22.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/224

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 z naslovom „Družbena odgovornost gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast“ (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o prispevku zadrug k izhodu iz krize (3),

—

ob upoštevanju člena 184 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (4),

—

ob upoštevanju svoje izjave z dne 10. marca 2011 (5),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o spodbujanju podjetništva in socialnega vključevanja mladih (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), ki uvaja os mikrofinanciranja in socialnega podjetništva,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 25. oktobra 2011 z naslovom Pobuda za socialno podjetništvo (COM(2011)0682),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015)0192),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom „Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020“ (COM(2013)0083),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0247/2015),

A.

ker socialno in solidarnostno gospodarstvo zagotavlja zaposlitev za več kot 14 milijonov ljudi, kar predstavlja 6,5 % delavcev v EU; ker 2 milijona socilnih in solidarnostnih podjetij v EU predstavlja 10 % podjetji v Uniji.

B.

ker sta se zaradi gospodarske in finančne krize zvišali stopnji revščine in socialne izključenosti ter so se povečale dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost mladih in socialne neenakosti;

C.

ker sta gospodarska in finančna kriza najbolj prizadeli najbolj izključene in prikrajšane skupine na trgu dela, kot so invalidi, mladi, starejši, ženske, dolgoročno brezposelni in prikrajšani delavci;

D.

ker bi gospodarsko in finančno krizo morali dojemati kot priložnost za izgradnjo bolj trajnostnega gospodarskega modela EU, kjer bo večji poudarek na socialni in teritorialni koheziji in okoljski trajnosti; ker bi morala izboljšanje gospodarskih in finančnih razmer dopolnjevati podpora vključujočemu, trajnostnemu in kakovostnemu razvoju; ker lahko socialno in solidarnostno gospodarstvo prispeva k doseganju tega cilja in bi zato moralo veljati za gonilo tega prehoda, ki lahko pomaga uravnovesiti socialna, okoljska in gospodarska vprašanja;

E.

ker je izvajanje storitev socialne podpore in zdravstvenih storitev, kamor spadajo tudi številna socialna podjetja, eno ključnih področij v EU, kjer se odpirajo nova delovna mesta, saj se jih je med letoma 2009 in 2013 ustvarilo 1,3 milijona; ker je to dokaz, da lahko ta sektor ustvarja delovna mesta tudi med krizo, hkrati pa krepi socialno in teritorialno kohezijo v Evropi, zlasti tako, da pripomore k zaposlovanju uporabnikov storitev;

F.

ker je bilo na konferenci o sprostitvi potenciala socialnega gospodarstva za rast EU, ki je potekala v Rimu 17. in 18. novembra 2014, priznano, da ima socialno in solidarnostno gospodarstvo bistveno vlogo v evropskih državah in prispeva k uresničitvi vrste pomembnih ciljev EU, kot so ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, socialna kohezija, socialne inovacije, razvoj podeželja in regionalni razvoj ter varstvo okolja;

G.

ker sta povečanje deleža zaposlenosti prebivalstva v starosti od 20 do 64 let z 69 % na vsaj 75 % ter 25-odstotno zmanjšanje števila Evropejcev, ki živijo pod nacionalnim pragom revščine, s čimer bi rešili revščine več kot 20 milijonov ljudi, cilja strategije EU 2020, ki še nista bila uresničena;

H.

ker je v Strasbourški deklaraciji iz januarja 2014 navedeno, da morajo imeti socialna podjetja pomembnejšo vlogo v prihodnosti Evrope;

I.

ker je EU regija, ki ima najstarejše prebivalstvo in najmanjšo stopnjo rasti prebivalstva na svetu; ker naj bi bila v letu 2050 povprečna starost državljanov EU več kot 50 let; ker je staranje prebivalstva skupaj z demografskimi spremembami izziv za sisteme socialne zaščite;

J.

ker je cilj podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva ne le izboljšati gospodarske in socialne razmere, temveč tudi ponuditi prožne in inovativne delovne razmere in so se morda bolj sposobna prilagajati gospodarskim in socialnim razmeram;

K.

