganj (v nadaljnjem besedilu: sporazum o EFSI).

2.           K sporazumu o EFSI lahko pristopijo države članice. Če se s tem strinjajo obstoječi vplačniki, lahko k sporazumu o EFSI pristopijo tudi tretje osebe, vključno z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali javnimi agencijami, ki so v lasti ali pod nadzorom držav članic, ter subjekti zasebnega sektorja.

Člen 2 Pogoji, ki jih določa sporazum o EFSI

1.           Sporazum o EFSI vsebuje zlasti naslednje:

(a) določbe o ustanovitvi EFSI kot ločenega, jasno opredeljivega in preglednega jamstvenega instrumenta ter o ločenem računu, ki ga upravlja EIB;

(b) znesek finančnega prispevka, ki ga EIB zagotavlja prek EFSI, in z njim povezane pogoje;

(c) pogoje financiranja, ki jih EIB zagotavlja Evropskemu investicijskemu skladu (v nadaljnjem besedilu: EIS) prek EFSI;

(d) določbe glede ureditev upravljanja v zvezi z EFSI v skladu s členom 3, brez poseganja v statut Evropske investicijske banke;

(e) podrobna pravila o zagotavljanju jamstva EU v skladu s členom 7, vključno z omejenim kritjem za portfelje posameznih vrst instrumentov, unovčitvami jamstva EU, ki se (razen v primeru morebitnih izgub lastniškega kapitala) opravijo samo enkrat letno po obračunu dobičkov in izgub iz naslova operacij financiranja, ter plačili za jamstvo ter zahtevo, da mora biti plačilo za prevzem tveganj porazdeljeno med vplačnike sorazmerno z njihovim deležem tveganja;

(f) določbe in postopke v zvezi z izterjavo terjatev;

(g) zahteve v zvezi z uporabo jamstva EU, vključno z opredeljenimi časovnimi okviri in ključnimi kazalniki uspešnosti;

(h) določbe o potrebnem financiranju za EIAH v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 2;

(i) določbe o načinu, na katerega lahko tretje osebe skupaj z EIB sofinancirajo operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih podpira EFSI;

(j) podrobnosti o kritju jamstva EU.

Sporazum o EFSI določa, da so operacije, ki se izvajajo s podporo EFSI, in druge operacije EIB jasno ločene.

Sporazum o EFSI določa, da morajo dejavnosti EFSI, ki jih izvaja EIS, upravljati organi upravljanja EIS.

Sporazum o EFSI določa, da se plačila, ki se dodelijo Uniji iz naslova operacij, ki jih podpira EFSI, zagotovijo po odbitku plačil zaradi unovčitve jamstva EU in posledično stroškov v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 2 in v skladu s členom 5(3).

2.           Sporazum o EFSI določa vzpostavitev Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (v nadaljnjem besedilu: EIAH) v okviru EIB. Cilj EIAH je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije z zagotavljanjem svetovalnih storitev pri izbiri, pripravi in razvoju naložbenih projektov ter  hkrati delovati kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije. To vključuje podporo pri uporabi tehnične pomoči za strukturiranje projektov, uporabi inovativnih finančnih instrumentov, uporabi javno-zasebnih partnerstev ter po potrebi svetovanje o zadevnih vprašanjih v zvezi z zakonodajo EU.

Za dosego tega cilja EIAH uporablja strokovno znanje EIB, Komisije, nacionalnih spodbujevalnih bank ter upravnih organov evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

EIAH delno financira Unija, in sicer največ do zneska 20 000 000 EUR letno v obdobju, ki se konča 31. decembra 2020, za dodatne storitve, ki jih EIAH zagotavlja poleg obstoječe tehnične pomoči EIB.  V letih po letu 2020 je finančni prispevek Unije neposredno vezan na določbe, vključene v prihodnje večletne finančne okvire.

3.           Države članice, ki pristopijo k sporazumu o EFSI, lahko svoj prispevek zagotovijo zlasti v obliki denarnih sredstev ali jamstva, sprejemljivega za EIB. Druge tretje osebe lahko svoj prispevek zagotovijo samo v obliki denarnih sredstev.

Člen 3 Upravljanje EFSI

1.           Sporazum o EFSI določa, da EFSI upravlja usmerjevalni odbor, ki določi strateške usmeritve ter politike in postopke glede strateškega dodeljevanja sredstev in poslovanja, vključno z naložbeno politiko za projekte, za katere lahko EFSI zagotavlja podporo, in profilom tveganja EFSI v skladu s cilji na podlagi člena 5(2). Usmerjevalni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika.

2.           Dokler sta edini vplačnici v EFSI Unija in EIB, se število članov in glasov v usmerjevalnem odboru razdeli glede na velikost posameznih prispevkov v obliki denarnih sredstev ali jamstev. 

Usmerjevalni odbor sprejema odločitve soglasno.

3.           Ko k sporazumu o EFSI pristopijo tretje osebe v skladu s členom 1(2), se število članov in glasov v usmerjevalnem odboru razdeli glede na velikost prispevkov posameznih vplačnikov v obliki denarnih sredstev ali jamstev. Število članov in glasov Komisije in EIB v skladu z odstavkom 2 se ustrezno preračuna.

Usmerjevalni odbor si prizadeva za soglasno sprejemanje odločitev. Če usmerjevalni odbor v roku, ki ga določi predsednik, ne more sprejeti soglasne odločitve, odloči z navadno večino.

Če Komisija ali EIB glasujeta proti odločitvi usmerjevalnega odbora, se odločitev ne sprejme.

4.           Sporazum o EFSI določa, da ima EFSI izvršnega direktorja, ki je odgovoren za tekoče vodenje EFSI ter pripravo in vodenje sestankov investicijskega odbora iz odstavka 5. Izvršnemu direktorju pomaga namestnik izvršnega direktorja.

Izvršni direktor usmerjevalnemu odboru vsako četrtletje poroča o dejavnostih EFSI.

Izvršnega direktorja in njegovega namestnika imenuje usmerjevalni odbor na skupni predlog Komisije in EIB za triletni mandat, ki se lahko obnovi.

5.           Sporazum o EFSI določa, da ima EFSI investicijski odbor, ki je odgovoren za preučitev potencialnih operacij v skladu z naložbenimi politikami EFSI in odobritev jamstva EU za operacije v skladu s členom 5, ne glede na njihovo geografsko lokacijo.

Investicijski odbor sestavlja šest neodvisnih strokovnjakov in izvršni direktor. Neodvisni strokovnjaki imajo obsežne relevantne tržne izkušnje s projektnim financiranjem in jih imenuje usmerjevalni odbor za triletni mandat, ki se lahko obnovi.

