5.4.2016

Uradni list Evropske unije

C 120/27

Mnenje Evropskega odbora regij – Vključevanje dolgotrajno brezposelnih na trg dela

(2016/C 120/07)

Poročevalec:

Enrico ROSSI (IT/PES), predsednik dežele Toskane

Referenčni dokument:

Predlog priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela

COM(2015) 462

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Predlog priporočila

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dolgotrajni brezposelnosti so med drugim najbolj izpostavljene osebe s skromnim znanjem in spretnostmi ali nizkokvalificirane osebe, državljani tretjih držav, invalidi in pripadniki prikrajšanih manjšin, kot so Romi. Pomembno vlogo ima tudi predhodna zaposlitev, saj so v nekaterih državah sektorski in ciklični vidiki ključni za obrazložitev stalne dolgotrajne brezposelnosti.

Dolgotrajni brezposelnosti so med drugim najbolj izpostavljene osebe s skromnim znanjem in spretnostmi ali nizkokvalificirane osebe, ženske (zlasti nizkokvalificirane) in samohranilci, osebe pred upokojitvijo, državljani tretjih držav, invalidi ali kronični bolniki in pripadniki prikrajšanih manjšin, kot so Romi. Pri dolgotrajni brezposelnosti velja posebej izpostaviti tudi brezposelnost mladih, saj jim grozijo posledice, kot so družbena marginalizacija, opuščanje šolanja, poleg tega pa se zaradi njihove neudeležbe na trgu dela zmanjša tudi produktivnost družbe. Pomembno vlogo ima tudi predhodna zaposlitev, saj so v nekaterih državah sektorski , regionalni in ciklični vidiki ključni za obrazložitev stalne dolgotrajne brezposelnosti.

Predlog spremembe 2

Predlog priporočila

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izboljšati je treba naložbe v človeški kapital in jih narediti učinkovitejše, da bi več ljudi opremili z dobrimi in ustreznimi kompetencami, odpravili pomanjkanje spretnosti ter s tem postavili temelje za nemoten prehod iz učenja v zaposlitev in stalno zaposljivost. Izboljšanje zmogljivosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja bo pripomoglo k omejitvi dotoka novih brezposelnih. V ta namen je treba nadaljevati posodabljanje teh sistemov v skladu z evropskim semestrom, strateškim okvirom za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (15), priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (16) ter priporočilom Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (17).

Izboljšati je treba naložbe v človeški kapital in jih narediti učinkovitejše, da bi več ljudi opremili z dobrimi in ustreznimi kompetencami, odpravili pomanjkanje spretnosti ter s tem postavili temelje za nemoten prehod iz učenja v zaposlitev in stalno zaposljivost. Izboljšanje zmogljivosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja , pa tudi zavodov za zaposlovanje, bo pripomoglo k omejitvi dotoka novih brezposelnih. Enako velja za boj proti opuščanju šolanja, ki je tudi cilj strategije Evropa 2020 in bo prispeval k odpravljanju dolgotrajne brezposelnosti, za katero je eden od temeljnih vzrokov. V ta namen je treba nadaljevati posodabljanje teh sistemov v skladu z evropskim semestrom, strateškim okvirom za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (15), priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (16) ter priporočilom Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (17).

Predlog spremembe 3

Predlog priporočila

Uvodna izjava 8

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da bi razvili usklajeno strategijo za zaposlovanje, smernice za politike zaposlovanja držav članic (18) pozivajo k bistvenemu zmanjšanju dolgotrajne in strukturne brezposelnosti na podlagi celovitih strategij, ki se vzajemno krepijo in vključujejo aktivno, posameznikom prilagojeno podporo za vrnitev na trg dela.	Da bi razvili usklajeno strategijo za zaposlovanje, smernice za politike zaposlovanja držav članic (18) pozivajo k bistvenemu zmanjšanju dolgotrajne in strukturne brezposelnosti na podlagi celovitih strategij, ki se vzajemno krepijo in vključujejo aktivno in vključujočo , posameznikom prilagojeno podporo za vrnitev na trg dela.

Obrazložitev

Treba je zagotavljati socialno vključevanje.

