22.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/155

—

ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144),

—

ob upoštevanju javne predstavitve z naslovom „Bela knjiga o prometu: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti“, ki jo je 17. marca 2015 organiziral Odbor za promet in turizem Evropskega parlamenta,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. aprila 2015 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – napredek in izzivi“,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o načrtu za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o trajnostno naravnani prihodnosti prometa (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino“ (3),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 12. februarja 2003 o beli knjigi Komisije z naslovom „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“ (4),

—

ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“ (COM(2001)0370),

—

ob upoštevanju bližajoče se podnebne konference COP21, ki bo decembra 2015 potekala v Parizu,

—

ob upoštevanju svežnja o energetski uniji in sporočila Komisije z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ (COM(2015)0080),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015)0192),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih“ (COM(2013)0913),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o varnosti v cestnem prometu v Evropi v obdobju 2011–2020 (5),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0246/2015),

A.

ker je bela knjiga o prometu zastavila ambiciozen načrt za preobrazbo evropskega prometnega sistema in oblikovanje pravega enotnega evropskega prometnega prostora;

B.

ker prometni sektor s približno 10 milijoni zaposlenih in prispevkom k BDP-ju v višini okrog 5 % predstavlja gonilno silo gospodarstva EU in bi moral ohraniti vodilno vlogo pri ustvarjanju nadaljnje gospodarske rasti in delovnih mest ter pri spodbujanju konkurenčnosti, trajnostnega razvoja in teritorialne kohezije;

C.

ker je promet sektor, v katerem ima Evropa vodilno vlogo v svetu, tako v proizvodnji kot pri izvajanju prevoza, in je bistvenega pomena, da se evropski promet še naprej razvija, da vlaga in se obnavlja na trajnosten način, če želi ohraniti vodilno tehnološko vlogo na svetovni ravni, še naprej izvažati svoje standarde po vsem svetu in ohraniti svoj konkurenčni položaj pri vseh načinih prevoza v svetovnem gospodarstvu, ki ga vse bolj zaznamuje pojavljanje močnih novih akterjev in novih poslovnih modelov;

D.

ker se izhodišča naše družbe zaradi digitalizacije, urbanizacije, globalizacije in demografskih sprememb spreminjajo in ker potrebujemo premik v obstoječih paradigmah prometne politike, da se bomo lahko soočili z izzivi prihodnosti;

E.

ker je promet bistven za prost pretok ljudi, blaga in storitev, na katerem temelji projekt enotnega trga, in ker je ta prost pretok močna gonilna sila povezovanja znotraj Unije in ključen dejavnik za uspešnost evropske industrije in trgovine;

F.

ker je promet še vedno skoraj v celoti odvisen od fosilnih goriv in je edini sektor, v katerem so emisije toplogrednih plinov v zadnjih 25 letih naraščale in bi bila njihova rast lahko še večja, če ne bi prišlo do nedavne gospodarske krize;

G.

ker je nujno treba izboljšati energetsko učinkovitost in trajnost prometnega sistema in zmanjšati njegovo odvisnost od nafte in fosilnih energetskih virov na stroškovno učinkovit način, ne da bi pri tem zmanjšali njegovo konkurenčnost ali omejili mobilnost, v skladu s cilji iz bele knjige;

H.

ker napredna trajnostna biogoriva – zlasti tista, ki se pridobivajo pri predelavi odpadkov in ostankov v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki (6) – predstavljajo neizkoriščen potencial za zmanjšanje odvisnosti evropskega prometnega sistema od nafte in znižanje emisij toplogrednih plinov iz prometnega sektorja;

I.

ker je bistvenega pomena, da se zagotovi uspešen razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) v dogovorjenih časovnih okvirih, da se prometna omrežja vseh regij EU učinkovito povežejo, s čimer bodo tudi geografsko oddaljene regije povezane s centrom EU, ter odpravijo razlike med stopnjami razvitosti in vzdrževanosti infrastrukture, zlasti med vzhodnimi in zahodnimi regijami Unije;