Investicijski odbor sprejema odločitve z navadno večino.

POGLAVJE II – Jamstvo EU in jamstveni sklad EU

Člen 4 Jamstvo EU

Unija zagotovi EIB jamstvo za operacije financiranja ali naložbene operacije, ki se izvajajo v Uniji in spadajo na področje te Uredbe (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU). Za instrumente iz člena 6 se jamstvo EU zagotovi kot garancija na prvi poziv.

Člen 5 Zahteve za uporabo jamstva EU

1.           Pogoj za dodelitev jamstva EU je, da sporazum o EFSI stopi v veljavo.

2.           Jamstvo EU se dodeli za operacije financiranja in naložbene operacije EIB, ki jih odobri investicijski odbor iz člena 3(5), ali za financiranje EIS, da bi ta lahko izvajal operacije financiranja in naložbene operacije EIB v skladu s členom 7(2). Zadevne operacije so skladne s politikami Unije in podpirajo katerega koli od naslednjih splošnih ciljev:

(a) razvoj infrastrukture, vključno s področjem prometa, zlasti v industrijskih središčih; energijo, zlasti energetske povezave, ter digitalno infrastrukturo;

(b) naložbe v izobraževanje in usposabljanje, zdravje, raziskave in razvoj, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter inovacije;

(c) povečanje obnovljivih virov energije ter energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov;

(d) infrastrukturne projekte na področjih okolja, naravnih virov, razvoja mest in na socialnem področju;

(e) zagotavljanje finančne podpore za podjetja iz člena 1(1), vključno s financiranjem tveganja v zvezi z obratnim kapitalom.

Poleg tega se jamstvo EU prek EIB dodeli za podporo namenskim naložbenim platformam in nacionalnim spodbujevalnim bankam, ki vlagajo v operacije, ki ustrezajo zahtevam iz te uredbe. V tem primeru usmerjevalni odbor določi politiko v zvezi z upravičenimi naložbenimi platformami.

3.           Evropska investicijska banka v skladu s členom 17 statuta EIB določi, da upravičenci do operacij financiranja krijejo lastne stroške, povezane z EFSI. Ne glede na pododstavka 2 in 3 se iz proračuna Unije ne krijejo nobeni upravni odhodki ali kakršne koli druge pristojbine EIB za dejavnosti financiranja in naložbene dejavnosti, ki jih EIB izvaja v skladu s to uredbo.

             EIB lahko unovči jamstvo EU v skladu s členom 2(1)(e) do najvišje zgornje meje, ki ustreza 1 % skupnih neporavnanih obveznosti iz naslova jamstva EU za kritje stroškov, ki so bili zaračunani upravičencem do operacij financiranja, vendar niso bili izterjani.

             Če EIB v imenu EFSI zagotovi financiranje EIS, ki je krito z jamstvom EU v skladu s členom 7(2), se pristojbine EIB lahko krijejo iz proračuna Unije.

4.           Če so izpolnjena vsa ustrezna merila za upravičenost, lahko države članice za sofinanciranje upravičenih projektov, v katere vlaga EIB s podporo jamstva EU, uporabijo evropske strukturne in investicijske sklade.

Člen 6 Upravičeni instrumenti

Za namene člena 5(2) EIB uporablja jamstvo EU za kritje tveganj za instrumente, in sicer praviloma za portfelje instrumentov.

Posamezne instrumente, upravičene do kritja, ali portfelje lahko sestavljajo naslednji instrumenti:

(a) posojila EIB, jamstva, posredna osebna jamstva, instrumenti kapitalskih trgov, katera koli druga oblika instrumentov za financiranje ali izboljšanje kreditne kvalitete ter naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital. Ti instrumenti se odobrijo, pridobijo ali izdajo v korist operacij, ki se izvajajo v Uniji, vključno s čezmejnimi operacijami med državo članico in tretjo državo, v skladu s to uredbo, če je bilo odobreno financiranje EIB, pa v skladu s podpisanim sporazumom, ki ni niti potekel niti ni bil preklican;

(b) financiranje EIB, zagotovljeno EIS za posojila, jamstva, posredna osebna jamstva, katero koli drugo obliko instrumentov za financiranje ali izboljšanje kreditne kvalitete, instrumente kapitalskih trgov ter naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital. Ti instrumenti se odobrijo, pridobijo ali izdajo v korist operacij, ki se izvajajo v Uniji, v skladu s to uredbo, če je bilo odobreno financiranje EIS, pa v skladu s podpisanim sporazumom, ki ni niti potekel niti ni bil preklican.

Člen 7 Kritje in pogoji jamstva EU

1.           Znesek jamstva EU za EIB znaša 16 000 000 000 EUR; od tega se največ 2 500 000 000 EUR lahko dodeli za financiranje s strani EIB v korist EIS v skladu z odstavkom 2.  Ne glede na člen 8(9) skupna plačila Unije v korist EIB na podlagi jamstva ne smejo preseči zneska jamstva.

2.           Kritje jamstva za posamezno vrsto portfelja instrumentov iz člena 6 se določi na podlagi tveganja zadevnega portfelja. Jamstvo EU je ustrezno za zagotavljanje jamstva za prvo izgubo za portfelj ali celotnega jamstva. EU jamstvo se lahko odobri po načelu enakovrednosti (pari passu) z drugimi vplačniki.

Če EIB zagotovi financiranje EIS za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij EIB, jamstvo EU zagotavlja polno jamstvo za financiranje s strani EIB, pod pogojem, da EIB zagotovi enak znesek financiranja brez jamstva EU. Znesek, zavarovan z jamstvom EU, ne presega 2 500 000 000 EUR.

3.           Če EIB unovči jamstvo EU v skladu s sporazumom o EFSI, Unija izvrši plačilo na poziv v skladu s pogoji zadevnega sporazuma.

4.           Če Unija izvrši kakršno koli plačilo na podlagi jamstva EU, EIB izterja terjatve za plačane zneske in izterjane zneske povrne Uniji.

Člen 8 Jamstveni sklad EU

1.           Ustanovi se jamstveni sklad EU (v nadaljnjem besedilu: jamstveni sklad), iz katerega se lahko izvrši plačilo EIB v primeru unovčitve jamstva EU.

