20.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 355/63

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. aprila 2014 z naslovom „Nova doba letalstva – Odprtje letalskega trga za varno in trajnostno civilno uporabo daljinsko vodenih zračnih sistemov“ (COM(2014)0207),

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 4(2)(g) in 16 ter naslova VI,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7 in 8,

—

ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov,

—

ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Nova doba letalstva – Odprtje letalskega trga za varno in trajnostno civilno uporabo daljinsko vodenih zračnih sistemov“,

—

ob upoštevanju končnega poročila usmerjevalne evropske skupine za RPAS o časovnem načrtu vključevanja civilnih daljinsko vodenih zrakoplovnih sistemov v evropski sistem letalstva,

—

ob upoštevanju deklaracije iz Rige o daljinsko vodenih zrakoplovih (dronih) o okvirih za prihodnost letalstva,

—

ob upoštevanju poročila zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva o civilni uporabi dronov v EU,

—

ob upoštevanju predloga Evropske agencije za varnost v letalstvu z naslovom „A risk based approach to regulation of unmanned aircraft“ (Pristop na podlagi tveganja k ureditvi za brezpilotne letalske sisteme),

—

ob upoštevanju Čikaške konvencije z dne 7. decembra 1944,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0261/2015),

A.

ker navdušenci že desetletja uporabljajo majhne, radijsko vodene modele letal; ker se uporaba RPAS, splošno znanih kot brezpilotna zračna plovila ali droni, zadnjih 15 let zelo povečuje; ker so vse popularnejši zlasti mali RPAS, zasnovani za ljubitelje in rekreativne namene;

B.

ker se tehnologija, ki je bila prvotno razvita za vojaške namene, zdaj komercialno uporablja, s čimer se premikajo zakonodajne meje; ker RPAS za profesionalno uporabo dandanes prinašajo tudi precej koristi za različne vrste civilne uporabe, katerih dodana vrednost se povečuje z razdaljo med napravo in upravljavcem zrakoplova na daljavo (poleti „zunaj vidnega polja“); ker te izredno raznolike uporabe, ki se lahko v prihodnje še razširijo, vključujejo zlasti varnostne inšpekcijske preglede in spremljanje infrastrukture (železniški tiri, jezovi in elektrarne), ocenjevanje posledic naravnih nesreč, precizno kmetovanje (premišljeno kmetijstvo), medijsko produkcijo, termografijo iz zraka in dostavo pošiljk v odmaknjene regije; ker je v bližnji prihodnosti mogoče predvideti hiter razvoj novih aplikacij, kar odraža inovativnost in dinamičnost industrije RPAS;

C.

ker lahko ta tehnologija nadomesti človeka v nevarnih okoljih;

D.

ker obstajata dve kategoriji uporabe RPAS: profesionalna in rekreativna uporaba; ker je treba ti dve različni kategoriji, ki sta neločljivo povezani, urejati ločeno znotraj istega regulativnega okvira EU;

E.

ker je v veljavni zakonodaji EU določeno, da je načeloma Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) organ za izdajanje dovoljenj za RPAS z največjo vzletno maso več kot 150 kg; ker so za sisteme s 150 kg ali manj pristojne države članice;

F.

ker so predpise za RPAS že sprejele ali pa jih pripravljajo Avstrija, Češka republika, Danska, Francija (1), Hrvaška, Nemčija, Italija, Irska, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo (2); ker na Danskem, v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem že delujejo šole pilotiranja teh sistemov, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu pa ima za to dovoljenje že več kot 500 pilotov;

G.

ker so vsi veljavni predpisi za RPAS v Evropi prilagojeni oceni varnostnega tveganja uporabe; ker so ti predpisi osredotočeni na operaterje, ne pa na zrakoplove, kot je to običajno v letalstvu s posadko; ker je tveganje odvisno od vrste naprave in njenih značilnosti (teža, hitrost itd.), pa tudi od mnogih drugih dejavnikov, kot so recimo območje, prek katerega se leti, strokovno znanje operaterja, specifična vrsta uporabe in sposobnost operaterja, da se spoprime z nepredvidenimi okoliščinami;

H.