Predlog spremembe 4

Predlog priporočila

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Smernice države članice pozivajo, naj spodbujajo zaposljivost z naložbami v človeški kapital z ustreznimi sistemi izobraževanja in usposabljanja, da bodo ti uspešni in učinkoviti pri povečevanju usposobljenosti delovne sile. Poleg tega smernice države članice posebej pozivajo, naj spodbujajo sisteme učenja na delovnem mestu, kot je dualno učenje, in nadgradijo poklicno usposabljanje. Na splošno jih pozivajo, naj upoštevajo tudi načela prožne varnosti in okrepijo aktivne ukrepe trga dela z izboljšanjem njihove učinkovitosti, usmeritve, vpliva in obsega ter povezanosti z dohodkovno podporo in zagotavljanjem socialnih storitev.

Smernice države članice pozivajo, naj spodbujajo zaposljivost z naložbami v človeški kapital z ustreznimi sistemi izobraževanja in usposabljanja, da bodo ti uspešni in učinkoviti pri povečevanju usposobljenosti delovne sile. Poleg tega smernice države članice posebej pozivajo, naj spodbujajo sisteme učenja na delovnem mestu, kot je dualno učenje, in nadgradijo poklicno usposabljanje. Smernice na splošno države članice pozivajo, naj upoštevajo načela prožne varnosti in vključevanja ter okrepijo aktivne ukrepe trga dela z izboljšanjem njihove učinkovitosti, usmeritve, vpliva in obsega ter povezanosti z dohodkovno podporo in zagotavljanjem socialnih storitev.

Predlog spremembe 5

Predlog priporočila

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi, ki se predlagajo v tem priporočilu, morajo biti v celoti združljivi s priporočili za posamezne države, izdanimi v okviru evropskega semestra, izvajati pa se morajo ob doslednem upoštevanju pravil Pakta za stabilnost in rast. Da pa se neravnovesja med posameznimi državami ne bi neobvladljivo poglobila in da bi se stabilizacija euroobmočja uspešno nadaljevala, bi lahko v okviru Pakta določili izredne ukrepe, ki bi bili dogovorjeni soglasno in za določen čas, da bi državam, katerih zavodi za zaposlovanje so daleč od standardov najboljših praks, pomagali uvesti potrebne spremembe.

Obrazložitev

Glede na sedanje razlike med zavodi za zaposlovanje v različnih državah članicah je treba ukrepati, da bi izboljšali raven delovanja v vseh državah. Priporočilo o prilagoditvi struktur mora spremljati navedba potrebnih mehanizmov podpore, glede na to, da so strukture zavodov za zaposlovanje na splošno bolj šibke ravno v državah z višjo stopnjo dolgotrajne brezposelnosti.

Predlog spremembe 6

Predlog priporočila

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Okrepiti bi bilo treba prizadevanja za vključevanje tistih, ki jih dolgotrajna brezposelnost najbolj prizadene, na trg dela. To pa mora potekati hkrati z izboljšanim postopkom prijave na zavodih za zaposlovanje in drugih pristojnih agencijah, da bi se odpravila pomanjkljiva pokritost s podpornimi ukrepi. Potrebna bi bila posebna komunikacijska in svetovalna strategija za spodbuditev prijave čim večjega števila brezposelnih na teh zavodih, ki pa bi bila še učinkovitejša, če bi pri tem sodelovale organizacije civilne družbe. Vseeno pa prijava na zavodih za zaposlovanje ni dovolj, če se te službe ne izkažejo kot učinkovite pri pripravi individualnega programa, ki bo pripeljal do vključitve na trg dela; tudi brezposelni ne bodo motivirani, da bi se prijavili na teh zavodih, dokler ti ne bodo učinkoviti. V tem smislu morajo zavodi za zaposlovanje postati bolj proaktivni v odnosu do podjetij.

Obrazložitev

Za prijavo pri zavodih za zaposlovanje je gotovo potrebna učinkovita komunikacijska strategija, veliko pa je odvisno tudi od prepoznanih sposobnosti zavodov za zaposlovanje za ponovno vključitev delavca na trg dela. Zato je dejanska zmogljivost držav za okrepitev obstoječih struktur bistven pogoj tudi za spodbuditev brezposelnih k prijavi.