2.           Sklad se financira iz:

(a) plačil iz splošnega proračuna Unije,

(b) donosov na investirana sredstva jamstvenega sklada;

(c) zneskov, izterjanih od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, v skladu s postopkom izterjave, določenim v sporazumu o EFSI, kot je določeno v členu 2(1)(f),

(d) drugih plačil, ki jih Unija prejme v skladu s sporazumom o EFSI.

3.           Vplačila v jamstveni sklad, določena v točkah (c) in (d) odstavka 2, pomenijo notranje namenske prejemke v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU) št. 966/2012.

4.           Sredstva jamstvenega sklada, ki se skladu zagotovijo skladno z odstavkom 2, neposredno upravlja Komisija, vlagajo pa se v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in so skladna z ustreznimi bonitetnimi pravili.

5.           Vplačila v jamstveni sklad iz odstavka 2 se uporabijo, da se doseže ustrezna raven, ki odraža celotne obveznosti jamstva EU (v nadaljnjem besedilu: ciljni znesek). Ciljni znesek je določen na 50 % celotnih obveznosti Unije iz naslova jamstva.

V začetnem obdobju se ciljni znesek doseže s postopnimi vplačili sredstev iz odstavka 2(a). Če med začetnim vzpostavljanjem jamstvenega sklada pride do unovčitve jamstva, k ciljnemu znesku prispevajo tudi vplačila v jamstveni sklad, določena v točkah (b), (c) in (d) odstavka 2, in sicer do zneska, enakega unovčitvam jamstva.

6.           Komisija do 31. decembra 2018 in vsako leto po tem datumu pregleda ustreznost ravni sredstev v jamstvenem skladu, pri čemer upošteva morebitno zmanjšanje sredstev zaradi unovčitve jamstva ter oceno EIB, predloženo v skladu s členom 10(3).

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 17 sprejme delegirane akte o prilagoditvi ciljnega zneska, določenega v odstavku 5, za največ 10 %, da bi bolje upoštevala potencialno tveganje, povezano z unovčitvijo jamstva EU.

7.           Po prilagoditvi ciljnega zneska v letu n ali oceni ustreznosti ravni sredstev jamstvenega sklada v skladu s pregledom, določenim v odstavku 6:

(a) se morebitni presežek z eno transakcijo vplača na posebno postavko izkaza prihodkov v splošnem proračunu Evropske unije leta n+1,

(b) se morebitna dodatna sredstva vplačajo v jamstveni sklad v letnih tranšah v največ triletnem obdobju, ki začne teči leta n+1.

8.           Če se stanje sredstev v jamstvenem skladu 1. januarja 2019 zaradi unovčitev jamstva zniža pod 50 % ciljnega zneska, Komisija predloži poročilo o morebitnih izrednih ukrepih, ki so potrebni za obnovitev sklada.

9.           Po unovčitvi jamstva EU se vplačila v jamstveni sklad, določena v točkah (b), (c) in (d) odstavka 2, ki presegajo ciljni znesek, uporabijo za obnovitev jamstva EU največ do prvotnega zneska.

POGLAVJE III – Dinamični seznam evropskih naložbenih projektov

Člen 9 Dinamični seznam evropskih naložbenih projektov

1.           Komisija in EIB ob podpori držav članic spodbujata vzpostavitev preglednega dinamičnega seznama sedanjih in potencialnih prihodnjih naložbenih projektov v Uniji. Dinamični seznam ne vpliva na končno izbiro projektov, ki bodo prejeli podporo, v skladu s členom 3(5).

2.           Komisija in EIB redno in strukturirano pripravljata, posodabljata in razširjata informacije o sedanjih in prihodnjih naložbah, ki znatno prispevajo k doseganju ciljev politik EU.

3.           Države članice redno in strukturirano pripravljajo, posodabljajo in razširjajo informacije o sedanjih in prihodnjih naložbenih projektih na svojem ozemlju.

POGLAVJE IV – Poročanje, odgovornost in ocenjevanje

Člen 10 Poročanje in računovodski izkazi

1.           EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, vsako polletje poroča Komisiji o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki se izvajajo na podlagi te uredbe. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in ključne kazalnike uspešnosti, določene v skladu s členom 2(1)(g). Poročilo vključuje tudi statistične, finančne in računovodske podatke o vsaki posamezni operaciji financiranja in naložbeni operaciji EIB ter o vseh operacijah skupaj.

2.           EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB. Poročilo se objavi in vključuje:

(a) oceno operacij financiranja in naložbenih operacij EIB na ravni operacije, sektorja, države in regije ter njihove skladnosti s to uredbo, skupaj z oceno porazdelitve operacij financiranja in naložbenih operacij EIB po ciljih iz člena 5(2);

(b) oceno dodane vrednosti, mobilizacije sredstev zasebnega sektorja, pričakovane in dejanske realizacije, rezultatov in učinka operacij financiranja in naložbenih operacij EIB na agregirani osnovi;

(c) oceno finančnih koristi, prenesenih na upravičence do operacij financiranja in naložbenih operacij EIB, na agregirani osnovi;

(d) oceno kakovosti operacij financiranja in naložbenih operacij EIB;

(e) podrobne informacije o unovčitvah jamstva EU;

(f) računovodske izkaze EFSI.

3.           Za namene Komisijinih računovodskih izkazov in poročanja o tveganjih, kritih z jamstvom EU, ter upravljanja jamstvenega sklada, EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, Komisiji vsako leto predloži:

(a)  informacije EIB in EIS glede ocene tveganja in bonitetne ocene operacij financiranja in naložbenih operacij EIB;

(b) informacije o neporavnanih finančnih obveznostih EU v zvezi z jamstvi, danimi za operacije financiranja in naložbene operacije EIB, razčlenjene po posameznih operacijah;

(c) informacije o skupnih dobičkih ali izgubah iz naslova operacij financiranja in naložbenih operacij EIB v okviru portfeljev, določenih v sporazumu o EFSI v skladu s členom 2(1)(e).

4.           EIB Komisiji na zahtevo predloži dodatne informacije, potrebne za izpolnitev obveznosti Komisije v zvezi s to uredbo.

5.           EIB in po potrebi EIS predložita informacije iz odstavkov 1 do 4 na lastne stroške.

6.           Komisija vsako leto do 30. junija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču letno poročilo o stanju jamstvenega sklada in njegovem vodenju v preteklem koledarskem letu.

Člen 11 Odgovornost

1.           Izvršni direktor na zahtevo Evropskega parlamenta sodeluje na obravnavi Evropskega parlamenta v zvezi z uspešnostjo EFSI.

2.           Izvršni direktor ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament naslovi na EFSI, in sicer v vsakem primeru v petih tednih od prejema vprašanja.