ker so za podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva značilni demokratično upravljanje, velika vključenost njihovih članov ali partnerjev v upravljanje podjetja in velika preglednost poslovanja ter ker se ta podjetja odzivajo na naraščajoče zahteve državljanov po etičnem, socialnem in okolju prijaznem poslovnem vedenju;

L.

ker podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva obsegajo široko paleto družb in ker večina teh podjetij ni priznana s pravnim okvirom na evropski ravni, temveč samo na nacionalni ravni nekaterih držav članic v različnih pravnih oblikah;

M.

ker zadruge zagotavljajo kakovostna delovna mesta, ki jih ni mogoče preseliti, so odprte za vse in kljubujejo krizi; ker so med krizo ravno zaradi specifičnega poslovnega modela povečale svoj promet in rast ter je bilo pri njih manj stečajev in odpuščanja;

N.

ker so v Uredbi (EU) št. 1296/2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) „socialna podjetja“ in „socialne inovacije“ opredeljene v členu 2(1) in 2(5);

O.

ker se socialne inovacije nanašajo na razvoj in izvajanje novih zamisli, ki so lahko v obliki proizvodov, storitev ali modelov socialne organizacije ter so namenjene spopadanju z novimi socialnimi, ozemeljskimi in okoljskimi zahtevami in izzivi, kot so staranje prebivalstva, odseljevanje, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, upravljanje raznolikosti, brezposelnost mladih, integracija najbolj izključenih s trga dela in boj proti posledicam podnebnih sprememb;

P.

ker so socialne naložbe usmerjene v ljudi, njihov namen pa je okrepiti njihove spretnosti in znanja ter jih podpirati pri polnem sodelovanju v svetu dela in družbenem življenju; ker se socialne naložbe na splošno nanašajo na politike na področju izobraževanja, nege otrok, zdravstvene nege, usposabljanja, pomoči pri iskanju zaposlitve in rehabilitacije;

Q.

ker dejstvo, da podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva pogosto niso priznana kot gospodarski deležniki, še bolj otežuje njihov dostop do javnega in zasebnega financiranja; ker bi morali strukturni skladi in evropski programi prispevati k posodabljanju gospodarskih struktur, tudi socialnega in solidarnostnega gospodarstva, ki zajemajo najrazličnejše vrste in velikosti družb (zadruge, vzajemne družbe, fundacije, združenja ali nove oblike socialnih in solidarnostnih podjetij), prevladujejo pa mala in srednja podjetja;

R.

ker morata biti izobraževanje in usposabljanje prednostni področji pri krepitvi kulture podjetništva med mladimi;

S.

ker je vrzel med spoloma v socialnem podjetništvu manjša kot v tradicionalnih oblikah podjetništva; ker ženske v socialnem podjetništvu znatno prispevajo k zmanjšanju socialne izključenosti in ustvarjanju novih priložnosti za razvoj;

T.

ker je treba za dolgotrajno brezposelne osebe zagotoviti usposabljanje in prekvalifikacijo v socialnem sektorju, da se jim ponudijo nove priložnosti v inovativnem okolju, kot je socialno in solidarnostno gospodarstvo;

U.

ker podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva, zlasti podjetja za usposabljanje in posredovanje delovnih mest, nudijo priložnosti za delo zlasti tistim, ki so najbolj izključeni iz trga dela, pri katerih brezposelnost pogosto preide v dolgotrajno brezposelnost; ker bi države članice lahko premislile o načinih za podpiranje podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva, ki zaposlujejo brezposelne ljudi ali prejemnike socialne podpore, tudi tako, da bi jim po potrebi zmanjšale davke in socialne prispevke;

V.

ker je dopolnilni in nadomestni učinek socialnega in solidarnostnega gospodarstva prav tako pomemben kot drugi ukrepi za spodbujanje zaposlovanja; ker je treba več pozornosti posvetiti rešitvam, ki spodbujajo ponovno vključevanje ljudi brez najosnovnejših zmogljivosti in konkurenčnih prednosti na trg dela, da bodo kasneje lahko izkoristili prednosti najinovativnejših rešitev socialnega in solidarnostnega gospodarstva;

W.