Predlog spremembe 7

Predlog priporočila

Uvodna izjava 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

S posamezniku prilagojenimi pristopi k podpori dolgotrajno brezposelnih je treba odpraviti ovire, ki vodijo k trajni brezposelnosti, pri čemer je treba posodobiti in dopolniti začetno oceno, opravljeno ob prijavi. To bo iskalce zaposlitve usmerjalo k podpornim storitvam, kot so svetovanje glede dolgov, rehabilitacija, socialno delo, storitve nege, vključevanje migrantov ter nastanitev in prevoz, ki odpravljajo ovire za zaposlitev in iskalcem zaposlitve omogočajo, da dosežejo jasne cilj na poti k zaposlitvi.

Predlog spremembe 8

Predlog priporočila

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za namene tega priporočila je pogodba o vključitvi v zaposlitev pisni sporazum med iskalcem zaposlitve in enotno kontaktno točko, katerega namen je olajšati prehod v zaposlitev na trgu dela. V teh pogodbah, ki so pripravljene tako, da kažejo individualni položaj iskalca zaposlitve, je podrobno opisan sveženj posamezniku prilagojenih ukrepov, ki so na voljo na nacionalni ravni (trg dela, izobraževanje, usposabljanje, socialne storitve) ter katerih namen je podpirati in usposobiti iskalce zaposlitve za premagovanje njihovih ovir za zaposlitev. Določajo cilje, časovne razporede, obojestranske odgovornosti in klavzule o pregledu ter navajajo razpoložljive ukrepe aktivne in dohodkovne podpore ter razpoložljive storitve socialne podpore. Pogodbe o vključitvi v zaposlitev povezujejo prejemanje dajatev z udeležbo v aktivnih ukrepih na trgu dela in dejavnostih iskanja zaposlitve v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe 9

Predlog priporočila

Prvi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

podpirajo prijavo iskalcev zaposlitve in natančnejšo usmerjenost ukrepov vključevanja na trg dela. Zagotovijo individualno ocenjevanje prijavljenih dolgotrajno brezposelnih. Ponudijo posebno pogodbo o vključitvi v zaposlovanje najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti. Za boj proti revščini in socialni izključenosti se jim nudi subvencionirano delo kot ukrep za ponovno vključitev na trg dela. Če je ponovna vključitev neuspešna, je treba zagotoviti univerzalno dohodkovno podporo. V ta namen:

Okrepitev obstoječih zavodov za zaposlovanje.

Predlog spremembe 10

Predlog priporočila

Prvi odstavek – za prvim odstavkom se doda nova točka

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uvedejo strukture zavodov za zaposlovanje, ki bodo imele dovolj proračunskih sredstev in usposobljenih zaposlenih, da bodo sposobne izpolniti cilje priporočila. Standardi za opredelitev teh struktur bi lahko deloma izhajali iz zaključkov dela mreže javnih zavodov za zaposlovanje EU. Zato bi bilo treba določiti sredstva, ki so potrebna za prilagoditev obstoječih struktur; ugotoviti, kako in kje bi jih dobili, s sklicevanjem na možnosti sofinanciranja, ki že obstajajo, kot sta Uredba (EU) št. 1301/2013 o ESRR in Uredba (EU) št. 1304/2013 o ESS, pri tem pa ne izključiti možnosti, da bi se rešitve našle na evropski ravni z vzpostavitvijo izključno temu namenjenih evropskih skladov, glede na to da je zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti temeljni strateški cilj celotne Unije. Ekonomska podpora bi bila lahko vezana tudi na nadaljevanje organizacijskih reform sistema zavodov za zaposlovanje v državah, kjer so te po mnenju Komisije in Sveta potrebne, v okviru evropskega semestra.

Obrazložitev

Predlog spremembe 11

Predlog priporočila

Tretji odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Individualna ocena in pristop

Zavodi za zaposlovanje skupaj z drugimi partnerji, ki podpirajo vključevanje na trg dela, zagotavljajo posamezniku prilagojeno svetovanje zadevnim osebam .

Individualna ocena in pristop

Zavodi za zaposlovanje skupaj z drugimi partnerji, ki podpirajo vključevanje na trg dela in vključujejo zasebne zavode za zaposlovanje in pooblaščene agencije za zaposlovanje, zagotavljajo posamezniku prilagojeno svetovanje zainteresiranim stranem .