J.

ker naložbe v prometno infrastrukturo pozitivno vplivajo na gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in na trgovino, zato je treba odpraviti ovire, ki preprečujejo zasebne naložbe v prometno infrastrukturo;

K.

ker prometna infrastruktura na splošno zahteva dolgoročno financiranje, raven naložb pa je v zadnjem času zaradi pomanjkanja zaupanja med zakonodajalci, nosilcev projektov in finančnega sektorja upadla;

L.

ker se po vsej EU že vrsto let veliko premalo vlaga v infrastrukturo javnega prevoza in ker so izboljšane zmogljivosti za pešce, starejše osebe in potnike z omejeno mobilnostjo del ciljev Unije in so zanje potrebna dodatna sredstva;

M.

ker bi moral biti eden izmed glavnih ciljev bele knjige ta, da se v središče prometne politike postavijo ljudje in pravice, ki jih imajo kot potniki;

N.

ker bi inovacije in inteligentni prometni sistemi morali imeti pomembno vlogo pri razvoju sodobnega, učinkovitega, trajnostnega in interoperabilnega evropskega prometnega sistema, ki je dostopen vsem;

O.

ker so multimodalna omrežja in povezovanje različnih načinov prevoza in storitev lahko koristna za izboljšanje potniških in tovornih prometnih povezav in učinkovitosti ter lahko tako pripomorejo k zmanjšanju ogljikovih in drugih škodljivih emisij;

P.

ker oblikovanje resnično enotnega evropskega prometnega prostora ne bo mogoče brez učinkovitega izvajanja zakonodaje EU s strani držav članic in po potrebi poenostavitve obstoječega zakonodajnega okvira, ki bo prinesla pravno jasnost in boljše izvrševanje;

Q.

ker je treba odpraviti vse preostale ovire, tehnične nezdružljivosti in obremenjujoče upravne postopke, ki ovirajo dosego povsem povezanega prometnega sistema, in se boriti proti vsem novim ukrepom držav članic, ki ustvarjajo ovire za prost pretok blaga in storitev;

R.

ker mora biti nadaljnje odpiranje trga tesno povezano s kakovostnimi delovnimi mesti in dostojnimi delovnimi pogoji, visokim standardom storitev in pošteno konkurenco v vseh državah članicah;

S.

ker je zadnje poročilo Komisije o varnosti v cestnem prometu v Evropski uniji (7) razkrilo, da se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2014 zmanjšalo za 1 %, kar je občutno manj od 8-odstotnega upada, ki je bil zabeležen v letu 2012 in ponovno leta 2013;

1.

pozdravlja namero Komisije o izvedbi vmesnega pregleda bele knjige, da se oceni doseženi napredek in predlagajo nadaljnji ukrepi za uresničitev njenih ciljev; meni, da je sicer še prezgodaj za celovito oceno učinka vrste ukrepov politike, ki so bili sprejeti od sprejetja bele knjige, da pa je ocena potrebna, da bi dobili pregled nad stanjem izvajanja 40 pobud in 131 ukrepov, ki so našteti v prilogi bele knjige;

2.

ponovno izraža podporo ciljem iz bele knjige in desetim ciljem za konkurenčen in z viri gospodaren prometni sistem: merila za doseganje cilja 60-odstotnega znižanja emisij toplogrednih plinov; poudarja, da bi morali biti cilji v okviru vmesnega pregleda vsaj tako ambiciozni kot tisti, ki so bili določeni leta 2011, predlagani pa naj bodo konkretni in realistični ukrepi, ki bodo temeljili na dokazih, in pobude za okrepitev, pospešitev in racionalizacijo prizadevanj za njihovo uresničitev; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri seznam ukrepov iz bele knjige zadostuje za uresničitev njenih splošnih ciljev, in predlaga nadaljnje zakonodajne ukrepe;

3.