3.           Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta poroča Evropskemu parlamentu o uporabi te uredbe.

Člen 12 Ocenjevanje in pregled

1.           Komisija najpozneje [OP vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] oceni delovanje EFSI. EIB oceno predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Komisija najpozneje [OP vstaviti datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] oceni uporabo jamstva EU in delovanje jamstvenega sklada, vključno z vplačili v skladu s členom 8(9). Komisija oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.           Do 30. junija 2018 in nato vsaka tri leta:

(a) EIB objavi podrobno poročilo o delovanju EFSI;

(b) Komisija objavi podrobno poročilo o uporabi jamstva EU in delovanju jamstvenega sklada.

3.           EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, zagotovi informacije, potrebne za oceno in poročilo Komisije iz odstavkov 1 in 2.

4.           EIB in EIS redno pošiljata Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji vsa svoja neodvisna poročila, v katerih ocenjujeta rezultate, dosežene v praksi pri dejavnostih EIB in EIS, ki se izvajajo na podlagi te uredbe.

5.           Komisija najpozneje [OP vstaviti datum: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe, ki mu po potrebi priloži ustrezne zakonodajne predloge.

POGLAVJE V – Splošne določbe

Člen 13 Preglednost in javno razkritje informacij

EIB v skladu s svojo politiko glede preglednosti pri dostopu do dokumentov in informacij na svoji spletni strani objavi informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih informacijah EIB ter o tem, kako te operacije prispevajo k splošnim ciljem iz člena 5(2).

Člen 14 Revizija Računskega sodišča

Računsko sodišče opravi revizijo jamstva EU ter plačil in izterjanih zneskov na podlagi tega jamstva, ki se pripišejo splošnemu proračunu Unije.

Člen 15 Ukrepi proti goljufijam

1.           EIB nemudoma obvesti OLAF ter mu predloži potrebne informacije, če v kateri koli fazi priprave, izvedbe ali zaključka operacij, zavarovanih z jamstvom EU, utemeljeno sumi, da je prišlo do morebitnega primera goljufije, korupcije, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki bi lahko škodila finančnim interesom Unije.

2.           OLAF lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta([5]), Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96([6]) in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95([7]), da se zaščitijo finančni interesi Unije in ugotovi, ali je v zvezi z operacijami, podprtimi z jamstvom EU, prišlo do goljufije, korupcije, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije. OLAF lahko pristojnim organom zadevnih držav članic posreduje informacije, ki jih je pridobil med preiskavami.

Kadar se takšne nezakonite dejavnosti dokažejo, EIB poskuša zagotoviti izterjavo v zvezi s svojimi operacijami financiranja, podprtimi z jamstvom EU.

3.           V sporazume o financiranju, podpisane v zvezi z operacijami, podprtimi na podlagi te uredbe, se vključijo določila, ki omogočajo izključitev iz operacij financiranja in naložbenih operacij EIB, ter po potrebi ustrezni ukrepi za izterjavo v primeru goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti v skladu s sporazumom o EFSI, politikami EIB in veljavnimi regulativnimi zahtevami. Odločitev o izključitvi iz operacij financiranja in naložbenih operacij EIB se sprejme v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju ali naložbah.

Člen 16 Izključene dejavnosti in nekooperativne jurisdikcije

1.           EIB pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah ne podpira nobenih dejavnosti, ki se izvajajo za nezakonite namene, vključno s pranjem denarja, financiranjem terorizma, davčnimi goljufijami in davčnimi utajami, korupcijo ali goljufijami, ki škodijo finančnim interesom Unije. EIB zlasti ne sodeluje v nobenih operacijah financiranja ali naložbenih operacijah, ki se izvajajo prek nosilca v nekooperativni jurisdikciji, v skladu s svojo politiko glede šibkih ali nekooperativnih jurisdikcij, ki temelji na politikah Unije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ali Projektne skupine za finančno ukrepanje.

2.           EIB pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah uporablja načela in standarde, določene v zakonodaji Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, vključno z zahtevo po sprejetju ustreznih ukrepov za identifikacijo dejanskega lastnika, kadar je primerno.

Člen 17 Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(6) se prenese na Komisijo za obdobje treh let od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem triletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.           Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče preneseno pooblastilo iz člena 8(6). S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8(6), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE VI – Spremembe

Člen 18 Spremembe Uredbe (EU) št. 1291/2013

Uredba (EU) št. 1291/2013 se spremeni:

(1)        V členu 6 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.       Finančna sredstva za izvajanje programa Obzorje 2020 znašajo 74 328,3 milijona EUR v tekočih cenah; od tega se največ 71 966,9 milijona EUR dodeli za dejavnosti iz naslova XIX PDEU.

Evropski parlament in Svet odobrita letna proračunska sredstva v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

2.         Znesek za dejavnosti iz naslova XIX PDEU se razporedi med prednostne naloge iz člena 5(2) te uredbe, kot sledi:

(a) Odlična znanost: 23 897,0 milijona EUR v tekočih cenah;

(b) Vodilni položaj v industriji: 16 430,5 milijona EUR v tekočih cenah;

(c) Družbeni izzivi: 28 560,7 milijona EUR v tekočih cenah.

Najvišji skupni znesek finančnega prispevka Unije iz programa Obzorje 2020 za posebne cilje iz člena 5(3) in za nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča znaša, kot sledi:

(i) Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe: 782,3 milijona EUR v tekočih cenah;

(ii) Znanost z in za družbo: 443,8 milijona EUR v tekočih cenah;

(iii) Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča: 1 852,6 milijona EUR v tekočih cenah.

Okvirna razčlenitev za prednostne naloge in posebne cilje iz člena 5(2) in (3) je določena v Prilogi II.

3.         EIT se financira z najvišjim prispevkom iz programa Obzorje 2020 v višini 2 361,4 milijona EUR v tekočih cenah, kakor je določeno v Prilogi II.“

(2)        Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 19 Spremembe Uredbe (EU) št. 1316/2013

V členu 5 Uredbe (EU) št. 1316/2013 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.       Finančna sredstva za izvajanje IPE za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 29 942 259 000 EUR (*) v tekočih cenah. Ta znesek se razdeli, kot sledi:

(a) prometni sektor: 23 550 582 000 EUR; od tega se 11 305 500 000 EUR prenese iz Kohezijskega sklada in se v skladu s to uredbo porabi izključno v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(b) telekomunikacijski sektor: 1 041 602 000 EUR;

(c) energetski sektor: 5 350 075 000 EUR.