(2)	Zagotavljajo, da se dolgotrajno brezposelnim ponudita temeljita individualna ocena in svetovanje najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti. Ocena mora zajemati njihove možnosti in ovire za zaposlitev ter predhodna prizadevanja na področju iskanja zaposlitve.

(2)	Zagotavljajo, da se dolgotrajno brezposelnim ponudita temeljita individualna ocena in svetovanje najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti. Ocena mora zajemati njihove možnosti in ovire za zaposlitev ter predhodna prizadevanja na področju iskanja zaposlitve.

Obrazložitev

Svojo vlogo lahko odigrajo tudi zasebne zaposlovalne agencije in pooblaščene agencije za delo.

Predlog spremembe 12

Predlog priporočila

Šesti odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prijavljenim dolgotrajno brezposelnim osebam, ki niso upravičene do jamstva za mlade, se najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti ponudi pogodba o vključitvi v zaposlovanje. Ta mora vključevati vsaj individualno ponudbo storitev za iskanje zaposlitve in podatke o enotni kontaktni točki.

Prijavljenim dolgotrajno brezposelnim osebam, ki niso upravičene do jamstva za mlade, se v 18 mesecih od začetka brezposelnosti ponudi pogodba o vključitvi v zaposlovanje. Ta mora vključevati vsaj individualno ponudbo storitev za iskanje zaposlitve in podatke o enotni kontaktni točki. Sporazum o vključevanju v delo mora biti sklenjen v proaktivni interakciji z brezposelnim, ki lahko tako dejavno sodeluje v pripravi sporazuma in zanj prevzame del odgovornosti.

Obrazložitev

Ukrepe za brezposelnega bi bilo dobro predvideti celo prej kot po 12 mesecih (ko postane dolgotrajno brezposeln). Prav tako bi bilo dobro predvideti njegovo aktivnejše sodelovanje pri opredeljevanju njegovega profila in možnosti, tudi zato, da se bolj zaveže sprejemanju morebitnih ponudb za usposabljanje ali delo.

Predlog spremembe 13

Predlog priporočila

Točka (7)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vzpostavljajo partnerstva med delodajalci, socialnimi partnerji, zavodi za zaposlovanje, vladnimi organi in socialnimi službami, da se zagotovi ponudbe, ki ustrezajo realnim potrebam podjetij in zaposlenih.	Vzpostavljajo partnerstva med socialnimi partnerji, zavodi za zaposlovanje, vladnimi organi in socialnimi službami, da se zagotovi ponudbe, ki ustrezajo realnim potrebam podjetij in zaposlenih.

Predlog spremembe 14

Predlog priporočila

Točka (8)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Razvijajo storitve za delodajalce, kot so preverjanje prostih delovnih mest, podpora za zaposlitev, mentorstvo in usposabljanje na delovnem mestu ter podpora po zaposlitvi, da se zagotovi lažja ponovna vključitev dolgotrajno brezposelnih v poklicno življenje.	Razvijajo storitve za delodajalce, kot so preverjanje prostih delovnih mest, podpora za zaposlitev, mentorstvo in usposabljanje na delovnem mestu ter podpora po zaposlitvi, da se zagotovi lažja ponovna vključitev dolgotrajno brezposelnih v poklicno življenje , pri čemer naj se po potrebi oprejo na aktivne politike zaposlovanja, namenjene tej ciljni skupini .

Obrazložitev

Poudariti je treba pomen aktivnih politik zaposlovanja.

Predlog spremembe 15

Predlog priporočila

Točka (9) – doda se nov odstavek:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Še okrepijo povezovanje pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov, na primer tako da se povežejo ukrepi usposabljanja, ki se financirajo iz ESS, z ukrepi v podporo rasti in inovacijam, ki se financirajo iz drugih strukturnih skladov, ter predvidijo zlasti možnosti za spodbude za podjetja, ki zaposlujejo dolgotrajno brezposelne. Za njihovo usposabljanje bi lahko uporabili sredstva ESS. Države članice in regije se poziva, da preučijo možnosti, kako lahko podprejo oblasti, ki spodbujajo projekte funkcionalnega povezovanja med strukturnimi skladi, morebiti tudi z viri iz „rezerve za uspešnost“.