ker v tej industriji od izdelave do končnega uporabnika obstaja ogromen potencial za gospodarsko rast, in sicer tako za velika podjetja kot tudi za dobavno verigo, v kateri je več tisoč malih in srednjih podjetij ter inovativnih zagonskih podjetij; ker je nujno, da se ohranijo vrhunski proizvodni standardi in standardi delovanja, ob spodbujanju evropskega vodilnega položaja na tem področju;

I.

ker je zaradi hitrega razvoja tega trga prav, da se RPAS vključijo v obstoječe programe za letalstvo, kot sta skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR) in program Obzorje 2020; ker je industrija že vložila precej finančnih sredstev in bi jih bila pripravljena vložiti še več, če bi zagotovili lažji dostop do financiranja za MSP, ki predstavljajo večji del tega sektorja; ker bo dodatno financiranje za nadaljnje raziskave in razvoj (R in R) bistvenega pomena za podpiranje te nove industrije ter varno in učinkovito vključitev RPAS v zračni prostor;

J.

ker so države članice, industrija in Komisija celo že v tej zgodnji fazi prepoznale potencial tega trga in želijo poudariti, da morajo vsi okviri politike omogočiti rast evropske industrije, da bi lahko konkurirala na svetovni ravni;

K.

ker je ta nastajajoči trg velika priložnost za naložbe, inovacije in ustvarjanje delovnih mest v dobavni verigi ter prinaša družbene koristi, obenem pa je treba priznati, da je treba zavarovati javni interes, kar zajema zlasti vprašanja zasebnosti, varstva podatkov, odgovornosti in odgovornosti do tretjih oseb;

L.

ker bo razvoj RPAS kljub njegovem gospodarskem potencialu v prihodnje eden največjih izzivov, kar zadeva varnost v letalstvu ter varnost in zaščito oseb in podjetij;

M.

ker mora Evropska unija čim prej razviti zakonodajni okvir, ki se bo nanašal samo na civilno uporabo RPAS;

N.

ker mora evropski zakonodajni okvir po eni strani omogočati sektorju, da nadaljuje z inovacijami in se razvija v najboljših možnih pogojih, po drugi strani pa državljanom zagotavljati učinkovito zaščito blaga in oseb ter varstvo njihovih osebnih podatkov in zasebnosti;

1.

ugotavlja, da so ZDA za mnoge vodilni trg za uporabo RPAS, čeprav to velja zgolj za vojaške operacije; poudarja, da pa je na civilnem področju vodilna Evropa, ki ima 2 500 operaterjev (400 v Združenem kraljestvu, 300 v Nemčiji, 1 500 v Franciji, 250 na Švedskem itd.), medtem ko jih je drugod po svetu 2 342, ki si mora na vso moč prizadevati za okrepitev svojega trdnega konkurenčnega položaja;

2.

ugotavlja, da ima Japonska veliko število operaterjev RPAS in 20 let izkušenj, predvsem z njihovo uporabo v preciznem kmetijstvu, kot je škropljenje posevkov; opozarja, da je bila to prva država, ki je sredi devetdesetih let dvajsetega stoletja dovolila uporabo te tehnologije v kmetijstvu, število operaterjev pa je v nekaj letih skokovito naraslo;

3.

ugotavlja, da ima Izrael zelo dejavno proizvodno industrijo, vendar je ta neposredno osredotočena na vojaške RPAS; poudarja, da je zaradi integrirane civilno-vojaške navigacijske službe zračnega prometa te sisteme zdaj lažje vključiti v izraelski zračni prostor;

4.

ugotavlja, da so Avstralija, Kitajska (kjer proizvedejo veliko zelo malih sistemov RPAS) in Južna Afrika med 50 državami, ki razvijajo RPAS;

5.

poudarja, da je treba priznati, da imajo ti sistemi svetovno razsežnost, in poziva Komisijo, naj to v celoti upošteva;

6.

poudarja, da se v vseh državah članicah izvaja kakšna dejavnost RPAS, v proizvodnji in/ali operacijsko;

7.

poudarja, da so operativne dejavnosti, če ni odobrena izjema, zakonite le, če je na voljo nacionalna zakonodaja; opozarja, da to temelji na pravilu Mednarodne organizacije civilnega letalstva, v skladu s katerim je treba za vsako operacijo brezpilotnih zrakoplovov izdati posebno odobritev (3);

8.