ker je socialni dialog ključnega pomena za delovanje socialnega tržnega gospodarstva EU in ima bistveno vlogo pri spodbujanju konkurenčnosti in poštenosti; ker socialni dialog in posvetovanje s socialnimi partnerji v okviru oblikovanja politike EU pomenita večjo socialno inovacijo;

X.

ker so javna naročila pogosto veliki enkratni razpisi za storitve ali material, iz katerih utegnejo biti izključeni manjši akterji;

1.

ugotavlja, da je glavni namen podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva, ki niso nujno neprofitne organizacije, doseganje socialnega cilja, bodisi ustvarjanje delovnih mest za ranljive skupine, zagotavljanje storitev za člane ali ustvarjanje pozitivnih socialnih in okoljskih vplivov na splošno, pri čemer se dobički predvsem vlagajo nazaj v podjetje za dosego teh ciljev; poudarja, da podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva označuje njihova zaveza, da bodo ohranjala naslednje vrednote:

2.

meni, da bi morala Komisija priznati raznolikost socialnih podjetij in zagotoviti, da se na ravni EU sprejmejo ukrepi za podporo podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva vseh vrst;

3.

poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma in dosledno izvajajo vse ukrepe iz pobude za socialno podjetništvo iz leta 2012; poziva Komisijo, naj karseda hitro predloži drugo fazo pobude, s katero bi razširila področje uporabe omenjene pobude in ga poglobila v sodelovanju z državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi organi, organizacijami civilne družbe in ključnimi akterji socialnega in solidarnostnega gospodarstva;

4.

ugotavlja, da socialno gospodarstvo ne more nadomestiti socialne države in javnih storitev;

5.

ugotavlja, da je model socialnega podjetništva pogosto privlačen za mlade in jim nudi priložnost, da se inovativno odzovejo na sedanje gospodarske, socialne in okoljske izzive;

6.

poudarja, da so podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva močno zasidrana v lokalnem in regionalnem okolju, kar jim daje prednost, saj bolje spoznajo tamkajšnje posebne potrebe, ponudijo temu ustrezne proizvode in storitve, med katerimi večina temelji na lokalni skupnosti, ter izboljšajo socialno in teritorialno kohezijo; meni, da je treba spodbuditi mednarodno in medsektorsko sodelovanje podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva, da bi omogočili izmenjavo znanj in primerov praks ter tako podprli zlasti rast tovrstnih podjetij;

7.

poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo načrte in ukrepe za izboljšanje ozemeljske ureditve, zlasti v regijah s stalnimi naravnimi ali demografskimi ovirami, kar bo pripomoglo k ustvarjanju in razvoju podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva ter k spodbujanju socialnih inovacij in socialnega podjetništva, prav tako pa bo omogočilo okrepitev socialne in teritorialne kohezije v EU in olajšalo soočanje z demografskimi izzivi EU;

8.

z zadovoljstvom pozdravlja, da vse več tradicionalnih podjetij v svojih poslovnih načrtih uporablja strategije za družbeno odgovornost gospodarskih družb; vendar opozarja, da uporaba strategij za družbeno odgovornost gospodarskih družb ni zadosten pogoj za to, da se podjetje šteje za podjetje socialnega in solidarnostnega gospodarstva;

9.

meni, da je pomembno ugotoviti, zakaj je pri socialnem podjetništvu vrzel med spoloma manjša, da se te dejavnike lahko upošteva pri oblikovanju politike, ki bo tudi spodbujala socialno in tradicionalno podjetništvo;

10.

meni, da socialne inovacije pomembno prispevajo k vzpostavitvi temeljev za bolj rast, ki prispeva k trajnostni in vključujoči družbi in pomaga ustvarjati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; ugotavlja, da mora biti cilj socialnih inovacij izboljšanje kakovosti storitev na učinkovit način in ne zgolj preprosto nižanje stroškov;

11.

pozdravlja, da imajo štiri države članice EU (Španija, Francija, Portugalska in Belgija) nacionalno zakonodajo o socialnem in solidarnostnem gospodarstvu, da je Poljska začela strategijo za razvoj te vrste gospodarstva ter da v Romuniji poteka razprava o sprejetju zakonodaje, ki bo urejala to področje;

12.

meni, da bi morala Komisija tako v političnem kot finančnem smislu priznati in podpreti vlogo neprofitnih izvajalcev socialnih storitev;