Ti zneski ne vplivajo na uporabo mehanizma prilagodljivosti, določenega v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013(*).

(*) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).“

POGLAVJE VII – Prehodne in končne določbe

Člen 20 Prehodna določba

EIB ali EIS lahko v obdobju od 1. januarja 2015 do sklenitve sporazuma o EFSI operacije financiranja in naložbene operacije, ki sta jih odobrila, predložita Komisiji za pridobitev kritja na podlagi jamstva EU.

Komisija navedene operacije oceni in če ugotovi, da so skladne z vsebinskimi zahtevami, določenimi v členu 5 in v sporazumu o EFSI, odloči, da se zanje odobri kritje z jamstvom EU.

Člen 21 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem skladu za strateške naložbe ter spremembi Uredbe (EU) št. 1291/2013 in Uredbe (EU) št. 1316/2013

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[8]

Področje: ekonomske in finančne zadeve

Dejavnost v okviru ABB: finančni posli in instrumenti

Za podrobno navedbo dejavnosti v okviru ABB glej oddelek 3.2

Področje: mobilnost in promet

Področje: komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologija

Področje: energija

1.3.        Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

¨Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[9]

¨Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa

X Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Podpora naložbam, ki spodbujajo rast, v skladu s proračunskimi prioritetami Unije, zlasti na področjih:

1)       strateške infrastrukture (digitalne naložbe in naložbe v energijo v skladu s politikami EU);

2)       prometne infrastrukture v industrijskih središčih, izobraževanja, raziskav in inovacij;

3)       naložb za spodbujanje zaposlovanja, zlasti prek financiranja za MSP in ukrepov za zaposlovanje mladih.

1.4.2.     Posebni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posebni cilj št. 1

Povečanje števila in obsega operacij financiranja in naložbenih operacij Evropske investicijske banke (EIB) na prednostnih področjih

Posebni cilj št. 2

Povečanje obsega financiranja Evropskega investicijskega sklada (EIS) za mala in srednja podjetja

Posebni cilj št. 3

Vzpostavitev evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

ECFIN: finančni posli in instrumenti

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za ciljne upravičence/skupine.

Pobuda naj bi Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu omogočila izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij na področjih, navedenih v oddelku 1.4.1., z večjim obsegom financiranja ter v primeru EIB z bolj tveganimi, vendar še vedno ekonomsko upravičenimi projekti.

Z zagotavljanjem jamstva EU za EIB naj bi bil ustvarjen multiplikacijski učinek, tako da bi lahko 1 EUR jamstva EU v okviru te pobude ustvaril 15 EUR, investiranih v projekte.

S tem naj bi pobuda pripomogla k mobilizaciji financiranja za projekte v višini najmanj 315 milijard EUR do leta 2020. To naj bi pomagalo okrepiti skupne naložbe v Uniji, s tem pa tudi potencialno in dejansko rast ter zaposlovanje.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in učinka 

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Cilj je povečati naložbe na strateških področjih, navedenih v oddelku 1.4.1.

Pri tem bodo uporabljeni naslednji kazalniki:

– število projektov/MSP, ki so prejeli financiranje EIB/EIS v okviru pobude,

– dosežen multiplikacijski učinek. Pričakuje se približno 15-kratni multiplikacijski učinek v smislu uporabe jamstva EU v primerjavi s celotnimi naložbami, pridobljenimi za projekte, ki so podprti v okviru pobude, in pogoji transakcij,

– skupni obseg financiranja, pridobljenega za podprte projekte.

Spremljanje rezultatov bo temeljilo na poročilih EIB in raziskavah trga.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Pobuda bo omogočila ekonomije obsega pri uporabi inovativnih finančnih instrumentov s spodbujanjem zasebnih naložb v celotni Uniji ter uporabo evropskih institucij ter njihovega strokovnega znanja v ta namen. Zaradi odsotnosti geografskih meja znotraj Unije bodo podprti projekti na splošno privlačnejši in manj tvegani, kot bi bili v posameznih državah članicah.

1.5.2.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Komisija je pri uporabi inovativnih instrumentov financiranja pridobila dragocene izkušnje, zlasti pri pilotni fazi pobude za projektne obveznice in uporabi obstoječih skupnih finančnih instrumentov EU in EIB, kot so instrumenti, uporabljeni v okviru programov COSME, Obzorje 2020 ali pri pobudi za projektne obveznice.

1.5.3.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Pobuda je v celoti skladna z obstoječimi programi v okviru razdelka 1a, zlasti Instrumentom za povezovanje Evrope ter programoma Obzorje 2020 in COSME.

Izkoriščanje sinergij bo potekalo z uporabo obstoječega strokovnega znanja Komisije pri upravljanju finančnih virov in izkušenj, pridobljenih pri uporabi obstoječih skupnih instrumentov financiranja EU in EIB.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ¨ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

– ¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[10]

X Neposredno upravljanje – Komisija

– X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

– ¨ prek izvajalskih agencij.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami

¨ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

– ¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– ¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– ¨ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– ¨ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

– ¨ subjektom javnega prava,

– ¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

– ¨ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

– Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Jamstveni sklad bo neposredno upravljala Komisija.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, v skladu s členom 10 vsako polletje poroča Komisiji o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB. Poleg tega EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB.  Komisija mora Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču vsako leto do 30. junija poslati letno poročilo o stanju jamstvenega sklada in njegovem vodenju v preteklem letu.

EIB v skladu s členom 12 predloga oceni delovanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in svojo oceno predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Komisija poleg tega oceni uporabo jamstva EU in delovanje jamstvenega sklada ter oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Do 30. junija 2018 in nato vsaka tri leta mora biti predloženo podrobno poročilo o delovanju EFSI ter podrobno poročilo o uporabi jamstva EU in delovanju jamstvenega sklada.

2.1.1.     Upravljavski in kontrolni sistem

Člen 14 predloga določa, da Računsko sodišče opravi revizijo jamstva EU ter plačil in izterjanih zneskov na podlagi tega jamstva, ki se pripišejo splošnemu proračunu Unije.

Operacije financiranja in naložbene operacije EIB bo upravljala EIB v skladu s svojimi pravili in postopki, vključno z ustreznimi ukrepi za revizijo, nadzor in spremljanje. Kot predvideva statut EIB, je revizijska komisija EIB, ki ji pomagajo zunanji revizorji, pristojna za preverjanje pravilnosti operacij in računovodskih izkazov EIB. Računovodske izkaze EIB letno potrdi njen svet guvernerjev.