ugotavlja, da bi neobstoj harmonizirane ureditve na ravni EU lahko preprečil razvoj evropskega trga RPAS glede na to, da za nacionalna dovoljenja ne velja vzajemno priznavanje s strani drugih držav članic;

9.

meni, da sektor RPAS nujno potrebuje evropska in splošna pravila za zagotovitev čezmejnega razvoja teh sistemov; meni, da je potreben jasen evropski pravni okvir, da se zagotovijo naložbe in razvoj konkurenčnega evropskega sektorja RPAS; poudarja, da obstaja tveganje, da gospodarski potencial in pozitivne posledice teh sistemov ne bodo v celoti uresničeni, če ne bomo hitro ukrepali;

10.

opozarja na gospodarski pomen tega sektorja in poudarja, da je treba z ustreznimi politikami, ki bodo sorazmerne svojemu cilju, obenem pa malim in srednjim podjetjem ne bodo nalagale nepotrebnih bremen, zaščititi zasebnost in zagotoviti varstvo podatkov, varnost in varovanje;

11.

meni, da bi z jasnim, učinkovitim, zanesljivim in čim prej vzpostavljenim evropskim okvirom lahko pospešili razprave o pripravi svetovnih predpisov za uporabo brezpilotnih zrakoplovov;

12.

meni, da mora ta prihodnja zakonodaja jasno razlikovati med profesionalno in rekreativno uporabo RPAS;

13.

poudarja, da sta varnost in varovanje izjemnega pomena za morebitne operacije in pravila RPAS ter da morata biti sorazmerna s tveganji; meni, da bi moral biti prihodnji evropski regulativni okvir prilagojen posebnim tveganjem, povezanim s poleti „zunaj vidnega polja“, pri čemer pa ne bi smel odvračati od te vrste poletov;

14.

poudarja, da je nadvse pomembno vprašanje varstva podatkov in zasebnosti, da se spodbudi širša javna podpora za uporabo civilnih RPAS, pa tudi da se omogočita rast in varna vključitev teh sistemov v civilno letalstvo ob doslednem spoštovanju Direktive 95/46/ES o varstvu podatkov, pravice do varstva zasebnosti iz člena 7 Listine o temeljnih pravicah, pravice do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine in člena 16 PDEU; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo v oblikovanje vseh politik EU na področju RPAS vključena zagotovila v zvezi z varstvom zasebnosti in podatkov v skladu z načelom nujnosti in sorazmernosti; zato v tje zvezi poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj standardov za koncepta vgrajene in privzete zasebnosti;

15.

se strinja s petimi bistvenimi načeli za prihodnji razvoj RPAS iz deklaracije iz Rige in jih v celoti podpira, in sicer:

16.

meni, da so z vidika upravljanja zračnega prometa kratkoročno že na voljo operativni postopki, ki omogočajo lete RPAS zunaj posebnih in omejenih območij; opozarja, da mnogi civilni in vojaški RPAS letijo z uporabo namenskih koridorjev pri višjem ločitvenem merilu od standardnega, ki se običajno uporablja za zrakoplove s posadko;

17.

poudarja pomen poletov „zunaj vidnega polja“ za razvoj sektorja; meni, da mora evropska zakonodaja spodbujati ta način delovanja;

18.

priznava, da je vpliv RPAS na promet zrakoplovov s posadko omejen, saj je teh sistemov manj v primerjavi z zrakoplovi s posadko; vendar ugotavlja, da se lahko pritisk na upravljanje zračnega prometa zaradi dobrodošlega povečanja uporabe teh sistemov za športne in rekreacijske namene vseeno poveča, kar lahko v določenih okoliščinah ogrozi varnost zračnega prometa, vendar poziva, naj pristojni organi upoštevajo ta dejavnik in naj se ta vključi v prihodnje predpise EU, da bi zagotovili trajno učinkovit standard na področju upravljanja zračnega prometa v vseh državah članicah;

19.

poudarja, da bi bilo dobro, da bi dolgoročne tehnične in regulativne rešitve RPAS omogočale uporabo zračnega prostora skupaj z drugimi uporabniki tega prostora, ne da bi za slednje določili nove zahteve glede opreme; ugotavlja, da veliko malih RPAS leti na višini pod 500 čevljev skupaj z zrakoplovi s posadko; poudarja, da izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa sicer na tej višini ne zagotavljajo storitev ATC, kljub temu pa morajo zagotavljati ustrezne informacije za soobstoj obeh vrst zrakoplovov v istem zračnem prostoru; ugotavlja, da Eurocontrol države podpira pri ustvarjanju skupnega dogovora o s tem povezanih vprašanjih in čim večji harmonizaciji;

