22.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/173

—

ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 19 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

—

ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom „Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015“ (COM(2010)0491),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2010 z naslovom „Okrepljena zaveza za enakost med ženskami in moškimi – Listina žensk“ (COM(2010)0078),

—

ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma 2011–2020, ki ga je Svet sprejel dne 7. marca 2011,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2014 z naslovom „Evropski raziskovalni prostor – Poročilo o napredku za leto 2014“ (COM(2014)0575),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. februarja 1999 z naslovom „Ženske in znanost: mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja“ (COM(1999)0076),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2012 z naslovom „Okrepljeno partnerstvo za odličnost in rast v Evropskem raziskovalnem prostoru“ (COM(2012)0392),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. septembra 2014 z naslovom „Politika za enakost spolov v javnih raziskavah, ki temelji na raziskavah članov helsinške skupine (svetovalna skupina Komisije o spolu, raziskavah in inovacijah)“,

—

ob upoštevanju publikacije She Figures 2012 z naslovom „Enakost spolov v statističnih podatkih in kazalcih o raziskavah in inovacijah“ (Gender in Research and Innovation Statistics and Indicators), ki jo je Komisija objavila leta 2013;

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2014 o evropskem raziskovalnem prostoru – poročilo o napredku 2014,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. maja 2015 o evropskem raziskovalnem prostoru 2015–2020,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji leta 2013 (2),

—

ob upoštevanju člena 40 Carigrajske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima,

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 21. novembra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju programa Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2008 o ženskah v politiki (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2000 o sporočilu Komisije z naslovom Ženske in znanost – mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja (5),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0235/2015),

A.

ker je enakost spolov temeljno načelo Evropske unije, določeno v Pogodbi o Evropski uniji, in tudi eden izmed ciljev in nalog Unije;

B.

ker je enakost spolov osnovni pogoj, ki ženskam in dekletom omogoča, da v celoti uživajo človekove pravice, in je bistvena za krepitev njihove vloge in vzpostavitev trajnostne in vključujoče družbe; ker nezadostna izkoriščenost človeškega kapitala zmanjšuje potencialno prednost za podjetja, ki delujejo na področju raziskav in inovacij, ter za splošen gospodarski razvoj, ima pa tudi uničujoče družbene posledice;

C.

ker je izredno pomembno zagotoviti, da bodo ženske in moški enakopravni partnerji, ki bodo imeli enake pravice in odgovornosti ter enake zaposlitvene možnosti in bo njihov prispevek družbi enako cenjen in spoštovan;

D.

ker razpoložljivi statistični podatki in raziskave kažejo, da ženske niso ustrezno zastopane na večini znanstvenih, inženirskih in menedžerskih delovnih mest in višjih vodstvenih položajih, celo na področjih, kjer predstavljajo večino, denimo v izobraževalnem sektorju; ker so ženske izjemno slabo zastopane v izobraževanju na naravoslovnem, tehnološkem, tehničnem in matematičnem področju in z njimi povezanimi poklici, saj predstavljajo samo 24 % strokovnih delavcev v znanosti in inženirstvu; ker je zastopanost žensk različna glede na področje naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike, za katerega se specializirajo, saj se na primer področje kemije sooča s težavo ohranjanja strokovnjakinj, medtem ko se področji inženirstva in fizike soočata s težavo zaposlovanja;

E.

ker je z gospodarskega vidika znanost ključnega pomena za Evropo in potrebuje nenehno rastoče ekipe, sposobne opravljati tudi pionirske raziskave za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, obstoj zadostnega števila posameznikov z znanjem s področij naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike pa je pogoj za izvajanje Evropske agende za rast in delovna mesta in strategije Evropa 2020; ker bodo po pričakovanjih potrebe po strokovnih delavcih s področij naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike naraščale do 2025, medtem ko najnovejši statistični podatki kažejo, da se raziskovalni sektor stara; ker ima pozitivna izmenjava idej med področji naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter umetnosti in humanistike izjemen gospodarski, družbeni in kulturni potencial, raziskovalke pa so v dobrem položaju, da razvijejo povezave med naravoslovnimi in družboslovnimi področji; ker za Evropsko unijo, ki potrebuje vse razpoložljive vire, da bi se dokončno izvila iz gospodarske in finančne krizi in se soočila s spremembami v širši družbi, raziskovalke predstavljajo prednost; ker je treba spodbujati in omogočati razvoj poklicne poti žensk in večjo zastopanost mladih, zlasti študentk in akademskih delavk na področjih naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike;