Če Komisijo zastopa direktor in namestnik direktorja, mora vsako operacijo financiranja in naložbeno operacijo EIB odobriti svet direktorjev EIB ter spremljati, ali upravljanje EIB poteka v skladu s statutom in splošnimi smernicami, ki jih določi svet guvernerjev.

Obstoječi tristranski sporazum med Komisijo, Računskim sodiščem in EIB iz oktobra 2003 podrobno določa pravila, v skladu s katerimi mora Računsko sodišče opraviti revizije operacij financiranja EIB, ki se izvajajo na podlagi jamstva EU.

2.1.2.     Ugotovljena tveganja

Operacije financiranja in naložbene operacije EIB, krite z jamstvom Unije, so povezane s precejšnjim tveganjem. Verjetnost unovčitve jamstva je znatna. Vendar se ocenjuje, da jamstveni sklad proračunu Unije zagotavlja potrebno zaščito. Pri projektih lahko pride do zamud pri izvajanju ali prekoračitve načrtovanih stroškov.

Celo ob konservativnih predpostavkah bi se stroškovna učinkovitost pobude sčasoma lahko zmanjšala zaradi nezadostnega zanimanja za instrument na trgu zaradi spreminjajočih se tržnih pogojev, zaradi česar bi bil nižji tudi predvideni multiplikacijski učinek.

V skladu s členom 8(4) se morajo sredstva jamstvenega sklada investirati. Pri teh naložbah bo prisotno naložbeno tveganje (npr. tržno in kreditno tveganje) ter določeno operativno tveganje.

2.1.3.     Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

EFSI bo upravljal usmerjevalni odbor, ki bo določil strateške usmeritve ter politike in postopke glede strateškega dodeljevanja sredstev in poslovanja, vključno z naložbeno politiko za projekte, za katere lahko EFSI zagotavlja podporo, in profilom tveganja EFSI.

Odločitve o uporabi podpore EFSI za infrastrukturne in večje projekte s srednje veliko tržno kapitalizacijo bo sprejemal investicijski odbor. Investicijski odbor bi moral biti sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, ki imajo potrebno strokovno znanje in izkušnje na področjih naložbenih projektov in bo odgovoren usmerjevalnemu odboru, ki nadzoruje izpolnjevanje ciljev EFSI.

EFSI bo imel tudi izvršnega direktorja, ko bo odgovoren za tekoče vodenje EFSI ter pripravo sestankov investicijskega odbora. Izvršni direktor bo neposredno odgovoren usmerjevalnemu odboru, ki mu bo vsako četrtletje poročal o dejavnostih EFSI. Izvršnega direktorja bo imenoval usmerjevalni odbor na skupni predlog Komisije in EIB za triletni mandat, ki se lahko obnovi.

Sredstva jamstvenega sklada bo upravljala Komisija v skladu z Uredbo ter svojimi veljavnimi notranjimi pravili in postopki.

2.2.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Člen 15 predloga pojasnjuje pristojnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za preiskovanje operacij, podprtih v okviru te pobude. V skladu s sklepom sveta guvernerjev EIB z dne 27. julija 2004 glede sodelovanja EIB z uradom OLAF je EIB uvedla posebna pravila o sodelovanju z uradom OLAF v zvezi z možnimi primeri goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije.

Zunaj teh pristojnosti se uporabljajo pravila in postopki EIB. Ti vključujejo zlasti notranje postopke EIB za preiskave, ki jih je marca 2013 potrdil upravni odbor EIB. Poleg tega je EIB septembra 2013 sprejela „politiko za preprečevanje in odvračanje od prepovedanega ravnanja pri dejavnostih Evropske investicijske banke“ (politika EIB proti goljufijam).

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Za obstoječe proračunske vrstice glej oddelek 3.2.

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

|| dif./nedif.[11] || držav Efte[12] || držav kandidatk[13] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1a || 01.0404  – Jamstvo za EFSI || dif. || NE || NE || NE || NE

1a || 01.0405  Oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada EFSI || dif. || NE || NE || NE || NE

1a || 01.0406  Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe || dif. || NE || NE || NE || NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Viri financiranja Evropskega sklada za strateške naložbe || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

INSTRUMENT ZA POVEZOVANJE EVROPE, od tega || 790 || 770 || 770 || 970 || || || 3300

06.020101 – Odpravljanje ozkih grl, izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema, vzpostavitev manjkajočih povezav in izboljšanje čezmejnih odsekov 06.020102 – Zagotavljanje trajnostnih in učinkovitih prometnih sistemov 06.020103  – Optimizacija vključevanja in medsebojnega povezovanja načinov prevoza ter izboljšanje interoperabilnosti || 560,3 34,9 104,8 || 520,3 32,4 97,3 || 480,3 29,9 89,8 || 600,3 37,4 112,3 || || || 2161,2 134,6 404,2

09.0303 – Spodbujanje interoperabilnosti, trajnostne vzpostavitve, delovanja in nadgradnje vseevropskih infrastruktur za digitalne storitve ter usklajevanja na evropski ravni || || || 50 || 50 || || || 100

32.020101 –  Nadaljnje povezovanje notranjega energetskega trga ter čezmejna interoperabilnost elektroenergetskih in plinskih omrežij 32.020102 – Izboljšanje zanesljivosti oskrbe Unije z energijo  32.020103 – Prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja  || 30 30 30 || 40 40 40 || 40 40 40 || 56,7 56,6 56,7 || || || 166,7 166,6 166,7

OBZORJE 2020, od tega || 70 || 860 || 871 || 479 || 150 || 270 || 2700

02.040201 –  Vodilna vloga v vesolju 02.040203 – Večje število inovacij v malih in srednjih podjetjih (MSP) 02.040301 – Vzpostavitev gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire in je odporno na podnebne spremembe, ter trajnostne oskrbe s surovinami 02.040302 – Spodbujanje varnih evropskih družb || 11 1,8 3,7 7,5 || 29,9 2,1 7,0 25 || 27,9 6,1 7 25 || 11,6 6,5 17,5 10,4 || || || 80,4 16,5 35,2 67,9

05.090301 – Zagotavljanje zanesljive in zadostne preskrbe z varno hrano in drugimi biološkimi izdelki visoke kakovosti || || 30 || 37 || 33 || || || 100

06.030301 –  Doseganje evropskega prometnega sistema, ki učinkovito izrablja vire, je okolju prijazen, varen in brez pomanjkljivosti || || 37 || 37 || 26 || || || 100