20.

meni, da je vprašanje identifikacije brezpilotnih zrakoplovov, ne glede na njihovo velikost, ključnega pomena; poudarja, da je treba poiskati rešitve, ki upoštevajo rekreativno ali komercialno uporabo brezpilotnega zrakoplova;

21.

meni, da je treba na podlagi ocene tveganj oblikovati jasen, harmoniziran in sorazmeren evropski regulativni okvir, ki podjetij ne bo obremenjeval s pretiranimi predpisi, ki bi ovirali naložbe in inovacije v industriji RPAS, hkrati pa bo ustrezno zaščitil državljane in spodbujal naložbe za ustvarjanje trajnostnih in inovativnih delovnih mest; meni, da bi morala vsaka podrobna ocena tveganj temeljiti na konceptu operacij, ki ga je uvedla Evropska agencija za varnost v letalstvu, ter bi morala upoštevati notranje značilnosti RPAS (maso, obseg operacij, hitrost) in vrsto njihove uporabe (rekreacijska ali profesionalna); meni, da mora biti ta okvir dolgoročen in mora upoštevati možne spremembe in variacije teh tehnologij v prihodnosti;

22.

podpira namero Komisije, da odpravi prag 150 kg in ga nadomesti z usklajenim in celovitim regulativnim okvirom EU, ki bo nacionalnim pristojnim organom ter usposobljeni organom ali združenjem omogočal, da izvajajo dejavnosti validacije in nadzora; meni, da je treba sorazmernost predpisov dopolniti s potrebno prožnostjo v procesih in postopkih;

23.

meni, da bo treba spremembo pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu na področju RPAS upoštevati pri proračunu agencije, da bo lahko opravljala naloge, ki so ji dodeljene;

24.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v oblikovanje vseh politik EU o sistemih RPAS vključena zagotovila v zvezi z varstvom zasebnosti in podatkov, pri čemer naj bo predpisana minimalna zahteva glede ocene učinkov ter vgrajenega in privzetega varstva zasebnosti;

25.

je zaskrbljen zaradi morebitne nezakonite in nevarne uporabe sistemov RPAS (na primer preoblikovanje civilnih sistemov RPAS v orožje, ki se uporabi v vojaške ali druge namene, ali uporaba sistemov RPAS za onemogočanje navigacijskih ali komunikacijskih sistemov); poziva Komisijo, naj podpre razvoj potrebne tehnologije za varnost, varovanje in zasebnost pri uporabi RPAS, tudi s sredstvi v okviru programa Obzorje 2020, ki so v prvi vrsti namenjena raziskavam in razvoju sistemov, tehnologij itd. ter jih je mogoče uporabiti za krepitev vgrajene in privzete zasebnosti in za podpiranje razvoja tehnologij, kot so tehnologije za zaznavanje in izogibanje, virtualno omejevanje (geo-fencing) ali tehnologije proti motenju in proti ugrabitvam, pa tudi za tehnologije vgrajene in privzete zasebnosti, kar bo omogočilo varno uporabo civilnih sistemov RPAS;

26.

poziva k razvoju inovativnih tehnologij na področju RPAS, ki imajo ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, zlasti zelenih, saj vključujejo širok spekter poklicev; poziva k razvoju in proučevanju velikega potenciala za vključevanje MSP v storitve, ki so povezane s proizvodnjo specializiranih delov in materialov; poudarja, da je treba organizirati in spodbujati središča za pridobivanje kvalifikacij in usposabljanje;

27.

meni, da bi morale biti v predpisih na ravni EU in nacionalni ravni jasno navedene določbe, ki se uporabljajo za RPAS, kar zadeva notranji trg, mednarodno trgovino (proizvodnja, prodaja, nabava, trgovanje in uporaba RPAS) ter temeljni pravici do zasebnosti in varstva podatkov; meni tudi, da bi morali ti predpisi prispevati k pravilnemu izvrševanju zakonodaje na področju zasebnosti in varstva podatkov ter katerekoli druge veljavne zakonodaje, ki se nanaša na letenje z RPAS, kot je zakonodaja na kazenskem področju in na področjih intelektualne lastnine, letalstva in okolja; poudarja, da je treba zagotoviti, da je vsak, ki upravlja RPAS, seznanjen z osnovnimi predpisi za uporabo RPAS, ki bi morali biti navedeni v obvestilu kupcem RPAS;