F.

ker je bilo narejenega nekaj pozitivnega razvoja v zvezi z raziskovalkami in ker v zadnjih letih njihov delež narašča hitreje kot delež moških, vendar pa je število raziskovalk še vedno znatno nižje od števila moških, razkorak pa je največji v poslovnem sektorju;

G.

ker akademske kariere žensk še vedno znatno zaznamuje močna vertikalna segregacija in le majhen delež žensk zaseda najvišja akademska mesta; ker po podatkih iz publikacije She Figures za leto 2012 ženske zasedajo le 10 % delovnih mest univerzitetnega rektorja;

H.

ker kaže, da imajo redke države članice v svojih pravnih okvirih pravila o enakosti spolov, ki bi urejala področje raziskav in je le malo pozornosti je namenjeno vključevanju vidika spola v nacionalne raziskovalne programe;

I.

ker ženske zaradi predsodkov in stereotipov pri ustanavljanju lastnih podjetij še vedno naletijo na ovire; ker je treba ženske spodbujati in podpirati, da bodo v večjem številu prisotne med podjetniki in razviti okolje, v katerem bodo podjetnice in družinska podjetja lahko uspevali, podjetnost pa bo nagrajena s sprejetjem ustreznih ukrepov na podlagi izmenjave zgledov najboljše prakse, pri čimer bo posebna pozornost namenjena materam;

J.

ker so razlogi za takšno stanje številni in kompleksni, denimo negativni stereotipi in predsodki ter zavestna in podzavestna pristranskost;

K.

ker statistični podatki vedno znova kažejo, da dekleta v šoli izgubijo zanimanje za predmete s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike in je manj verjetno, da bodo skušale pridobiti univerzitetno diplomo s področij, povezanih z znanostjo; ker za nizko zastopanost žensk na področjih naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike ne obstaja samo ena razlaga, med vzroke pa lahko štejemo: pomanjkljivo poznavanja poklicev s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike med učitelji v šolah, pomanjkanje vzornic, visoko število prekarnih pogodb za kratek čas, podzavestno pristranskost komisij pri razgovoru za zaposlitev, manjšo verjetnost, da se bodo ženske potegovale za višja mesta kot moški in težnjo, da se ženske usmerja v učiteljske ali svetovalne poklice, namesto v raziskovanje in akademsko kariero;

L.

ker so ženske, ki delajo na področju raziskav, pa tudi na vseh ostalih področjih, prisiljene prevzeti večji delež starševskih ali družinskih obveznosti kot njihovi moški sodelavci, zato morajo vsi predlagani ukrepi upoštevati možnost uspešnega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja;

M.

ker se ženske kljub nenehnim prizadevanjem za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti še vedno soočajo z neenakim dostopom do raziskovalnih položajev, financiranja, objavljanja in akademskih nagrad, prizadete pa so tudi zaradi togih meril za napredovanje in priznavanje, še zlasti neobetavne pa so možnosti za mlade znanstvenice; ker ti dejavniki potencialno prispevajo k begu možganov, to pa je stanje, ki zahteva korenite, ne enostavne ukrepe; poleg tega je sodelovanje na skupni ravni izrednega pomena in bi ga bilo treba izvajati in spodbujati tako na ravni vsakega posameznika kot znotraj družbe;

N.

ker je treba spremeniti in prevrednotiti dejansko nizek družbeni status žensk na znanstvenih področjih, za katerega pravzaprav ne obstaja utemeljitev na podlagi objektivnih meril, pa tudi odnose med spoloma in stereotipe na podlagi spolov; ker bi širši izbor poklicnih možnosti za ženske in sprememba izobraževalnih modelov lahko znatno prispevala k zmanjšanju plačne vrzeli med spoloma, na primer s povečanjem števila znanstvenic in inženirk;