08.020101 – Krepitev pionirskih raziskav v Evropskem raziskovalnem svetu 08.020103 – Krepitev evropskih raziskovalnih infrastruktur, vključno z e-infrastrukturami 08.020201 – Vodilni položaj pri nanotehnologijah, naprednih materialih, laserski tehnologiji, biotehnologiji in napredni proizvodnji in predelavi 08.020203 – Večje število inovacij v malih in srednjih podjetjih (MSP) 08.020301 – Izboljšanje zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju 08.020302 – Zagotavljanje zadostne oskrbe z varno in zdravo hrano visoke kakovosti ter z drugimi biološkimi izdelki 08.020303 – Prehod na zanesljiv, trajnosten in konkurenčen energetski sistem 08.020304 – Razvoj evropskega prometnega sistema, ki učinkovito izrablja vire, je okolju prijazen, varen in brez pomanjkljivosti 08.020305 – Vzpostavitev gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire in je odporno na podnebne spremembe, ter trajnostne oskrbe s surovinami 08.020306 – Spodbujanje vključujočih in inovativnih evropskih družb, ki kritično razmišljajo 08.0204 – Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe 08.0206 – Znanost z in za družbo || || 91,3 17,7 38,3 3,4 51,3 8,5 30,9 12,5 28,1 10,7 9,3 5,1 || 91,0 17,6 38,5 3,4 43,3 10,7 31,2 17,6 27,9 10,6 10,1 5,1 || 14,2 3,9 10,0 0,8 11,9 3,3 6,5 4,2 5,8 2,3 2,0 1,1 || 0,5 8,8 32,6 1,7 26,8 12,6 14,7 26,9 13,0 5,3 4,6 2,6 || 24,2 15,4 49,6 3,0 47,6 18,2 25,9 41,4 22,8 9,3 8,1 4,5 || 221,2 63,3 169,1 12,3 180,9 53,2 109,1 102,4 97,7 38,3 34,2 18,4

09.040101 – Krepitev raziskav na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij 09.040102 – Krepitev evropskih raziskovalnih infrastruktur, vključno z e-infrastrukturami 09.040201 – Vodilni položaj na področju informacijske in komunikacijske tehnologije 09.040301 – Izboljšanje zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju 09.040302 – Spodbujanje vključujočih, inovativnih in varnih evropskih družb 09.040303 – Spodbujanje varne evropske družbe || || 35 15,9 120,3 19,2 6,1 7,4 || 45,4 15,3 114,8 15,5 5,8 7,1 || 37,4 10,4 71,7 13,6 3,9 4,9 || || || 117,9 41,6 306,8 48,3 15,9 19,5

10.0201 – Obzorje 2020 – K uporabnikom usmerjena znanstvena in tehnična podpora politikam Unije || 11 || 12 || 13 || 14 || || || 50

15.030101 – Ukrepi Marie Skłodowske-Curie – Ustvarjanje, razvoj in prenos novih spretnosti, znanja in inovacij 15.0305 – Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo – Povezovanje visokošolskega izobraževanja, raziskav in inovacij v trikotnik znanja || 25 || 30 136 || 60 107 || 70 22 || –30 30 || –30 30 || 100 350

32.040301 – Prehod na zanesljiv, trajnosten in konkurenčen energetski sistem || 10 || 40 || 40 || 60 || || || 150

REPROGRAMIRANJE ZA ITER V OBDOBJU 2015–2020 08.040102 – Gradnja, delovanje in uporaba objektov ITER – Evropsko skupno podjetje za ITER – Fuzija za energijo (F4E) || 490 || || || –70 || –150 || –270 || –

Nerazporejena razlika (vključno s skupno zgornjo mejo za obveznosti) || || 400 || 1000 || 600 || || || 2000

Skupni viri financiranja za oblikovanje rezervacij jamstvenega sklada EFSI || 1350 || 2030 || 2641 || 1979 || || || 8000

Financiranje Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe – 08.040102 – Gradnja, delovanje in uporaba objektov ITER – Evropsko skupno podjetje za ITER – Fuzija za energijo (F4E) || 10 || || || –10 || || || –

Financiranje Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe – nerazporejena razlika || || 20 || 20 || 30 || 20 || 20 || 110

SKUPNI PRISPEVEK V EFSI || 1360 || 2050 || 2661 || 1 999 || 20 || 20 || 8110

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || 1A || Konkurenčnost za rast in delovna mesta

GD: ECFIN || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || ||

01.0405 || obveznosti || (1) || 1350 || 2030 || 2641 || 1979 || 0 || 0 || 8000

plačila || (2) || 0 || 500 || 1000 || 2000 || 2250 || 2250 || 8000

01.0406 || obveznosti || (1a) || 10 || 20 || 20 || 20 || 20 || 20 || 110

plačila || (2 a) || 10 || 20 || 20 || 20 || 20 || 20 || 110

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[14] || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || ||

Odobritve za GD ECFIN SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 1360 || 2050 || 2661 || 1999 || 20 || 20 || 8110

plačila || =2+2a +3 || 10 || 520 || 1020 || 2020 || 2270 || 2270 || 8110

 Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 1360 || 2050 || 2661 || 1999 || 20 || 20 || 8110

plačila || (5) || 10 || 520 || 1020 || 2020 || 2270 || 2270 || 8110

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 1A večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 1360 || 2050 || 2661 || 1999 || 20 || 20 || 8110*

plačila || =5+ 6 || 10 || 520 || 1020 || 2020 || 2270 || 2270 || 8110*

*Opomba: morda bodo potrebne dodatne odobritve, kot je navedeno v prilogi k tej oceni finančnih posledic

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKOV 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

GD: ECFIN ||

Ÿ Človeški viri || 0,264 || 0,528 || 0,792 || 0,924 || 0,924 || 1,056 || 4,488

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,36 || 0,725 || 0,495 || 0,615 || 0,4 || 0,42 || 3,015

GD ECFIN SKUPAJ || || 0,624 || 1,253 || 1,287 || 1,539 || 1,324 || 1,476 || 7,503

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,624 || 1,253 || 1,287 || 1,539 || 1,324 || 1,476 || 7,503

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 1360,624 || 2051,253 || 2662,287 || 2000,539 || 21,324 || 21,476 || 8117,503

plačila || 10,624 || 521,253 || 1021,287 || 2021,539 || 2271,324 || 2271,476 || 8117,503