Obrazložitev

Glede na to, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih težje, je pomembno čim bolje izkoristiti strukturne sklade, da bi spodbudili povpraševanje po tej delovni sili z nagrajevanjem podjetij, ki se zavežejo k zaposlovanju in zaposlujejo dolgotrajno brezposelne, katerih usposabljanje bi lahko podpirali s sredstvi iz ESS.

Predlog spremembe 16

Predlog priporočila

Točka (10) – za „KOMISIJI PRIPOROČA, NAJ:“ se doda nova točka:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pripravi predhodno analizo aktivnih politik zaposlovanja, ki so posebej namenjene dolgotrajno brezposelnim, da se uvedejo specifični ukrepi v državah članicah. Treba je tudi okrepiti analizo aktivnih politik skupaj z javnimi deli in dohodkovno podporo, da se povežeta poklicna smer in pridobitev delovnih veščin, iskanih na trgu dela. Aktivno politiko v zvezi z javnimi deli bodo morali upravljati javni zavodi za zaposlovanje.

Obrazložitev

Priporočiti je treba predhodno analizo aktivnih politik zaposlovanja. Ukrepe aktivne politike je treba okrepiti s povezavo s pogodbo/sporazumom o vključitvi v zaposlovanje in s samim potekom javnih del, da posameznik ob zaključku slednjih pridobi poklicna znanja, iskana na trgu dela.

Predlog spremembe 17

Predlog priporočila

Točka (10) – za „KOMISIJI PRIPOROČA, NAJ:“ se doda nova točka:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Na podlagi predlogov mreže javnih zavodov za zaposlovanje Unije (ki je bila ustanovljena s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 573/2014/EU z dne 15. maja 2014) oblikuje priporočila za kvalitativne in kvantitativne standarde, ki jih morajo izpolnjevati zavodi za zaposlovanje v vseh državah, pri čemer se dodelijo tudi sredstva EU za podporo zavodov za zaposlovanje.

Obrazložitev

Države članice bi morale strukturirati lastne zavode za zaposlovanje, da se bodo proti strukturni nezaposlenosti lahko borili s čim boljšo uporabo sredstev ESS. Z dodatno ciklično brezposelnostjo bi se lahko spopadli s skupnimi sredstvi, ki bi jih lahko črpale vse države, ne glede na njihovo raven strukturne brezposelnosti. To bi pripomoglo k stabilizaciji cikla, kar bi srednje- in dolgoročno koristilo vsem državam.

Predlog spremembe 18

Predlog priporočila

Točka (10) – za „KOMISIJI PRIPOROČA, NAJ:“ se doda nova točka:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Loči strukturno brezposelnost (za katero bi vsaka država morala uporabljati lastna sredstva ali sredstva tematskega cilja ESS „krepitev upravnih zmogljivosti“) od brezposelnosti, ki jo povzročajo faze intenzivnejše ali daljše recesije, ki z znatnimi povečanji stopnje brezposelnosti dodatno obremenjujejo zavode za zaposlovanje.

Države članice spodbuja, naj na podlagi vnaprej določenih standardov količinsko opredelijo potrebe za začasno okrepitev obstoječih struktur za soočanje z gospodarskimi pretresi.

Preuči možnost kritja dodatnih stroškov med vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira. Ugotovljene rešitve bi morale biti pogojene s sprejetjem in izvajanjem reform s ciljem povečanja učinkovitosti javnih in zasebnih zavodov za zaposlovanje v državah članicah, v primerih in v smeri, opredeljenih v priporočilih za posamezne države članice v okviru evropskega semestra.

Predlog spremembe 19

Predlog priporočila

Točka (10) – za „KOMISIJI PRIPOROČA, NAJ:“ se doda nova točka:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Spodbuja povezovanje ukrepov podpore pri dolgotrajni brezposelnosti z bolj univerzalnimi ukrepi podpore zaradi revščine, tako da, čeprav cilj ponovne vključitve na trg dela ni dosežen in nadomestila za brezposelnost ni več, brezposelna oseba prejme minimalni dohodek (seveda, če se revščina dokaže), pod pogojem da sprejme začasno zaposlitev v javnih delih ter usposabljanje z namenom, da se spet zaposli, kar omogoča socialno vključenost.