O.

ker se je Komisija že zavezala, da bo 40 % članstva vseh njenih strokovnih skupin, svetov in odborov predstavnikov nezadostno zastopanega spola, pri čemer bo to načelo uporabila zlasti pri programu Obzorje 2020;

P.

ker je Svet v nedavnih sklepih o krepitvi človeških virov na področju znanosti in tehnologije v evropskem raziskovalnem prostoru priznal pomen spodbujanja enakosti spolov na področju raziskav in vključevanja žensk na odgovorne položaje in da takšno stanje obstaja že od leta 2005, vendar ni podal nobene dodatne izjave o zadevi;

Q.

ker načrt za evropski raziskovalni prostor 2015–2020 poziva Komisijo in države članice, naj začnejo prenašati nacionalno zakonodajo o enakosti spolov v učinkovite ukrepe za odpravo neuravnotežene zastopanosti spolov v raziskovalnih ustanovah in organih odločanja ter za večje upoštevanje načela enakosti spolov v politikah, programih in projektih na področju raziskav in razvoja;

R.

ker Carigrajska konvencija vsebuje zavezo o reševanju temeljnih vzrokov nasilja in spodbujanju večje enakosti med spoloma s spremembo odnosa in odpravo stereotipov ne le na ravni posameznika, ampak tudi na ravni visokošolskih izobraževalnih ustanov in študentskih domov, ki niso varni pred nasiljem na podlagi spola, da bodo ženske varne pred nasiljem in strahom, ki ga to nasilje povzroča, kar pogosto preprečuje njihovo polno udeležbo v akademskem in družabnem življenju;

S.

ker ima lahko Evropski inštitut za enakost med spoloma bistveno vlogo pri spremljanju razvoja razlik v plačilu med spoloma na področju znanosti in raziskav ter analizi vzrokov za te razlike in oceni učinka zakonodaje;

1.

ugotavlja, da kljub pozitivnim spremembam v zadnjih letih še vedno ni bila dosežena enakost spolov v znanstveni in akademski sferi, pri čemer se stanje razlikuje glede na posamezne države članice, raziskovalna področja in akademski naslov; opozarja na pretresljivo nizko zastopanost žensk na najvišjih akademskih in vodstvenih položajih v znanstvenih ustanovah in na univerzah, kar kaže na prisotnost pojava steklenega stropa, se pravi nevidnih ovir na podlagi predsodkov, ki omejujejo napredovanje žensk na odgovorne položaje;

2.

obžaluje dejstvo, da obstajajo dokazi o segregaciji na podlagi spola na univerzah in v šolstvu v Evropi in drugih naprednih gospodarstvih, ki je tako horizontalne kot vertikalne narave, in je žensk samo 18 % rednih univerzitetnih profesorjev, čeprav predstavljajo 59 % univerzitetnih diplomantov v EU-28;

3.

ponavlja, da je enakost spolov eno izmed ustanovnih načel Evropske unije, ki ga je treba spoštovati tudi na področju raziskav in v akademskem okolju; poudarja, da je treba odpraviti vse oblike posredne ali neposredne diskriminacije žensk;

4.

je seznanjen, da je pomanjkanje žensk na področju znanosti in raziskav povzročilo, da so raziskave in razvoj samodejno prilagojene moškim merilom, še zlasti ker: a) ne obstajajo ženske testne lutke; b) medicinske raziskave običajno potekajo na moških udeležencih; c) izračuni odmerkov sevanja temeljijo na absorpcijski stopnji moškega srednjih let in d) v večini anatomskih učbenikov so upodobljene slike moškega telesa;

5.

obžaluje, da imajo ženske še vedno neenak dostop do raziskovalnih položajev, financiranja in objavljanja in da na področju raziskav in v akademskem okolju kljub veljavnim pravnim določbam glede enakega obravnavanja in nediskriminacije na trgu dela v EU in državah članicah, tudi o enakem plačilu, plačne razlike med spoloma še niso urejene;

6.

