5.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/10

1.

Strategija Evropa 2020 opredeljuje mesta kot glavna gonila gospodarske rasti. Toda ciljev strategije ne bo mogoče doseči in tudi teritorialne kohezije ne bo mogoče ohraniti, če se ne bo izkoristil celoten potencial, torej tudi potencial, ki ga ponuja podeželje.

2.

Podeželje in pretežno podeželske regije predstavljajo 91 % območja EU, na katerem živi 60 % prebivalstva EU, na njem se ustvari 43 % bruto dodane vrednosti in nahaja 56 % vseh delovnih mest v EU.

3.

Življenje na podeželju se ponaša z bogato kulturno, arhitekturno, naravno, družbeno, kulinarično in gospodarsko dediščino. Zato je podeželje zelo pomembno za nove politične pristope, namenjene spodbujanju trajnostnega razvoja in teritorialne kohezije.

4.

Mnoga podeželska območja v Evropski uniji se soočajo s podobnimi problemi: težavnim fizičnim dostopom, veliko oddaljenostjo od središč odločanja in raziskav kakor tudi od izobraževalnih ustanov ter pomanjkljivo tehnološko infrastrukturo. Vse to še povečuje tehnološki razkorak. Stopnja delovne aktivnosti na podeželju je nižja in ustvari se manj delovnih mest. Hkrati ima podeželje celo vrsto prednosti: naravo, prijetno življenjsko okolje, manj onesnaženo okolje in še veliko več.

5.

Treba pa je omeniti, da se podeželska območja lahko močno razlikujejo glede na svoje značilnosti in probleme. Nekatera se soočajo z odseljevanjem, staranjem, nizko gostoto in razpršenostjo prebivalstva, v drugih, ki so bliže mestom, pa se povečujejo pritiski zaradi naraščajočega povpraševanja po zazidljivih zemljiščih in demografskega razvoja. Na nekaterih podeželskih območjih zaradi zmanjševanja kmetijskih dejavnosti upada gospodarska rast, druga pa zaradi svojih naravnih danosti ali drugih pozitivnih lastnosti življenjskega okolja beležijo vse večji uspeh, ki ga prinašata turizem in/ali priseljevanje. Nekatera imajo sorazmerno dobro cestno omrežje ter dobro informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo, druga pa so precej izolirana. Nekatera ležijo na celini, druga pa v otoških regijah, ki se morajo spoprijemati z ovirami, značilnimi za otoke. Skupna značilnost vseh podeželskih območij pa je, da je njihova stopnja razvoja nižja od stopnje razvoja EU in zlasti mestnih območij ter da se njihov zaostanek še povečuje.

6.

Evropska zakonodaja vsekakor priznava različne vrste podeželskih območij, kot so gorska in redko poseljena območja, ki zahtevajo usmerjen pristop, s katerim se hkrati upoštevajo njihove omejitve in možnosti za razvoj.

7.

Ohranjanje kakovostnih javnih in zasebnih storitev pogosto zahteva velika politična, državljanska in finančna prizadevanja ter več solidarnosti med mesti in podeželjem. Hkrati je lahko razvoj javnih storitev ali produktov nov podjetniški izziv. S pogoji za oddajo javnih naročil se lahko na primer podjetja spodbudijo k iskanju inovativnih rešitev in podobno.

8.

Sredstva, ki so na voljo v okviru skupne kmetijske politike, so se v primerjavi s prejšnjim obdobjem zmanjšala za 11,1 %. Da bi izravnale to razliko, se je že 11 držav članic odločilo prenesti sredstva s prvega stebra na drugega, pet držav članic, med njimi štiri srednje- in vzhodnoevropske države, ki prejemajo neposredna plačila, ki so pod povprečjem EU, pa se je odločilo storiti ravno obratno. Toda ta sredstva so kot doslej bolj usmerjena v doseganje dohodkov kot pa v posodobitev in spodbujanje podeželskih območij.

9.

Resnične politike razvoja podeželja si brez upoštevanja vseh udeleženih akterjev ni mogoče predstavljati. Evropske institucije, države članice ter regionalne in lokalne oblasti bi morale v programih za razvoj podeželja ustrezno upoštevati socialno vključevanje, boj proti revščini in spodbujanje gospodarske rasti na podeželju. Zaradi zmanjševanja virov lokalne in regionalne oblasti zelo težko financirajo te prednostne naloge.