Obrazložitev

Kadar se dolgotrajno brezposelna oseba ne vključi v delo, je treba najti ustrezne rešitve, da se ne bi po koncu prejemanja nadomestila za brezposelnost znašla na robu družbe ali v revščini, kar bi pomenilo stroške za družbo ter ogrozilo socialno in ekonomsko kohezijo.

Predlog spremembe 20

Predlog priporočila

Točka (15)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V sodelovanju z državami članicami in po posvetovanju z zadevnimi deležniki ovrednoti ukrepe, sprejete kot odziv na to priporočilo, ter poroča Svetu o pridobljenih izkušnjah do … [3 leta po sprejetju priporočila].

V sodelovanju z državami članicami in po posvetovanju z zadevnimi deležniki ovrednoti ukrepe, sprejete kot odziv na to priporočilo , zlasti :

—	podpre države članice pri njihovih prizadevanjih za posodobitev sistemov socialne zaščite, da bi prišli do opredelitve evropskega sistema zavarovanja za primer dolgotrajne brezposelnosti, na temelju skupnih gospodarskih in finančnih kazalnikov,

—

pri pregledu večletnega finančnega okvira 2014–2020 oceni tudi prednostna področja, ki jim je treba nameniti sredstva EU za nadaljnje izvajanje ukrepov, kot je jamstvo za mlade, in za ustreznejše ukrepanje proti dolgotrajni brezposelnosti prek izrednih spodbud, med katerimi je tudi ustanovitev posebnega sklada (jamstveni sklad za odrasle po modelu jamstva za mlade) za boj proti dolgotrajni brezposelnosti;

ter poroča Svetu o pridobljenih izkušnjah do … [3 leta po sprejetju priporočila].

Obrazložitev

Dolgotrajna brezposelnost je le eno od poglavij bolj splošnega problema revščine, ki ima posebej hude ekonomske in socialne posledice. Zato morajo ukrepi iz omenjenega priporočila vključevati tudi podporo za boj proti revščini in države, ki jih morda še niso sprejele, je treba k temu pozvati.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvodne ugotovitve

sicer priznava, da mora biti predlog priporočila v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, vendar ceni, da obravnava ekonomske in socialne posledice dolgotrajne brezposelnosti. Po ugotovitvah poročila petih predsednikov („Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije“) je ta tudi „eden glavnih povzročiteljev neenakosti in socialne izključenosti. […] Učinkoviti trgi dela, ki spodbujajo visoko stopnjo zaposlenosti in lahko ublažijo pretrese brez povzročitve čezmerne nezaposlenosti, so zato bistvenega pomena […]“;

ugotavlja pomembnost dejstva, da je predlog usmerjen v ponovno vključevanje brezposelnih na trg dela in daje zavodom za zaposlovanje nalogo, da poskrbijo za posameznika in njegovo zaposlovanje olajšajo z vključevanjem vseh podjetniških in socialnih akterjev ter javnega sektorja;

opozarja, da predlog daje poudarek mehanizmom za upravljanje sistema, in ugotavlja, da je to del strategije točke VEM (vse na enem mestu);

poudarja pomen boja proti dolgotrajni brezposelnosti, da se zagotovi dobro delovanje lokalnih gospodarstev; opozarja, da dolgotrajna brezposelnost ni vzdržna, ter poudarja pomen predvidevanja potreb po spretnostih in znanjih ter njihovega usklajevanja s potrebami trga dela. Na področjih, kjer ni na voljo ali ni dovolj ustreznega znanja in spretnosti, je treba izboljšati programe usposabljanja za razvoj teh spretnosti. Posebno pozornost je treba nameniti znanju jezikov za brezposelne migrante in prosilce za azil;

v predlogu prepoznava ustrezna prizadevanja za boj proti revščini, ki je še vedno eden od ciljev strategije Evropa 2020, a ga je težje doseči zaradi posledic gospodarske krize.