poziva Komisijo, naj posodobi cilje o zmanjšanju emisij iz bele knjige v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030 (8) in s sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike za leto 2030 in predlaga ukrepe za dodatno zmanjšanje emisij iz prometa, da bi državam članicam pomagala doseči splošni „zavezujoč cilj EU, da do leta 2030 doseže vsaj 40-odstotno zmanjšanje svojih emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990“ („in sicer bo emisije do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 v sektorjih, vključenih v sistem trgovanja z emisijami (ETS), zmanjšala za 43 %, v sektorjih, ki niso vključeni v ta sistem, pa za 30 %“);

4.

poudarja, da bi bilo treba cilj o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz prometa do leta 2030 določiti na ravni, ki bo omogočila uresničitev dolgoročnega cilja iz bele knjige o vsaj 60-odstotnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz prometa do leta 2050; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga celovito strategijo za razogličenje prometa;

5.

poudarja, da mora evropska politika za trajnostno mobilnost graditi na širokem naboru orodij politike za stroškovno učinkovit prehod na načine prevoza, ki najmanj onesnažujejo okolje in so energetsko najučinkovitejši; opozarja, da spreminjanje ravnovesja med načini prevoza ni samo sebi namen, temveč je potrebno, da bi mobilnost ločili od negativnih učinkov trenutnega prometnega sistema, kot so prometni zastoji, onesnaževanje zraka, hrup, nesreče in podnebne spremembe; priznava, da je politika prehoda na druge oblike prevoza doslej ni prinesla zadovoljivih rezultatov; zato poudarja, da morajo biti vsi načini prevoza optimizirani in postati bolj okolju prijazni, varni in energetsko učinkoviti, da bi dosegli visoko stopnjo mobilnosti in varstva okolja;

6.

meni, da je razvoj potniškega in tovornega prometa v znatni meri odvisen od učinkovite uporabe različnih načinov prevoza in da bi morala evropska prometna politika zato temeljiti na učinkoviti somodalnosti, pri čemer bi bilo treba po možnosti dajati prednost uporabi energetsko najučinkovitejših in trajnostnih načinov prevoza; meni, da bo to privedlo do optimalnega ponovnega uravnoteženja različnih načinov prevoza in zagotovilo interoperabilnost znotraj načinov prevoza in med njimi, spodbudilo bolj trajnosten promet in logistične verige ter okrepilo nemotene prometne tokove med načini prevoza in prometnimi vozlišči;

7.

poziva Komisijo, naj pripravi predloge za zagotovitev internalizacije zunanjih stroškov vseh načinov tovornega in potniškega prevoza, tako da uporabi skupno, skladno in pregledno metodologijo EU in upošteva posebnosti posameznih načinov prevoza, vključno s skladno analizo zunanjih stroškov, ki so že bili internalizirani, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju; poziva h konkretnim ukrepom za zagotovitev širše uporabe načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“, vključno s smernicami in primeri najboljše prakse, ter enakih pogojev delovanja za vse načine prevoza, tako da se po potrebi ukinejo okolju škodljive davčne olajšave, hkrati pa ohrani konkurenčnost vseh regij EU;

8.

poziva Komisijo, naj predlaga splošen okvir za nacionalne sheme zaračunavanja cestnih pristojbin za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, ki ne bo diskriminiral prebivalcev tretjih držav in bo dajal prednost zaračunavanju glede na prevoženo razdaljo; poziva države članice, naj prihodke iz infrastrukturnih pristojbin namenijo za gradnjo in vzdrževanje varne prometne infrastrukture ter blaženje okoljskih problemov, povezanih s prometom;

9.