10.

Za program LEADER je predvidenih zgolj 6 % sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kar v nekaterih državah članicah morebiti ne bo dovolj za ponovno spodbuditev naložb. Toda s programom LEADER je bilo od leta 1991 ustvarjenih 150 000 delovnih mest; ta program je pomemben instrument, ki spodbuja zaposlovanje in s tem pomaga ohranjati in krepiti socialno-ekonomsko tkivo na podeželju.

11.

Poleg povečanja sredstev bi bilo treba tudi razširiti področje, ki ga zajema lokalni razvoj, in vanj vključiti vse projekte za spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja na podeželju. Podpreti bi bilo treba sodelovanje med malimi proizvajalci, da se povečajo njihove proizvodne zmogljivosti in zmogljivost lokalnih trgov, odpravijo problemi zaradi kratkih dobavnih verig ter spodbujata razvoj proizvodov in skupno trženje. Tovrstni ukrepi lahko poleg tega zagotovijo podporo za tesnejše sodelovanje z regionalnimi ustanovami za splošno in poklicno izobraževanje, mreže v okviru programa LEADER in druge oblike sodelovanja na licu mesta.

12.

GD Evropske komisije za regionalno in mestno politiko je v študiji o podpori lokalnega razvoja v okviru kohezijske politike, primerih dobre prakse in prihodnjih političnih opcijah priporočil uvedbo platforme za usklajevanje lokalnega razvoja, katere naloga bi bila lokalno razsežnost razvoja vključiti v strategijo Evropa 2020. Platforma naj bi se ukvarjala s poenostavitvijo postopkov in preučila, ali so različne sektorske politike usklajene. V praksi naj bi platforma delovala kot medresorska delovna skupina Komisije, v kateri bi po možnosti lahko sodelovali tudi predstavniki drugih institucij EU.

13.

Številne študije kažejo, da mreže za razvoj podeželja čedalje več in pomembno prispevajo k razvoju podeželskih skupnosti in spodbujanju inovacij na teh območjih, saj lahko zagotavljajo svetovanje in informacije za razvoj ustvarjalnih rešitev, s katerimi je mogoče obravnavati lokalna vprašanja, izmenjevati spoznanja in pozitivne izkušnje med člani ter poiskati vire financiranja. S tega vidika Odbor podpira vzpostavitev Evropske mreže za razvoj podeželja in mreže Evropskega partnerstva za inovacije iz členov 52 in 53 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

14.

V programskem obdobju 2007–2013 je bilo za financiranje razvoja podeželja namenjenih 91 milijard EUR iz sklada EKSRP in 85 milijard EUR iz drugih strukturnih skladov. V središču nove uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) pa so predvsem mesta; podeželje sploh ni omenjeno. Tako se zastavlja vprašanje, katere resnične možnosti sploh še ostajajo za sofinanciranje razvojnih projektov na podeželju s sredstvi iz drugih strukturnih skladov (predvsem ESRR in ESS), če poleg tega upoštevamo, da je večina ukrepov, ki so predvideni v uredbi o EKSRP, usmerjenih v kmetijstvo.

15.

Razmisliti je treba tudi o vprašanju povezanosti med skladi in območja z nizko gostoto prebivalstva ter hudimi in stalnimi demografskimi problemi podpreti s posebnimi ukrepi financiranja.

16.

Pred kratkim opravljen pregled izvajanja operativnih programov kaže, da je trenutno le 22,6 milijarde EUR sredstev ESRR namenjenih podeželju, to pa je le 11 % celotnega proračuna ESRR.

17.

Treba je poudariti, da lahko evropska sredstva, ki so na voljo za teritorialno sodelovanje, prispevajo k združevanju kadrovskih in tehničnih virov na čezmejnih območjih in tako spodbudijo razvoj podeželja na obmejnih območjih.

18.

Evropska komisija in Evropska investicijska banka sta 23. marca 2015 predstavili model jamstvenega sklada za kmetijstvo, s katerim naj bi izboljšali dostop do posojil na podeželju, tako da bi lahko kmeti in drugi akterji na podeželskih območjih lažje prišli do njih.