odločno poziva Komisijo in države članice, naj preučijo veljavne pravne določbe, zato da bi se pravilno izvajale, in jih po potrebi spremenijo, s čimer bi okrepile enako obravnavanje žensk in moških; spodbuja Komisijo in države članice, naj pri vseh oblikah zaposlitvenih pogodb ali financiranja zagotovijo spoštovanje načela nediskriminacije, ki je v skladu z Lizbonsko pogodbo eden od ciljev Evropske unije, in da bo pri vseh vrstah prejemkov, do katerih so upravičeni moški in ženske spoštovana zakonita pravica do enakega plačila za enako delo, vključno s subvencijami in štipendijami, na primer z zagotavljanjem preglednosti plač;

7.

meni, da je treba poleg izvrševanja zakonskih predpisov odpraviti kulturne in institucionalne ovire, zaradi katerih prihaja do posredne ali neposredne diskriminacije žensk z znanstvenimi in akademskimi karierami, da bi dosegli enakost spolov; meni, da te oblike diskriminacije, negativnih predsodkov ter zavestne ali podzavestne pristranskosti gradijo na odnosu in standardih, ki jih nenehno ponavljamo in da lahko z institucionalnimi spremembami prispevamo k njihovi odpravi; poziva Komisijo, naj uvede in podpira kampanje in programe ozaveščanja ter pobude za zmanjševanje teh ovir v akademskem svetu kot v širši družbi;

8.

znova obsoja dejstvo, da so zaradi neenake zastopanosti ženske še vedno plačane manj kot moški za enako delo, tudi na področju raziskav in znanosti;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj vključijo podporo mrežam medsebojne podpore med kolegi in promocijo teh mrež in izmenjavo zgledov najboljše prakse iz vse Evrope in zunaj nje;

10.

poudarja, da morajo biti kampanje ozaveščanja ciljno usmerjene na moške in ženske, saj (zavestno ali podzavestno) ponavljajo spolne stereotipe, zaradi česar lahko ženske ponotranjijo kulturne in institucionalne ovire za poklicni napredek na področju znanosti;

11.

odločno poziva Komisijo, naj nadgradi obstoječe programe in spodbude ter pospeši pozitivne kampanje, usmerjene v dekleta in ženske, s katerimi jih spodbuja k izbiri akademskih in raziskovalnih karier na vseh znanstvenih področjih, s posebnim poudarkom na inženirskem in tehnološkem sektorju, na katerih je zastopanost žensk kljub doseženim pozitivnim dosežkom še vedno pod povprečjem;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izobraževalne programe, ki spodbujajo sinergije in pozitivne povezave med predmeti s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike ter umetnosti in humanistike ter spodbujajo vidik spolov, ki lajša vlogo, ki jo lahko imajo ženske pri ustvarjanju teh povezav;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pozitivne primere vzornic na vseh ravneh izobraževanja, tudi v obveznem šolanju, skozi nadaljnjo in visokošolsko izobraževanje do podiplomske ravni, pa tudi v neformalnem izobraževanju in pri delu z mladimi; priznava, da spodbujanje pozitivnih primerov vzornic vključuje sprejetje ukrepov, s katerimi bi poudarili zgodovinske in sodobne dosežke žensk v znanosti in tehnologiji, podjetništvu ter na vodilnih mestih; ugotavlja, da ti ukrepi lahko vključujejo poseben poudarek na mednarodnem dnevu žena, tednih znanosti ter zgledovanja po najboljši praksi iz držav članic in po svetu;

14.

poziva Komisijo, države članice in ustrezne deležnike, naj okrepijo spodbude in programe, s katerimi ženske spodbujajo, naj nadaljujejo znanstvene in akademske kariere, denimo programe usposabljanja in mreženja, in podpirajo znanstvenice – zlasti mlade znanstvenice-, ki sodelujejo v raziskovalnih programih in se prijavljajo za subvencije, ter spodbujajo posamezne raziskovalke pri nadgrajevanju njihovih karier do najvišjih stopenj; meni, da je treba ženske spodbujati, naj se prijavijo na vodilne položaje, obenem pa je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje vseh vrst ovir, zaradi katerih se je težko ali nemogoče prijaviti;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju strategij za enakost spolov v visokošolskem izobraževanju posebno pozornost namenijo ženskam, ki se srečujejo z večplastno diskriminacijo, kot so lezbijke, biseksualke, transseksualke in interseksualke, invalidke, pripadnice manjšin ali priseljenke, begunke in negovalke;