Splošne ugotovitve

kljub temu pa ugotavlja, da so v predlogu prezrti določeni elementi, zlasti:

opozarja, da je treba javne zavode za zaposlovanje okrepiti in jih narediti uspešnejše in bolj učinkovite; priporočilo se omejuje zgolj na boljše usklajevanje ukrepov podpore, ki so še vedno v pristojnosti posameznih držav, ne posveča pa dovolj pozornosti obstoječim razlikam v razsežnosti problema in razpoložljivih strukturah za soočanje z njim, enako kot v primeru izvajanja jamstva za mlade. V številnih državah je zato potrebna znatna okrepitev zavodov za zaposlovanje. Kot primer takšnih razlik lahko navedemo, da je razmerje med zaposlenimi v zavodih za zaposlovanje in aktivnim prebivalstvom v Nemčiji 1:400, v Franciji 1:600 in v Italiji 1:3 000;

zato priporoča tesnejše sodelovanje z zasebnimi zavodi za zaposlovanje in vključitev agencij za začasno delo v primerih, ko javni zavodi za zaposlovanje dolgoročno brezposelnim ne morejo v zadostni meri svetovati in pomagati;

priporoča tesnejše sodelovanje med državami članicami in regijami za čim učinkovitejše zmanjšanje stopnje brezposelnosti v EU, in sicer tako, da se programom s tega področja nameni večja pozornost v medijih. Tako bi na primer lahko za televizijo, internet ali druge množične medije pripravili oglaševalsko kampanjo, v kateri bi seznanjali z mrežo EURES, da bi osebe, ki iščejo zaposlitev v tujini, imele na voljo posodobljene informacije o možnostih zaposlovanja; zato priporoča vzpostavitev mednarodnega sodelovanja med zavodi za zaposlovanje in drugimi socialnimi službami, s čimer bi zagotovili učinkovitejšo in hitrejšo izmenjavo informacij ter podatkov;

poudarja, da je treba določiti sredstva, ki so potrebna za prilagoditev najboljšim praksam. Na podlagi rezultatov dela mreže javnih zavodov za zaposlovanje EU (Sklep št. 573/2014/EU) bi lahko ocenili finančna sredstva, ki so potrebna, da vse države dosežejo določene standarde, in predlagali, kako bi si lahko vsaka država prizadevala za odpravo pomanjkljivosti;

10.

opozarja, da je treba razlikovati med strukturnim segmentom brezposelnosti in njenim dinamičnim delom, ki ga določa poseben razvoj cikla. Zavodi za zaposlovanje (katerih struktura je namenjena soočanju s prvim segmentom) bi morali postati sposobni hitrega prilagajanja dodatnim potrebam, ki jih povzročijo posebej negativni gospodarski cikli. Stroške prilagajanja obstoječih struktur tem potrebam bi morale države članice kriti tudi z uporabo ESRR in ESS (tematski cilj: „krepitev upravnih zmogljivosti“); v sklopu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira je mogoče oceniti učinke ukrepov in preučiti morebiti potrebne prilagoditve zahtev EU;

11.

opozarja na pomen naložb v človeški kapital, vendar poudarja, da so to dolgoročne naložbe; podjetja se nagibajo k temu, da dajejo prednost mladim osebam in novim diplomantom, zaradi česar so potencialni starejši delavci ali delavci v srednjih letih prikrajšani. Za boj proti brezposelnosti je treba starejše brezposelne in tiste v srednjih letih spodbuditi k prešolanju ter zagotoviti, da bodo podjetja in javni sektor zainteresirani za zaposlovanje teh oseb; za preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti je prav tako pomembno spodbujanje vseživljenjskega učenja, usmerjenega v strokovno izpopolnjevanje obstoječe in nekvalificirane delovne sile;

12.

poudarja, da bi ta morebitna modernizacija zavodov za zaposlovanje lahko pozitivno vplivala na dolgotrajno brezposelnost, kakor tudi na kratkotrajno brezposelnost in brezposelnost mladih;

13.

ugotavlja, da je predlagana modernizacija zavodov za zaposlovanje dolgotrajen in težaven proces, zlasti v državah članicah, v katerih je sedanji sistem okoren in birokratski. Osebne enotne kontaktne točke, točke VEM, bodo dobro delovale le, če bodo zadevne ustanove prilagodljive in bodo ustrezno in hitro posredovale informacije. Na teh točkah bi se lahko pripravljale osebne ponudbe za pomoč, vendar je treba pri tem upoštevati, da je to lahko – odvisno od števila iskalcev zaposlitve – zelo veliko upravno breme. Poleg tega mora biti na teh točkah dovolj ustrezno kvalificiranega osebja, ki je zmožno ne le obveščati o prostih delovnih mestih, temveč tudi oceniti osebnost iskalca zaposlitve in njegove glavne sposobnost. Zato Odbor poziva, da države članice vse te dejavnike upoštevajo pri vzpostavitvi predlaganih mehanizmov;