19.

Upadanje števila prebivalcev in odseljevanje mladih v srednje velika ali velika mesta je v vsej Evropi resen problem. Glavni razlogi za odseljevanje so pomanjkanje delovnih mest, nizke plače in nizka privlačnost podeželja. Hkrati pa se podjetniki na podeželju pritožujejo, da ne morejo dobiti nove, kvalificirane delovne sile. Zato je treba naglo izboljšati poklicno izobraževanje na podeželju, in sicer tako osnovno kot tudi nadaljnje poklicno izobraževanje.

20.

Pomembno je, da se izobraževanje na področjih, kjer obstajajo potrebe, ponudi prožno in hitro ter v obsegu, ki ga določena regija potrebuje. Gotovo je težje ponujati poklicno izobraževanje na podeželju kot pa v mestih, saj dijaki stanujejo na različnih koncih, pa tudi potrebe so različne. Eden od najenostavnejših načinov za pritegnitev izobraževalnih ustanov in podjetij k sodelovanju je delo s pripravniki, ki pa so brez podpore od zunaj za mala podjetja lahko preveliko breme. Razmisliti je treba o načrtih za podporo podjetjem, ki zaposlujejo pripravnike, jim dajo dostojno plačilo in ponudijo resnične možnosti za dolgoročno zaposlitev. Regionalnim ustanovam za poklicno in drugo izobraževanje bi bilo treba zagotoviti obsežna sredstva ter jim naložiti jasne naloge glede nadaljnjega izobraževanja in prešolanja. Poleg tega je civilna družba na nekaterih območjih pripomogla k ustanavljanju potrebnih institucij in te izkušnje je treba deliti z drugimi območji.

21.

Pomen gozdarstva za podeželski prostor in podeželsko gospodarstvo se je povečal zahvaljujoč naglemu tehnološkemu razvoju. Danes predstavlja gozdarstvo veliko več kot le surovino – les. V gradbeništvu se uporablja predelan les, lesna vlakna pa se na primer uporabljajo v tekstilni, avtomobilski in celo živilski industriji.

22.

Hitre telekomunikacijske mreže so odločilnega pomena za konkurenčnost in gospodarsko rast. Kakovostne digitalne storitve je namreč mogoče ponuditi le, če so na voljo hitre in zanesljive internetne povezave. Čeprav se je dostop do širokopasovnega omrežja v EU v zadnjih letih precej izboljšal in je na marsikaterem območju zdaj na voljo potrebna infrastruktura, pa nekatera še vedno močno zaostajajo. Prav tako statistični podatki o pokritosti ne prikazujejo vedno kakovosti širokopasovnih storitev na podeželju. V skladu s cilji iz evropske digitalne agende 2020 si je treba prizadevati za enako zmogljivost na celotnem ozemlju EU. Tukaj so razlike med mesti in podeželjem še posebej očitne. Na nekaterih območjih, na katerih je osnovni dostop omogočen, pa morajo končni uporabniki za povezavo vložiti še veliko dodatnega denarja in to iz lastnega žepa. Zato si je treba še naprej prizadevati za razvoj virtualnega trga, izboljšanje dostopa do storitev digitalne komunikacije po ugodnih cenah in razvoj spletnih storitev na podeželju.

23.

Poleg zagotavljanja infrastrukture je treba poskrbeti, da bodo državljani in podjetja ponujene storitve ustrezno uporabljali. Študije kažejo, da večina te možnosti izkorišča le v omejenem obsegu, tudi če je dostop do interneta odličen. Izobraževanje in seznanjanje z različnimi možnostmi uporabe, zlasti z uporabo IKT pri razvoju produktov v malih podjetjih, bi lahko bila priložnost za podeželje.

24.

Zasnovo pametnih mest danes običajno povezujemo z velikimi mesti, kjer se odvijajo spremembe in kjer se iščejo možnosti za razvoj. Tudi za podeželska območja bi bilo smiselno, če bi se odločila za to zasnovo. Mesta in podeželja ne bi smeli dojemati kot nasprotje; med njima bi se morala razviti sinergija, ki jo lahko krepijo nove tehnologije in izvajanje na licu mesta. Da se izognemo nasprotju med mestom in podeželjem, bi bilo bolje uporabljati izraz pametne regije.