16.

poziva države članice, naj razvijejo učinkovite in privlačne učne načrte in metode poučevanja na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike, da bodo dekleta ostala na področju znanosti, ter priznajo in vlagajo v vlogo učiteljev kot gonilo kulturnih sprememb, ki imajo potencial za spodbujanje trajne udeležbe deklet v znanstvenih predmetih v šoli;

17.

poziva države članice, naj priznajo potencial kakovostnega poklicnega usmerjanja in sodelovanja pri usposabljanju za spodbujanje deklet, naj nadaljujejo študij na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike na univerzi;

18.

poudarja, da potreba po uspešnem usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti zlasti ženske pogosto močno ovira pri napredovanju v znanstvenih in akademskih poklicih in je eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj se ženske odločijo za opustitev kariere na tem področju;

19.

poziva k bolj prilagodljivim delovnim pogojem za raziskovalce in raziskovalke, da bi lahko uskladili delo z družinskim življenjem, ter k odpravi plačnih razlik v korist enakosti spolov;

20.

poziva Komisijo, države članice, organizacije za financiranje raziskovalne dejavnosti in druge deležnike, naj oblikujejo programe, ki bodo ženske aktivno spodbujali k nadaljevanju kariere po starševskem dopustu in zagotovili financiranje programov za vrnitev na trg dela, ki bi morala biti prilagojena potrebam vsake institucije in vključujejo usposabljanje, potrebno zaradi upoštevanja znanstvenih dosežkov, ter omogočali večjo fleksibilnost glede znanstvenega dela žensk po rojstvu ali posvojitvi otrok z zagotovitvijo ustreznega otroškega varstva, tudi s spodbujanjem vključenosti moških v družinsko življenje;; ti ukrepi bi se morali uporabljati tudi za raziskovalce, ki opravljajo honorarno delo, in osebje v okviru zunanje financiranih projektov;

21.

spodbuja države članice in regije, naj spodbujajo razvoj družinam prijaznih univerz in raziskovalnih ustanov;

22.

poziva Komisijo, naj prizna potrebo po ustreznem očetovskem dopustu in nadomestilu za odsotnost z dela zaradi očetovstva, da si bodo lahko moški privoščili odsotnost zaradi nege otroka in kot pomoč v boju proti ustaljeni normi, da je ženska tisti starš, ki prekine poklicno pot, ter da bi odpravili pomembno oviro za poklicno napredovanje žensk v znanstvenih in akademskih krogih;

23.

meni, da so poleg spodbujanja posameznih karier potrebne tudi institucionalne spremembe, s katerimi bi premostili ovire za enakost spolov, zlasti kar zadeva vertikalno diskriminacijo in vključevanje žensk v organe odločanja;

24.

poudarja potrebo po institucionalnem sodelovanju pri podpori in spodbujanju teh spremembah z določitvijo novih standardov, reševanjem nastalih vprašanj in spremljanjem napredka, da bi znanstvenicam omogočili, da bi izkoristile razpoložljive informacije, hkrati pa aktivno prispevali k evropskemu raziskovalnemu prostoru;

25.

spodbuja Komisijo, naj predloži priporočilo državam članicam s splošnimi smernicami o institucionalnih spremembah za spodbujanje enakosti spolov na univerzah in v raziskovalnih ustanovah;

26.

meni, da je zaradi spodbujanja enakosti spolov v vseh javnih in zasebnih raziskovalnih ustanovah potrebna sistematizacija razpoložljivih informacij o zastopanosti spolov in položaju znanstvenic v državah članicah; meni, da je potrebno soglasje o nadaljnjih ukrepih za spodbujanje projektov v zvezi z znanstvenicami;

27.

poziva Komisijo, naj okrepi svojo usklajevalno vlogo pri pobudah za vključevanje načela enakosti spolov v sklopu evropskega raziskovalnega prostora ter poskrbi za ozaveščanje in zagotovi ustrezno usposabljanje za različne deležnike o pomembnosti vključevanja načela enakosti spolov v znanstveno in akademsko sfero, poudarja, da so potrebni ukrepi za spodbujanje resnične enakosti med spoloma v zvezi z poklicnim razvojem v akademski in znanstveni sferi;