poudarja, da dokončna vzpostavitev vseevropskega prometnega omrežja ostaja eden izmed predpogojev za bolj trajnosten, učinkovit in nemoten multimodalni prometni sistem ter bolj uravnoteženo razporeditev tovora in potnikov med načini prevoza; poudarja, da se je treba pri izbiri projektov, ki so upravičeni do sredstev EU, osredotočiti na devet koridorjev osrednjega omrežja, dokončanje manjkajočih povezav, zlasti čezmejnih odsekov, odpravo ozkih grl, nadgradnjo obstoječe infrastrukture, inovativne prometne rešitve, interoperabilnost ter na razvoj multimodalnih terminalov in urbanih vozlišč; poleg tega bi moral biti pri izbiri projektov večji poudarek na evropski dodani vrednosti, razvoju infrastrukture za povezljivost obrobnih, otoških, gorskih in najbolj oddaljenih regij in na podpori projektov za povezovanje vseevropskega prometnega omrežja z infrastrukturnimi omrežji sosednjih držav in držav kandidatk;

10.

meni, da mora financiranje EU odražati dejanske potrebe po naložbah za dokončno vzpostavitev osrednjega omrežja TEN-T do leta 2030 ter da bi bilo treba z instrumentom za povezovanje Evrope in drugimi orodji za financiranje spodbujati naložbe v prometno infrastrukturo v skladu z merili, določenimi v smernicah TEN-T in instrumentu za povezovanje Evrope, pri čemer bi imeli prednost trajnostni načini prevoza, kot so železnica, prevoz po celinskih plovnih poteh in prevoz po morju na kratkih razdaljah; poudarja, da bi morali sofinancirani projekti odražati potrebo po infrastrukturi, ki povečuje konkurenčnost Unije ter krepi njeno ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ima čim manjši vpliv na okolje, je odporna na morebitne učinke podnebnih sprememb in zagotavlja zdravje in varnost uporabnikov;

11.

poziva k občutnemu povečanju sredstev, dodeljenih finančnemu okviru instrumenta za povezovanje Evrope, in k obsežnejšim evropskim pristojnostim za pripravo, izvajanje in financiranje nadnacionalnega prometnega načrtovanja in financiranja infrastrukture;

12.

poudarja, da je kakovost cestne infrastrukture, ki neposredno vpliva na varnost v cestnem prometu, v posameznih državah članicah EU zelo različna in da se več kot 90 % cestnoprometnih nesreč s smrtnim izidom v državah članicah zgodi na mestnih ali podeželskih cestah; poudarja, da je treba učinkovito financiranje take infrastrukture nadalje spodbujati z različnimi politikami in instrumenti EU, zlasti v kohezijskih državah; poudarja tudi, da je treba obstoječo infrastrukturo, vključno s sekundarnim cestnim omrežjem, ustrezno vzdrževati;

13.

poudarja, da bi morali v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, ki ga je predlagala Komisija kot del Junckerjevega naložbenega načrta za Evropo, imeti prednost trajnostni prometni in infrastrukturni projekti, ki so ključnega pomena in imajo visoko družbeno, ekonomsko in okoljsko vrednost, izbrani pa bi morali biti projekti, ki spodbujajo ustvarjanje delovnih mest, dolgoročno rast, konkurenčnost, inovacije in teritorialno kohezijo, vključno s trajnostnimi urbanimi projekti in železniškimi projekti, v skladu s cilji prometne politike in zakonodajo EU (smernice TEN-T, instrument za povezovanje Evrope); v zvezi s tem bi bilo treba novim načinom financiranja, kot so javno-zasebna partnerstva in koncesije, nameniti več pozornosti in jih uporabljati v večji meri; poudarja, da mora biti postopek izbire projektov, ki bodo financirani iz Evropskega sklada za strateške naložbe, pregleden in da morajo biti vanj vključeni zadevni deležniki iz javnega in zasebnega sektorja;

14.