25.

Skupna kmetijska politika usmerja kmetijstvo in njegovo pomembno vlogo v razvoju podeželja, ta pa je na regionalni ravni tesno povezan z razvojem kmetijstva. Čeprav podeželje ne pomeni nujno tudi kmetijstva, brez kmetijstva gotovo ni podeželja. Razvoj kmetijstva ne more potekati neodvisno od vsega ostalega, zato je treba še naprej zagotavljati usklajenost med pogoji in cilji kmetijstva na eni strani ter razvoja podeželja na drugi, tako da bo razvoj kmetijstva prispeval k dvigu življenjskega standarda podeželskega prebivalstva in zaposlenih v kmetijstvu ter tudi prebivalcev bližnjih mest.

26.

Evropsko partnerstvo za inovacije z naslovom Kmetijska produktivnost in trajnost je nov pristop za odpravo šibkih točk, primanjkljajev in ovir, ki preprečujejo ali upočasnjujejo razvoj in trženje dobrih zamisli, ploda evropskih raziskav in inovacij. Poiskati je treba rešitve, zlasti glede premajhnega obsega naložb, zastarelih predpisov, pomanjkanja standardov in problemov, ki jih povzroča razdrobljenost trga.

27.

Ker mnoga podeželska območja zaradi težke fizične dostopnosti ne morejo v celoti izkoriščati svojega gospodarskega potenciala, je treba pri javnem financiranju upoštevati tudi ustrezno povezavo podeželskih območij z mesti s hitrimi prometnimi povezavami, ki spoštujejo tudi okolje, prek katerega potekajo.

28.

meni, da je mogoče gospodarske, okoljske in socialne probleme, ki se pojavljajo v vseh regijah in zlasti na podeželju Evropske unije, odpraviti samo s celostnimi političnimi pristopi,

29.

podpira novi skupni strateški okvir in Komisijo poziva, naj nadaljuje postopek poenostavitve pravil za strukturne sklade, da bo mogoče bolje načrtovati in upravljati razvoj podeželja;

30.

meni, da je treba zagotoviti uspešnost in učinkovitost zakonodajnih določb, ki se nanašajo na povezovanje skladov, inovacije v kmetijskem in podeželskem sektorju ter sodelovalne pristope kot najbolj inovativne elemente reforme politike razvoja podeželja;

31.

meni, da si je treba prizadevati za večjo diferenciacijo pristopov in vprašanja podeželja upoštevati na vseh političnih področjih EU, kot to trenutno velja za mesta;

32.

opozarja, da ukrepi varčevanja in splošno krčenje sredstev za kmetijstvo in razvoj podeželja ogrožajo preživetje podeželja, zato so v nasprotju z načelom teritorialne kohezije v EU;

33.

Komisijo poziva k boljši podpori podeželskih območij, ki so morala z velikimi napori spremeniti svoj ekonomski model, na primer s prehodom od kmetijstva k turizmu;

34.

meni, da je treba povečati celotno finančno podporo EU, namenjeno razvoju podeželja, da se izravna vse večja koncentracija kmetijske proizvodnje, ki povzroča velike regionalne razlike, in da se omejijo prenosi z drugega na prvi steber;

35.

meni, da je treba razmisliti o tem, da se pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira v programskem obdobju 2014–2020 več sredstev EU nameni lokalnemu razvoju;

36.

glede na to, da se sedaj priznava pomen, ki ga ima spodbujanje razvoja podeželja, poziva k temu, da se pobudi LEADER zagotovi več kot 5-odstotni minimalni delež skupnega prispevka iz EKSRP;

37.

meni, da je treba posebno pozornost nameniti programom za oživitev ali razvoj redko poseljenih občin ali občin, izpostavljenih depopulaciji, ter programom, ki promovirajo njihovo zgodovinsko ali kulturno dediščino v turistične namene;

38.

podpira zahtevo, ki sta jo na Komisijo naslovila združenje Evropsko gibanje za podeželje (Mouvement Européen de la Ruralité – M.E.R.) in razširjena medskupina Evropskega parlamenta za podeželje, gorske regije in oddaljena območja, naj pripravi belo knjigo, ki bo lahko izhodišče za politiko razvoja podeželja po letu 2020;