28.

pozdravlja, da Komisija financira oblikovanje načrtov za enakost spolov na podlagi projektov v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020, pozdravlja pa tudi skupni projekt Komisije in Evropskega inštituta za enakost spolov, katerega cilj je oblikovanje spletnega orodja za načrte za enakost spolov, ki naj bi omogočal ugotavljanje in izmenjavo zgledov najboljše prakse z ustreznimi deležniki; meni, da bi morali predlagani zgledi najboljše prakse upoštevati neodvisnost univerz in raziskovalnih organizacij ter raznolikost njihovih organizacijskih struktur v posameznih državah članicah;

29.

poziva države članice, naj spodbujajo partnerstva z raziskovalnimi organizacijami in univerzami za spodbujanje kulturnih in institucionalnih sprememb v zvezi s spolom;

30.

poziva države članice, naj sodelujejo z akademskimi ustanovami, da bi zagotovile podporo in več priložnosti za poklicno napredovanje na ključnih prehodnih točkah med doktorskimi, podoktorskimi in predavateljskimi mesti;

31.

poudarja potrebo po polnem vključevanju vidika spolov v raziskovalne dejavnosti in ravnovesje med spoloma pri sodelovanju v program Obzorje 2020; meni, da bodo potrebna ponovna prizadevanja za vključitev vidika spolov v oblikovanje in izvajanje prihodnjega delovnega programa; pozdravlja ustanovitev svetovalne skupine o spolu v okviru programa Obzorje 2020; je trdno prepričan, da bodo cilji programa Obzorje 2020 doseženi le s polno udeležbo žensk v znanosti;

32.

poziva države članice, naj sodelujejo z akademskimi ustanovami za proaktivno spodbujanje žensk k prijavljanju na delovna mesta in za zagotovitev zastopanosti žensk v komisijah za razgovor, kjer je to mogoče;

33.

je trdno prepričan, da je vidik spola vir dodane vrednosti za raziskave in da zagotavlja donosnost naložb; poudarja, da je z analizo glede na spol mogoče spodbujati inovacije in multidisciplinarno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije;

34.

poziva države članice, naj zagotovijo spodbude za raziskovalne ustanove in univerze, da bi uvedle in izvajale načrte za enakost spolov, vključijo načelo enakosti spolov v svoje nacionalne raziskovalne programe, odstranijo ostale ovire pri zaposlovanju, ohranjanju in poklicnem napredovanju raziskovalk, in izvajajo celovite strategije za strukturne spremembe, s čimer bi odpravile sedanje vrzeli v raziskovalnih organizacijah in programih;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo neravnovesje med spoloma v postopku odločanja in v telesih, pristojnih za zaposlovanje in promocijo raziskovalcev, ter razmislijo o oblikovanju načrtov za enakost spolov kot pogoj za dostop do javnega financiranja na področju raziskav, znanosti in akademskega delovanja, zlasti s spodbujanjem raziskovalnih in znanstvenih ustanov k pripravi poročil o prizadevanjih za vključevanje znanstvenic in z zagotovitvijo odprtih in preglednih izbirnih postopkov in promocije;

36.

priznava, da morajo strategije za enakost spolov v visokošolskem izobraževanju obravnavati pojav nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo strategije za obravnavanje nasilja na podlagi spola na univerzah ali visokih šolah, tudi z ozaveščanjem, lajšanjem dostopa do sodnega varstva za ženske, ki so bile žrtve, in vključevanjem moških študentov, akademikov in osebja v boj proti nasilju;

37.

poziva države članice, naj delodajalce spodbujajo k sprejetju ukrepov za boj proti vsem oblikam trpinčenja žensk na delovnem mestu, ki lahko žrtev privede do obupa in da na koncu da odpoved;

38.

spodbuja države članice, naj omogočijo redne stike med nacionalnimi ministri, pristojnimi za visokošolstvo in znanost, ter ministri, pristojnimi za enakost oziroma drugimi pristojnimi osebami, da bi se razvilo nacionalne politike, ki bi spodbujale in podpirale ženske na področju znanosti in akademskih krogih;