28.

meni, da morajo industrija, regulatorji in gospodarski subjekti združiti moči, da bodo lahko zagotovili pravno varnost, spodbudno za naložbe, da se ne bomo vrteli v začaranem krogu, in sicer ko industrija ni pripravljena vlagati v razvoj potrebnih tehnologij, če ni gotovo, kakšna bo njihova ureditev, regulatorji pa niso pripravljeni oblikovati standardov, dokler industrija ne razvije tehnologij, ki bi jih lahko odobrili; odločno poudarja, da morajo biti MSP resnično vključena v ta postopek oblikovanja standardov;

29.

meni, da sta „pristop na podlagi tveganja“ v skladu z deklaracijo iz Rige in koncept operacij, ki ga je predlagala Evropska agencija za varnost v letalstvu, trdna podlaga za zagotavljanje varnega delovanja RPAS; regulativne zahteve bodo morale temeljiti na posameznih primerih ali pristopu na podlagi vrste/razreda, odvisno od tega, kaj je primerneje, in bodo zagotavljale visoko raven varnosti in interoperabilnosti; meni, da je za zagotovitev uspeha proizvajalcev in operaterjev RPAS nadvse pomembno, da pristojni regulativni organ potrdi zahteve Evropske organizacije za opremo civilnega letalstva (EUROCAE) v zvezi s standardizacijo;

30.

meni, da bi morali prihodnji evropski in mednarodni predpisi za RPAS obravnavati vprašanja v zvezi s:

31.

poziva države članice, naj v primeru, da se za poklicne uporabnike in lastnike sistemov RPAS organizira usposabljanje, zagotovijo, da bo to vključevalo tudi usposabljanje o varstvu podatkov in zasebnosti in da bo za poklicne uporabnike teh sistemov veljalo vzajemno priznavanje v državah članicah, da se odpravijo morebitne tržne omejitve;

32.

poudarja, da morajo biti RPAS, ki letijo zunaj vidnega polja, opremljeni s tehnologijo za zaznavanje in izogibanje, da bodo zaznali zračno plovilo, ki uporablja isti zračni prostor, in ne bodo ogrožali varnosti zračnih plovil s posadko, obenem pa bodo upoštevali območja, na katerih je letenje prepovedano, kot so letališča, jedrske elektrarne in kemijski obrati ter druga kritična infrastruktura; zato poziva Komisijo, naj zagotovi potrebne proračune za raziskave in razvoj prek Skupnega podjetja SESAR;

33.

poziva Evropsko komisijo ter zadevne agencije in skupna podjetja, naj okrepijo svoje raziskovalne in razvojne programe; meni, da mora EU ob upoštevanju pričakovanih gospodarskih učinkov tega sektorja spodbujati razvoj evropskih tehnologij, zlasti prek programa Obzorje 2020; poziva, naj se v raziskovalnih programih upošteva tudi razvoj tehnologij zaznavanja in ujetja brezpilotnih zrakoplovov;

34.

opozarja, da je bil evropski program EGNOS globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS), ki izboljšuje signal GPS, leta 2011 certificiran za uporabo v civilnem letalstvu in da bo program Galileo v naslednjih nekaj letih postopno prešel v obratovalno fazo: s tem v zvezi meni, da bodo napreden sistem upravljanja zračnega prometa in aplikacije za RPAS, ki temeljijo na evropskih programih GNSS, pozitivno prispevali k varnemu delovanju RPAS;

35.

ugotavlja, da bi morali biti RPAS v skladu s pristopom na podlagi tveganja opremljeni z identifikacijskim čipom in registrirani, da se zagotovijo sledljivost, odgovornost in pravilno izvajanje pravil odgovornosti do tretjih oseb;

36.

podpira koncept operacij za brezpilotne zrakoplove, ki ga je razvila Evropska agencija za varnost v letalstvu in določa tri različne kategorije RPAS ter z njimi povezane predpise;