39.

izrecno podpira platformo za usklajevanje na področju lokalnega razvoja, ki naj bi jo vzpostavila Komisija;

40.

poudarja pomen podeželja kot središča razvoja in inovacij, ki prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020;

41.

meni, da je treba v ESRR jasno priznati dodano vrednost sodelovanja med mestnimi in podeželskimi območji ter zagotoviti večje upoštevanje funkcionalnega vidika podeželja, da se v celoti izkoristi potencial tovrstnega sodelovanja in da bi lahko ta funkcionalna območja bistveno prispevala k teritorialni koheziji;

42.

nasprotuje načelu makroekonomskega pogojevanja pri dodeljevanju sredstev EU, saj je treba upoštevati tudi družbene in okoljske kazalnike;

43.

meni, da je treba posebno pozornost nameniti inovativnim pristopom na podeželju, saj so ti lahko vzor za druge regije in območja;

44.

meni, da je treba sredstva EIB, programe za inovacije v kmetijstvu in znanstvene raziskave usmeriti predvsem na območja z živinorejo in naravnimi ovirami, kot so gorska območja, pa tudi na male družinske kmetije, pri čemer je treba tudi iskati rešitve za socialne probleme, da bo mogoče ohraniti trajnostno kmetijstvo v vseh regijah in zavarovati podeželske skupnosti, s tem pa zmanjšati razlike med regijami;

45.

poudarja pomen, ki ga ima partnerstvo za inovacije za posodobitev gospodarstva na podeželju, zlasti v delu, v katerem se predlaga vzpostavitev tesnejše povezave med kmetijsko in raziskovalno politiko, med raziskovalci in kmetovalci. V tem pogledu je treba v celoti izkoristiti ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v podporo prioriteti „pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih“;

46.

poziva k temu, da se na evropski ravni pripravijo primerne smernice za opredelitev funkcij in nalog različnih nacionalnih podeželskih mrež ter tudi načinov pomoči pri izvajanju njihovih načrtov za razvoj podeželja;

47.

meni, da si je treba prizadevati za boljše usklajevanje inovacijske politike na ravni EU;

48.

izraža jasno kritiko, ker podeželje ni med glavnimi ciljnimi skupinami v partnerstvu Evropske komisije za inovacije v lokalnem razvoju (pametna mesta in skupnosti);

49.

izraža obžalovanje zaradi rezultatov vmesnega poročila o izvajanju operativnih programov, ki opozarjajo na to, da je trenutno le 11 % sredstev ESRR namenjenih podeželju;

50.

meni, da je treba posodobiti poklicno izobraževanje na podeželju ter ga prilagoditi globalnim konkurenčnim pogojem ter potrebam lokalnih podjetij;

51.

meni, da je treba del sredstev ESS dodeliti poklicnemu izobraževanju na podeželskih območjih in ga še naprej razvijati;

52.

poziva Komisijo, države članice ter njihove pristojne lokalne in regionalne oblasti k spodbujanju sodelovanja med podjetji in regionalnimi ustanovami za poklicno in splošno izobraževanje, vključno z zagotavljanjem lažjega razvoja centrov za podporo inovacijam v kmetijstvu na podlagi nekaterih že preverjenih rešitev v drugih državah članicah;

53.

ponavlja, da je nujno celotno družbo ozaveščati o pomenu ohranjanja podeželskih območij za splošno javnost (1), posledično pa tudi zagotavljati izvajanje osnovnih javnih storitev na področju izobraževanja, zdravstva in sociale za prebivalstvo na podeželskih območjih;

54.

meni, da je treba pripraviti ukrepe za spodbuditev razvoja produktov v malih podjetjih in za odpravo ovir na trgu ter spodbujati lokalno potrošnjo in kratke dobavne verige kmetijsko-živilskih proizvodov;

55.

poziva k okrepljenim prizadevanjem za zagotovitev hitre internetne povezave na podeželju, in sicer s pomočjo omrežij za dostop nove generacije, ki spodbujajo izvajanje evropske digitalne agende 2020;

56.

poudarja, da je treba izboljšati osnovno poznavanje IKT.