13.

poudarja, da je treba spodbujati izmenjave primerov praks med inovativnimi podjetji socialnega in solidarnostnega gospodarstva, akademskimi krogi in deležniki na področju socialnih naložb ter upoštevati potrebe družbe, da bi okrepili podjetniška znanja in spretnosti in vzpostavili razmere, v katerih bi se podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva razvijala in rasla, ter ustvarili središča socialnih inovacij; meni, da je pomembno upoštevati mnenja deležnikov, tudi socialnih partnerjev in potrošniških organizacij; poziva države članice, naj spodbujajo model zadružnih podjetij;

14.

poudarja, da je treba sodelovati z vsemi državami članicami, da bi ustvarili potrebne okvirne pogoje za sistem socialnih inovacij v vseh državah članicah, ker se socialno in solidarnostno gospodarstvo ne more samo boriti proti simptomom in vzrokom najbolj perečih socialnih težav;

15.

priznava, da EU še zdaleč ne dosega ciljev iz strategije Evropa 2020, zlasti tistih v zvezi z zaposlovanjem, inovacijami in zmanjševanjem revščine ter socialne izključenosti; ugotavlja, da socialno in solidarnostno gospodarstvo prispeva ne le k bolj trajnostnemu, pametnemu in vključujočemu gospodarskemu modelu, temveč tudi k evropskemu socialnemu modelu, in je del enotnega trga, zato ga morajo EU in države članic odločno priznati in podpreti, kot je določeno v ustavah nekaterih držav članic in v različnih ključnih dokumentih EU; zato poziva, da se pri pregledu strategije Evropa 2020 upošteva socialno in solidarnostno gospodarstvo, saj lahko bistveno pripomore k izpolnjevanju ciljev strategije;

16.

opozarja, da so demografski trendi povezani z novimi vzorci potrošnje in da staranje prebivalstva v razvitih državah vse bolj obremenjuje socialne storitve, vendar bo nudilo tudi priložnosti za nastanek družbeno odgovornih podjetij;

17.

poudarja, da socialno in solidarnostno gospodarstvo zaradi svojega socialnega in vključujočega značaja ponuja zaposlitev skupinam, ki so najpogosteje izključene iz odprtega trga dela, in tako prispeva k solidarnosti, socialni koheziji in gospodarski rasti;

18.

meni, da bi moral biti cilj podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva razvoj procesov, ki omogočajo učinkovitejše, odgovornejše in preglednejše upravljanje vse bolj skopih sredstev, in večje izvajanje družbeno odgovornih ukrepov;

19.

poziva države članice, naj bolje vključijo podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva v akcijske načrte za zaposlovanje in socialno vključevanje ter v nacionalne programe reform, da bi izpolnile in izkoristile njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest in njihov prispevek k izpolnjevanju krovnih ciljev strategije Evropa 2020;

20.

pozdravlja, da se je proračun za predhodno financiranje pobude za zaposlovanje mladih povečal za 30 %; poziva države članice, naj svoje ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva uskladijo s svojim nacionalnim izvedbenim načrtom jamstva za mlade; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo socialno podjetništvo in inovacije v nacionalnih operativnih programih Evropskega socialnega sklada; poziva k uspešnemu in učinkovitemu izvajanju sistemov jamstva za mlade;

21.

opozarja, da se podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva soočajo s težavami pri dostopu do javnih naročil, med drugim zaradi ovir, povezanih z njihovo velikostjo in finančnimi zmožnostmi; poziva k hitremu in učinkovitemu izvajanju direktiv o javnih naročilih in koncesijah (direktive 2014/24/EU, 2014/25/EU in 2014/23/EU), da bi dosegli večjo udeležbo podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva pri postopkih javnih naročil, izboljšali namenjanje pogodb za tovrstna podjetja, okrepili njihovo vlogo ter spodbujali socialno vključevanje in socialne inovacije; poziva, naj se jim olajša sodelovanje pri javnih naročilih, in sicer z ustreznim svetovanjem, poenostavitvijo postopkov ter oblikovanjem razpisov, ki bodo dostopni za manjše izvajalce dejavnosti; poziva, naj se pri javnih naročilih daje prednost ponudbam, ki prinašajo večjo gospodarsko in socialno vrednost, pred tistimi z najnižjo ceno, tako da se v javna naročila vključijo socialna in okoljska merila;