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–  ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ ||

||

vrsta[15] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj ||

Posebni cilji Št. 1:  Povečanje števila in obsega operacij financiranja in naložbenih operacij EIB na prednostnih področjih in 2: Povečanje obsega financiranja EIS za mala in srednja podjetja ||

|| || || || 1350 || || 2030 || || 2641 || || 1979 || || || || || || 8000 ||

Št. 3: Vzpostavitev evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe ||

|| || || || 10 || || 20 || || 20 || || 20 || || 20 || || 20 || || 110 ||

STROŠKI SKUPAJ || || 1360 || || 2050 || || 2661 || || 1999 || || 20 || || 20 || || 8110 ||

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– X  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || || || || || || ||

Človeški viri || 0,264 || 0,528 || 0,792 || 0,924 || 0,924 || 1,056 || 4,488

Drugi upravni odhodki || 0,36 || 0,725 || 0,495 || 0,615 || 0,4 || 0,42 || 3,015

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || 0,624 || 1,253 || 1,287 || 1,539 || 1,324 || 1,476 || 7,503

Zunaj RAZDELKA 5[16] večletnega finančnega okvira SKUPAJ || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || ||

Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || || || || || || ||

SKUPAJ || 0,624 || 1,253 || 1,287 || 1,539 || 1,324 || 1,476 || 7,503

Potrebe po odobritvah za človeške vire in drugi odhodki upravne narave se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– X  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || || ||

|| XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 2 || 4 || 6 || 7 || 7 || 8

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[17] ||

|| XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || || || || || ||

|| XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) || || || || || ||

|| XX 01 04 yy [18] || – na sedežu || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || ||

|| SKUPAJ || 2 || 4 || 6 || 7 || 7 || 8

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || · upravljanje premoženja: upravljanje portfeljev, kvantitativne analize, tudi podpora analitičnim dejavnostim v zvezi s tveganji; · podporna funkcija, povezana z neposrednim upravljanjem, zlasti upravljanje tveganj in plačilne funkcije oddelka za spremljavo poslov; · upravljanje jamstev, poročanje o njih in naknadno ukrepanje v zvezi z njimi (dinamični seznam projektov);  · finančno poročanje/računovodski izkazi in dejavnosti poročanja;

Zunanji sodelavci ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[…]

– ¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– X  V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ¨ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– X  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨ za lastna sredstva,

– ¨ za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[19]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

[…]

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[…]

Priloga k

oceni finančnih posledic

k

predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem skladu za strateške naložbe

V skladu s členom 8(2) predloga se prihodki iz virov v jamstvenem skladu in Evropskem skladu za strateške naložbe dodelijo jamstvenemu skladu.

Naslednje plačilne obveznosti se krijejo z uporabo navedenih prihodkov. Vendar se v primeru, da navedeni viri ne zadoščajo za kritje navedenih obveznosti, te krijejo iz proračuna Unije. Zato se lahko dodajo odobritvam plačil in odobritvam za prevzem obveznosti, kot je navedeno v tej oceni finančnih posledic.

V mio. EUR

|| 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Povečana podpora iz Evropskega investicijskega sklada (EIS)

|| 11,5 || 3,6 || 5,7 || 6,8 || 9,0 || 11,7 || 48,3*

*Opomba: Upravne pristojbine, ki jih mora EIB plačati EIS v okviru jamstva EU. Po letu 2020 se pričakujejo nadaljnji stroški v višini približno 57 milijonov EUR. Številke temeljijo na predpostavkah o mešanici produktov EIS in predpostavkah v času priprave tega akta, vendar se lahko pozneje znatno spremenijo.

[1]               Sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“. COM(2014) 903 final.

[2]               Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

[3]               Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

[4]               Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

[5]               Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

[6]               Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

[7]               Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

[8]               ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[9]               Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[10]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[11]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[12]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[13]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[14]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[15]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

[16]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[17]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[18]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[19]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

Priloga I

Priloga II

Razčlenitev proračuna

Okvirna razčlenitev za program Obzorje 2020 je naslednja:

|| v mio. EUR v tekočih cenah

I Odlična znanost, od tega: || 23 897,0

   1. Evropski raziskovalni svet (ERC) || 12 873,6

   2. Prihodnje in nastajajoče tehnologije (FET) || 2 578,1

   3. Ukrepi Marie Skłodowske-Curie || 6 062,3

   4. Raziskovalne infrastrukture || 2 383,1

Vodilni položaj v industriji, od tega: || 16 430,5

   1. Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij (*), (****) || 13 000,7

   2. Dostop do tveganega kapitala (**) || 2 842,3

   3. Inovacije v MSP (****) || 587,4

III Družbeni izzivi, od tega (****): || 28 560,7

   1. Zdravje, demografske spremembe in dobro počutje || 7 242,6

   2. Prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo || 3 698,2

   3. Zanesljiva, čista in učinkovita energija || 5 672,1

   4. Pametni, zeleni in integrirani prevoz || 6 137,0

   5. Podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovin || 2 948,3

   6. Evropa v svetu, ki se spreminja – vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo || 1 255,2

   7. Varne družbe – varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov || 1 607,3

IV Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe || 782,3

V Znanost z družbo in za njo || 443,8

VI Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča || 1 852,6

VII Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) || 2 361,4

SKUPAJ || 74 328,3

(*) Vključno s 7 404 milijoni EUR za informacijske in komunikacijske tehnologije, od tega 1 539 milijonov EUR za fotoniko ter mikro- in nanoelektroniko, 3 716 milijonov EUR za nanotehnologije, napredne materiale ter sodobno proizvodnjo in predelavo, 498 milijonov EUR za biotehnologijo in 1 399 milijonov EUR za vesolje. Zato bo 5 753 milijonov EUR na voljo za podporo ključnim omogočitvenim tehnologijam.

(**) Okoli 959 milijonov EUR tega zneska se lahko nameni za izvajanje projektov Strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET). Okoli tretjina se lahko nameni MSP.

(***) V okviru cilja dodelitve najmanj 20 % skupnega združenega proračuna za posebni cilj „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ ter prednostno nalogo „Družbeni izzivi“ za MSP bo 5 % tega združenega proračuna na začetku dodeljenih instrumentu MSP. Najmanj 7 % skupnega proračuna posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ in prednostne naloge „Družbeni izzivi“ bo dodeljenih instrumentu MSP, povprečno porazdeljenih po obdobju Obzorja 2020.

(****) Pilotni ukrepi Hitra pot do inovacij se bodo financirali iz posebnega cilja „Vodilni položaj na področju omogočitvenih tehnologij“ in iz ustreznih posebnih ciljev prednostne naloge „Družbeni izzivi“. Izvedlo se bo dovolj projektov, da se bo lahko opravila ocena pilotnega projekta Hitra pot do inovacij v celoti. “