meni, da bi bilo treba Evropski sklad za strateške naložbe prednostno financirati iz nerazporejenih sredstev v proračunu EU in le v skrajnem primeru iz neuporabljenih sredstev iz programov iz razdelka 1A večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020; poudarja, da bi bilo treba financiranje jamstvenega sklada v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira leta 2016 pregledati, na podlagi analize stopnje uspešnosti in izvršitve različnih programov pa bi bilo treba opredeliti alternativne možnosti financiranja, da bi kar najbolj zmanjšali prerazporeditve sredstev iz razdelka 1A za obdobje 2016–2020; poudarja, da bi morala Evropski parlament in Svet poleg tega preučiti, kako bi lahko prerazporeditve sredstev iz programov EU, dogovorjenih v okviru letnega proračunskega postopka, kar najbolj nadomestila kot vir financiranja za Evropski sklad za strateške naložbe v letih pred vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira;

15.

ponovno potrjuje podporo inovativnim finančnim instrumentom, ki omogočajo optimizacijo javne porabe z boljšo uporabo zasebnih finančnih sredstev, vendar opozarja, da številni projekti v prometnem sektorju ne ustvarjajo dovolj prihodkov, da bi se lahko zanesli samo na to vrsto instrumentov in zato potrebujejo podporo v obliki subvencij;

16.

poudarja, da sta hitri razvoj in uporaba inteligentnih prometnih sistemov nujna za omogočanje učinkovitejše, trajnostne in varne uporabe vozil in obstoječe infrastrukture in zagotavljanje dodatnih zmogljivosti brez porabe časa, stroškov in zemljišč, ki so potrebni za gradnjo nove infrastrukture; poudarja pomen učinkovite uporabe frekvenc in interoperabilnosti med inteligentnimi prometnimi sistemi za zagotovitev nemotenih prometnih tokov za vse načine prevoza in prometna vozlišča; poziva k pravočasni uvedbi uvajalne in obratovalne faze programov EU za satelitsko navigacijo in učinkovitemu razvoju prometnih aplikacij v okviru sistemov Galileo in EGNOS;

17.

poudarja, da bi moralo biti izboljšanje energetske učinkovitosti ena izmed glavnih prednostnih nalog evropske prometne politike; navaja, da je nujno treba izboljšati učinkovito rabo virov s strani prometnega sistema kot celote za učinkovitejšo rabo obstoječih zmogljivosti, izboljšanje stopnje izkoriščenosti vozil in zagotavljanje, da bodo javna sredstva na nacionalni ravni in ravni EU dodeljena ukrepom z največjim učinkom;

18.

poudarja pomen spodbujanja električne mobilnosti in sistemov električnega javnega prevoza v povezavi z uvedbo obnovljivih virov energije v sektor električne energije, pri čemer imajo prednost nadaljnja elektrifikacija železniškega omrežja in spodbujanje tramvajev, električnih avtobusov (trolejbusov), električnih avtomobilov, električnih dvo-/tri-/štirikoles, električnih koles in malih električnih čolnov; poudarja potencial sodobnih nihajnih žičnic (kabinskih žičnic) kot ugodnega prevoznega sredstva, katerega gradnja ni zahtevna, za razširitev zmogljivosti sistemov mestnega javnega prevoza;

19.

poudarja pomen spodbujanja uvedbe alternativnih goriv in pogonskih sistemov, zlasti tistih, pri katerih ima Evropa veliko tehnološko prednost, za zmanjšanje odvisnosti prometa od fosilnih goriv, izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; obžaluje, da se te tehnologije še vedno ne uporabljajo dovolj, zlasti ne v javnem prevozu;

20.

ugotavlja, da uporaba javnega prevoza na mestnih območjih ni jasno navedena med desetimi cilji bele knjige; meni, da bi bilo treba določiti nov cilj o podvojitvi uporabe javnega prevoza na mestnih območjih do leta 2030; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za zagotovitev zmogljivosti in infrastrukture, ki bi uporabnikom javnega prometa, na primer starejšim ali invalidom ter kolesarjem, ki se za del svoje poti poslužijo javnega prometa, omogočile varno mobilnost od vrat do vrat; poudarja, da so za uresničitev tega cilja potrebne primerne naložbe, zlasti za zagotovitev doslednega vzdrževanja in širjenja infrastrukture javnega prevoza; zato poziva države članice, naj za infrastrukturne projekte na področju mestnega javnega prevoza zagotovijo ustrezne dolgoročne in zanesljive možnosti financiranja;