22.

pozdravlja prenovo direktiv o javnem naročanju in koncesijah, kar vključuje socialne določbe in merila za spodbujanje socialne vključenosti in socialnih inovacij ter pridržana naročila za spodbujanje zaposlovanja najbolj prikrajšanih oseb in invalidov na trgu dela; poziva države članice, naj ustrezno izvajajo ta načela naročil v vseh postopkih javnega naročanja in izbirnih postopkih, pri tem pa naj uporabljajo načelo ekonomsko najugodnejše ponudbe ter okoljske, socialne in delovnopravne obveznosti; spodbuja države članice, naj v postopke javnega naročanja vključijo socialne določbe in merila, da bi okrepile položaj ranljivih oseb na trgu dela, zmanjšale upravna bremena, poenostavile postopke ter sprejele učinkovitejše ukrepe proti korupciji;

23.

obžaluje, da strategija enotnega digitalnega trga za Evropo, ki jo je oblikovala Komisija, ne omenja podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva in njihovega potencialnega prispevka k doseganju ciljev Unije; obžaluje, da ta strategija ne upošteva potrebe po zagotovitvi, da imajo vsi poln, enak in neomejen dostop do novih digitalnih tehnologij, trgov in telekomunikacij, zlasti kar zadeva invalide; poudarja, da lahko imajo podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva, ki temeljijo na tehnologiji, ključno vlogo pri soočanju z družbenimi izzivi na enostaven in stroškovno učinkovit način;

24.

obžaluje, da imajo podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva še več težav s financiranjem iz javnih ali zasebnih virov kot tradicionalna podjetja, zato poziva, naj javni organi in ponudniki finančnih storitev razvijejo širok nabor primernih finančnih instrumentov, ki bodo uspešno podpirali socialna podjetja v vseh fazah razvoja, zlasti ob ustanovitvi, in vzpostavijo okvir, da bi povezali potencialne vlagatelje in specializirane sklade;

25.

opozarja, da je dostop do financiranja otežen, ker upravitelji finančnih institucij zelo slabo poznajo dejanske razmere v teh podjetjih socialnega in solidarnostnega gospodarstva; poudarja, da je treba izboljšati usposabljanje za te upravitelje o tovrstnih podjetjih, da bi slednjim olajšali dostop do financiranja; zato poziva k uvedbi evropskega znaka kakovosti za socialno podjetništvo, da bi vlagatelji prepoznali sklade, katerih portfelj sestavljajo socialna podjetja, predvsem evropski sklad za socialno podjetništvo;

26.

poudarja, da je treba bolj spodbujati vzpostavljanje mrež socialnih podjetij in podporo zanje, da bi pospešili sinergije pri organizaciji, izmenjavi in širjenju tehnologij, pa tudi razvoj storitev med proizvajalci v različnih regijah;

27.

poudarja, da je treba prek namenskih spletnih platform spodbujati bolj strukturiran dialog med malimi in srednjimi podjetji, socialnimi in solidarnostnimi podjetji in finančnimi ustanovami;

28.

pozdravlja sprejetje uredbe o evropskih skladih za socialno podjetništvo;

29.

pozdravlja, da je del financiranja programa EaSI namenjen zagotavljanju pomoči podjetjem socialnega in solidarnostnega gospodarstva pri dostopu do financiranja; poudarja vlogo, ki jo morajo odigrati os socialnega podjetništva programa EaSI, Evropski socialni sklad in vsi drugi ustrezni programi EU pri izboljšanju delovanja tovrstnih podjetij; poudarja, da je treba povečati ozaveščenost glede priložnosti za pridobitev financiranja; poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalne kontaktne točke ali točke vse na enem mestu, da bi akterjem socialnega in solidarnostnega gospodarstva pomagali pri dostopanju do programov financiranja EU;

30.

poziva Komisijo, naj preuči, ali zgornja meja za posojila socialnim podjetjem, določena v okviru programa EaSI, odraža pogoje na trgu;