39.

poziva države članice, naj pri odpravljanju spolnih stereotipov in za spodbujanje medsebojnega spoštovanja vključijo medije in zasebni sektor; poudarja vlogo medijev pri širjenju spolnih stereotipov in boju proti njim ter potencial, ki ga imajo mediji pri proaktivnem spodbujanju pozitivnih vzornikov za ženske in dekleta in ki bi ga bilo treba spodbujati;

40.

poziva Komisijo in Evropski inštitut za enakost spolov, naj nadgradita razvoj obstoječe metodologije za zbiranje statističnih podatkov, ločenih po spolu, na področju vseh akademskih in znanstvenih dejavnosti, ki bodo dopolnjevali statistične podatke s področja človeških virov, in oblikujeta veljavne kazalnike za ocenjevanje procesov poteka institucionalnih sprememb na nacionalni ravni in na evropskem raziskovalnem prostoru;

41.

poziva države članice, akademsko sfero in vse ustrezne deležnike, naj uvedejo specializirane programe v izobraževanju, zlasti terciarnem, s katerimi bi poudarile pomen enakosti spolov;

42.

poziva Komisijo in države članice, naj pri pripravi proračunov za vse programe in ukrepe financiranja na področju znanosti, znanosti in raziskav dosledno uporabijo pristop, ko je uravnotežen po spolu, ter razvijejo smernice in metod za spremljanje in ocenjevanje upoštevanja vidika spolov na teh področjih;

43.

poziva države članice, naj razvijejo statistične ukrepe za spremljanje kam odhajajo žensk iz akademskih krogov, da bi okrepili oblikovanje politik akademskih ustanov in vlad na zadevnih področjih;

44.

spodbuja države članice, naj razmislijo o pozitivnem priznavanju akademskih institucij, ki so sprejele ukrepe za odpravo neenakosti med spoloma;

45.

poziva Komisijo, naj vključi vidik spola v znanstvene in tehnološke vsebine, da bi odpravila prikrite oblike diskriminacije s pomočjo spodbud za upoštevanje spola pri razvoju raziskav;

46.

poziva Komisijo in države članice, naj nadalje okrepijo mreženje med znanstvenicami na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni EU;

47.

spodbuja države članice, naj razmislijo o uvedbi sistema mentorstva, s posebnim poudarkom na spodbujanju žensk k prijavi za subvencije, napredovanje ali druge možnosti, in podpiranju žensk skozi postopek;

48.

ponovno poudarja, da je treba zagotoviti večjo udeleženost žensk v postopkih odločanja in uravnoteženost zastopanosti spolov v ocenjevalnih odborih, izbirnih komisijah in vseh drugih ustreznih odborih, tudi v imenovanih komisijah in odborih, ki sprejemajo odločitve v zvezi z zaposlovanjem, financiranjem, raziskovalnimi programi in objavljanjem; meni, da bi bilo treba raziskovalne institucije in univerze spodbujati, naj uvedejo cilje za udeležbo žensk v teh organih; poziva Komisijo in države članice, naj se v zvezi s tem oprejo na Komisijin predlog direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (6), z namenom predlaganja podobnih zakonodajnih ukrepov v zvezi z vodilnimi položaji za ženske na področju znanosti in v akademskih krogih;

49.

poziva Svet, naj med luksemburškim predsedstvom sprejme sklepe o enakosti spolov na področju raziskav, da bi se zagotovila večja zastopanost in udeležba žensk pri odločanju v raziskovalnem sektorju;

50.

poziva Evropski parlament, naj uvede nagrado „Ženske in znanost v Evropi“ za delodajalce (podjetja, institucije in organi), ki so vodilni pri spodbujanju žensk v akademskih in znanstvenih krogih, ki podpirajo ženske na vodilnih položajih in zagotavljajo enako plačilo;

51.

poziva Komisijo, naj spodbuja kampanje obveščanja, tudi prek shem in programov, namenjenih povečanju udeležbe žensk v znanstvenih raziskavah;

52.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.