14.

opozarja na potrebo po odločnejših ukrepih na področju povpraševanja, saj je ob stagnaciji povpraševanja po delovni sili brezposelnim kljub individualnim programom usposabljanja težko najti zaposlitev. Zato kljub temu, da ceni navodila, ki jih vsebuje priporočilo glede krepitve stikov z delodajalci, opozarja, da bi bilo za krepitev povpraševanja po delovni sili koristno v večji meri vključiti strukturne sklade. ESRR in EKSRP sta dejansko usmerjena v podjetja, sposobna predlagati inovativne projekte za večjo konkurenčnost sistema, in pogosto predvidevata možnost zaposlovanja ustrezno usposobljenih oseb. V teh primerih bi lahko povezava z dejavnostmi usposabljanja, ki se financirajo iz ESS, spodbudila ponovno vključitev brezposelnih. Države članice bi morale spodbujati integrirano uporabo sredstev tudi s poenostavitvami za MSP in z viri iz „rezerve za uspešnost“;

15.

opozarja, da je zato, ker se lahko dolgotrajno brezposelna oseba, katere ponovna vključitev na trg dela ne uspe do izteka nadomestila za brezposelnost, znajde na robu družbe, bistveno, da vsaka država predvidi ukrepe za spopadanje z revščino v skladu z navodili iz Priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (2008/867/ES), ki je bilo povzeto v sporočilu Komisije Socialne naložbe za rast in kohezijo (COM(2013) 083 final). OR upa, da bodo države članice dejansko izvajale priporočila Evropske komisije;

16.

opozarja tudi, da mora biti morebiten dostop do ukrepov pomoči zaradi revščine pogojen s tem, da brezposelni sprejme začasno zaposlitev v javnih delih in kljub vsemu ostane v okviru programa usposabljanja s ciljem ponovne zaposlitve;

17.

poudarja, da je treba izobraževanje za ponovno zaposlovanje pripraviti v tesnem sodelovanju z zadevnimi ustanovami, da bodo države članice lahko dosegle najboljše možne rezultate na vseh ravneh ter da se zmanjšajo poklicna in socialna izključenost ter revščina; Opozarja, da imajo tovrstni ukrepi pozitiven učinek, saj spodbujajo evropske državljane, ki iz ekonomskih in eksistenčnih razlogov delajo v drugi državi članici, k vrnitvi v svojo državo izvora. Tako se morajo zmanjšati ekonomske migracije, saj se povečajo možnosti za zaposlitev in preživljanje na lokalnem trgu dela;

18.

poudarja osrednjo vlogo regionalnih in lokalnih oblasti, ki imajo že po naravi glavno vlogo v procesu izboljševanja zavodov za zaposlovanje, tudi zato, ker so v mnogih državah članicah pristojne za načrtovanje in črpanje sredstev iz strukturnih skladov. Poleg tega imajo lahko lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri organizaciji in izvajanju poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih, saj v mnogih regijah in zlasti vaseh ni izobraževalnih središč, namenjenih odraslim. Njihova vloga je še toliko pomembnejša, ker imajo na voljo informacije o lokalnem trgu dela in stike z lokalnimi podjetji, prek katerih lahko spodbujajo poklicno izobraževanje v praksi. Osebe, ki se želijo vključiti v proces izobraževanja odraslih ali poklicnega izobraževanja, morajo poleg tega več mesecev potovati iz enega kraja v drugi in nazaj. To zanje pomeni dodatne stroške, kar je za brezposelno osebo, ki dobiva zgolj majhno podporo ali pa še te ne, hudo breme;

19.

zato zahteva, da predlog priporočila Komisije v večji meri upošteva regionalno razsežnost problema in Svet poziva, naj upošteva ključno vlogo regij pri izboljšanju učinkovitosti zavodov za zaposlovanje.

V Bruslju, 10. februarja 2016

Predsednik Evropskega odbora regij

Markku MARKKULA

(15) Sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020).

(16) Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje.

(17) C(2008) 5737

(15) Sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020).

(16) Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje.

(17) C(2008) 5737

(18) COM(2015) 098