31.

poudarja, da je treba podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva podpreti z zadostnimi finančnimi sredstvi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, da bi vzpostavili sinergije med različnimi vrstami podjetij; poziva države članice in Komisijo, naj priznajo, da je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva; zato meni, da je treba izboljšati dostop socialnega in solidarnostnega gospodarstva financiranja s pomočjo različnih oblik financiranja, kot so evropski skladi, skladi tveganega kapitala, mikrokrediti in množično financiranje;

32.

poziva države članice, naj prek lokalnih organov okrepijo javne storitve (npr. zdravstvo in šolstvo) ter jih uporabijo kot gonilno silo za izboljšanje kakovosti storitev, s čimer bi zagotovili priložnosti za delo in zvišali raven zagotovljenih storitev, da bi zmanjšali revščino in socialno izključenost;

33.

poudarja, da pravila glede državne pomoči ne bi smela ovirati javnega financiranja podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva in socialnih storitev; v tem kontekstu poziva Komisijo, naj bo prožna pri izvajanju pravil glede državne pomoči za tovrstna podjetja in storitve ter naj zagotovi, da bodo lokalni in regionalni organi razumeli in pravilno uporabili omenjeno državno pomoč;

34.

obžaluje, da je v uredbi o ustanovitvi Evropskega sklada za strateške naložbe sektor socialnega in solidarnostnega gospodarstva omenjen zgolj v uvodnih izjavah; poziva Komisijo, naj se še naprej spodbuja pristop socialnih naložb, kot je predstavljen v svežnju o socialnih naložbah, ter da je treba pri ocenjevanju projektov Evropskega sklada za strateške naložbe upoštevati projekte, povezane z socialnim in solidarnostnim gospodarstvom;

35.

obsoja, da podjetja za usposabljanje in posredovanje delovne sile, ustanovljena na podlagi partnerstev med podjetji socialnega in solidarnostnega gospodarstva, najpogosteje nimajo dostopa do sredstev za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj predlaga novo izjemo k pravni opredelitvi malih in srednjih podjetij, podobno tistim, ki se že uporabljajo za javne investicijske družbe, družbe tveganega kapitala, univerze ali neprofitne raziskovalne centre, da bo mogoče podjetje za usposabljanje in posredovanje delovne sile opredeliti kot samostojno podjetje tudi takrat, ko ima drugo podjetje samo ali skupaj z drugimi podjetji v lasti najmanj 25 % njenega kapitala ali pravic do glasovanja v njegovem upravnem odboru;

36.

poziva države članice, naj spodbujajo podjetniško kulturo in model zadružnih podjetij ter naj v učne načrte in načrte usposabljanja vključijo socialno podjetništvo in načela socialnega in solidarnostnega gospodarstva; poziva jih tudi, naj spodbujajo ustanavljanje poslovnih inkubatorjev v okviru univerz za podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva;

37.

opozarja, da lahko socialno in solidarnostno gospodarstvo bistveno prispeva k zmanjševanju brezposelnosti mladih v EU; poziva države članice, naj spodbujajo večjo udeležbo podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva v programih izobraževanja in usposabljanja v državah članicah, zlasti s sistemi dualnega usposabljanja;

38.

poziva države članice, naj ustrezno prilagodijo centre za zaposlovanje, da bodo lahko zagotavljali uporabne informacije vsem, ki bodo želeli opravljati dejavnosti v sektorju socialnega in solidarnostnega podjetništva;

39.

opozarja, da so nekatera podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva konkurenčna in zavzemajo vodilni položaj v svojem sektorju, medtem ko druga potrebujejo strokovno znanje za svoj zagon, razvoj in upravljanje; poziva države članice, naj razvijejo izobraževalne programe, ki bodo posebej namenjeni in prilagojeni podjetnikom socialnega sektorja, zlasti pa manj zaposljivim skupinam, kot so ženske, mladi ali prikrajšani delavci, da bi razvili osnovne zmogljivosti in znanja o poslovodenju;

40.

poziva države članice, naj prek podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva spodbujajo vseživljenjsko učenje med starejšimi delavci, dolgotrajno brezposelnimi osebami in invalidi, da bi jim olajšali prehod na trg dela;