37.

ugotavlja, da je izvrševanje zakonodaje o RPAS ključnega pomena za varno in uspešno vključitev teh sistemov v evropski zračni prostor;

38.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostna sredstva za izvrševanje te zakonodaje;

39.

poudarja, da gre pri skupnih organih za določitev predpisov o brezpilotnih sistemih (JARUS) za mednaroden organ s prostovoljnim članstvom, ki združuje nacionalne organe za civilno letalstvo iz 22 držav članic in nečlanic EU ter regulativne agencije/organe; poudarja, da organu JARUS predseduje predstavnik Evropske agencije za varnost v letalstvu, ki bo obravnavala prihodnjo uredbo o RPAS; opozarja, da naj bi ta organ oblikoval tehnične, varnostne in operativne zahteve za certifikacijo in varno vključitev velikih in malih RPAS v zračni prostor in na letališča;

40.

meni, da bi JARUS prek postopka vzajemnega priznavanja lahko zagotovil, da se bodo vsi prihodnji predpisi EU usklajevali z mednarodnimi dogovori v drugih državah;

41.

meni, da bi morale agencije držav članic za varstvo podatkov sodelovati in si sporočati podatke ter primere dobre prakse ter zagotoviti skladnost z veljavnimi smernicami in regulativo za varstvo podatkov, kot je Direktiva 95/46/ES;

42.

poudarja, da morajo službe kazenskega pregona in obveščevalne službe pri uporabi sistemov RPAS spoštovati temeljno pravico do zasebnosti, varstva podatkov, svobode gibanja in svobode izražanja in da je treba obravnavati potencialna tveganja pri uporabi teh sistemov v te namene, kar zadeva nadzor posameznikov in skupin ter nadziranje javnih mest, na primer na mejah;

43.

meni, da bi si morale agencije držav članic za varstvo podatkov izmenjavati posebne smernice za varstvo podatkov za komercialne RPAS, in poziva države članice, naj skrbno izvajajo zakonodajo na področju varstva podatkov tako, da bodo v celoti upoštevale pomisleke javnosti v zvezi z zasebnostjo in ne bodo uvajale nesorazmernih upravnih obremenitev za operatorje RPAS;

44.

močno priporoča, naj se razširi sedanja razprava med EU in nacionalnimi oblikovalci politike in regulatorji, industrijskim sektorjem, malimi in srednjimi podjetji ter komercialnimi podjetji in naj se vzpostavi javna razprava, v kateri bodo sodelovali državljani in drugi ustrezni deležniki, kot so nevladne organizacije (tudi organizacije civilne družbe) in organi za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, da se ugotovijo in obravnavajo pomisleki glede varstva temeljnih pravic ter odgovornost in izzivi, s katerimi se soočajo različni akterji pri varovanju teh pravic in zagotavljanju varnosti državljanov pri uporabi sistemov RPAS;

45.

meni, da mora Parlament oblikovati svoje stališče, preden Komisija sprejme paket o letalskem prometu, s čimer se bo odzval tudi na poziv industrije k jasnim smernicam;

46.

poudarja, da je potreben jasen pravni okvir, ki bo temeljil na ustreznih merilih v zvezi z uporabo kamer in senzorjev, zlasti na komercialnih in zasebnih sistemih RPAS in bo zagotavljal učinkovito varstvo pravice do zasebnosti in varstvo podatkov, pa tudi varnost državljanov, ob upoštevanju dejstva, da so sestavni deli teh sistemov vse manjši, kar pomeni, da so naprave vse lažje prenosljive in jih je vse težje odkriti;

47.

poziva odbora TRAN in LIBE, naj organizirata skupno predstavitev, na katero naj povabita predstavnike industrije, nacionalnih organov za varstvo zasebnosti, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, Komisije in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju temeljnih pravic;

48.

poziva Komisijo, naj preuči mehanizem rednega poročanja, pri katerem bi se upošteval tehnični razvoj ter razvoj politike in najboljše prakse na nacionalni ravni, poleg tega pa bi bile obravnavane nesreče s sistemi RPAS, ter naj pripravi pregled in oceno regulativnih pristopov na ravni držav članic, da bo mogoče primerjati in ugotavljati najboljše prakse.

49.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.