41.

opozarja, da je pravilno razumevanje človekovih pravic bistvenega pomena za doseganje socialnih ciljev socialnega in solidarnostnega podjetništva; zato poziva države članice, naj oblikujejo programe izobraževanja in usposabljanja, da bi strokovne delavce v socialnem varstvu seznanili s pravilnim izvajanjem načel o človekovih pravicah v Evropi;

42.

poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti programov, kot je Erasmus+, da bi spodbudile izmenjavo študentov in profesorjev ter drugih inovativnih podjetnikov;

43.

poudarja, da je socialno in solidarnostno gospodarstvo zelo prisotno v sektorjih, kjer je veliko možnosti za rast in ustvarjanje delovnih mest, kot sta beli ali zeleni sektor; zato poziva države članice, naj v teh sektorjih spodbujajo izobraževanje in usposabljanje;

44.

globoko obžaluje, da socialno in solidarnostno gospodarstvo na evropski ravni uživa tako nizko stopnjo priznavanja; meni, da bi izboljšano zbiranje podatkov, ločeno glede na spol, boljša izmenjava informacij in primerov dobre prakse na evropski ravni ter širjenje informacij o socialnem in solidarnostnem gospodarstvu in njegovih dosežkih v medijih pripomogli k večjemu vključevanju družbe v socialno in solidarnostno gospodarstvo ter temu sektorju zagotovili več razumevanja, priznanja in prepoznavnosti;

45.

podpira oblikovanje večjezične digitalne platforme za izmenjavo informacij, namenjene socialnim podjetjem, poslovnim inkubatorjem, poslovnim grozdom in vlagateljem v socialna podjetja; podpira pa tudi lažjo izmenjavo informacij in lažji dostop do podpore iz programov EU; meni, da se je treba pred vzpostavitvijo tovrstne platforme posvetovati z zainteresiranimi skupinami;

46.

poziva Komisijo, naj izvede primerjalno študijo o nacionalnih sistemih certificiranja in označevanja socialnega in solidarnostnega gospodarstva ter olajša izmenjavo primerov najboljše prakse v tesnem sodelovanju s podjetji socialnega in solidarnostnega gospodarstva;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ustanavljanje podjetniških inkubatorjev za podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva ter izvajajo in učinkovito spodbujajo spletno platformo za izmenjavo podatkov med socialnimi vlagatelji in socialnimi podjetniki (evropska platforma za socialne inovacije), o kateri je že bil dosežen konkreten dogovor;

48.

poziva države članice, naj okrepijo izmenjavo primerov najboljše prakse glede potencialnih načinov za podporo podjetjem socialnega in solidarnostnega gospodarstva ter socialnim naložbam, vključno z, kjer je potrebno, davčnimi olajšavami ali spodbudami za tovrstna podjetja, ki zaposlujejo ranljive skupine, na primer invalide;

49.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja konkretne ukrepe, ki jih izvajajo države članice, da bi vsem, ki so se odločili za socialno in solidarnostno podjetništvo, zagotovile enake pravice glede socialne zaščite ter varovanja zdravja in varnosti pri delu;

50.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da ukrepi, ki jih izvajajo države članice, ne ovirajo prostega pretoka delavcev, tako da bodo lahko vsi, ki se odločijo za socialno in solidarnostno podjetništvo, opravljali svojo dejavnost kjer koli na ozemlju Unije;

51.

podpira zamisel, da bi podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva tvorila posebno kategorijo podjetij z lastnim pravnim statusom in drugimi cilji, kot je zgolj dobiček za delničarje; poziva Komisijo, naj v skladu z rimsko strategijo, ki so jo sprejeli evropski predstavniki socialnega in solidarnostnega gospodarstva, predloži pravni okvir za tovrstna podjetja, ki bo vzpostavljen z evropskim statutom za zadruge, združenja, fundacije in vzajemne družbe;

52.

poziva Komisijo, naj okrepi socialni dialog v socialnem in solidarnostnem gospodarstvu, da bi olajšali socialne inovacije, izboljšali delovne razmere in v celoti priznali potencial tega sektorja za ustvarjanje delovnih mest;

53.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.