21.

poziva Komisijo, naj lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom in deležnikom pomaga preučiti obstoječe in nove možnosti financiranja EU za javni prevoz in razviti inovativne programe javno-zasebnega partnerstva; opozarja na izkušnje, pridobljene s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča (št. 1/2014) z naslovom „Uspešnost projektov javnega mestnega prometa, ki prejemajo podporo EU“, v katerem sta bili ocenjeni izvedba in uspešnost projektov javnega mestnega prometa, sofinanciranih iz strukturnih skladov EU, ter v kolikšni meri so zadoščajo potrebam uporabnikov in dosegajo svoje cilje v smislu uporabe;

22.

poudarja pomen načrtov za trajnostno mobilnost v mestih kot orodja, s pomočjo katerega bi mesta lahko učinkoviteje uporabljala prometno infrastrukturo in storitve ter različne načine mobilnosti lahko bolje in na trajnosten način vključila v mestno območje, s tem pa bi prispevalo k zmanjšanju onesnaževanja zraka, zvočnega onesnaževanja, emisij CO2, števila prometnih zastojev in prometnih nesreč; poziva Komisijo, naj še naprej podpira oblikovanje načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in njihovo spodbujanje; poudarja, da bi bilo treba evropske strukturne in investicijske sklade bolj sistematično uporabljati za mesta, ki so oblikovala celosten lokalni prometni načrt, na primer načrt za trajnostno mobilnost v mestih, in opredelila ustrezne ukrepe v skladu z merili, določenimi z zadevno zakonodajo;

23.

poziva Komisijo, naj sodeluje z izvajalci javnega prevoza in organi in tako uporabnikom prek različnih medijev zagotovi potovalne informacije, vključno z informacijami o potrebah invalidov, in naj prevzame večjo vlogo pri določanju primerov najboljše prakse na ravni EU in pri določanju pogojev za izboljšanje mestnih sistemov javnega prevoza; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj ščitijo obveznost mestnih prometnih sistemov, da mestna središča povežejo z njihovimi okoliškimi območji;

24.

poudarja, da mestna območja potrebujejo določeno stopnjo prožnosti, da bi lahko izpolnila svoje obveznosti v skladu z zakonodajo EU ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti in zagotovila, da bodo rešitve mobilnosti prilagojene njihovim posebnim okoliščinam;

25.

poudarja, da je vedenje uporabnikov prevoza ključno za razvoj bolj trajnostnega prometnega sistema; poziva k pobudam, ki bodo uporabnike, zlasti mlade, spodbujale k uporabi varnejših in bolj trajnostnih prevoznih sredstev (hoja, kolesarjenje, vključno s souporabo in izposojo koles, javni prevoz, souporaba avtomobila, deljenje prevoza) in jim to omogočale v okviru varne infrastrukture, načrtovanje potovanj in informacije v realnem času pa naj bodo na voljo v realnem času za lažjo intermodalno uporabo različnih načinov prevoza prek inteligentnih prometnih sistemov; poziva Komisijo, naj določi primere najboljše prakse za kombiniranje različnih načinov prevoza, ki bi jih lahko izvajali v drugih mestnih aglomeracijah;

26.

poudarja, da je treba na nacionalni ravni in na ravni EU izboljšati podatke o prometu glede vedenja udeležencev v prometu, zlasti kar zadeva hojo, kolesarjenje in potovalne vzorce glede na spol, ki naj jih lokalni organi uporabijo pri opredeljevanju politik za mobilnost v mestih;

27.

poudarja pomen sprejetja ukrepov za podporo regionalnim programom za oblikovanje in širjenje kolesarskih mrež v velikih evropskih regijah, da bi državljane spodbudili, da glede okoljskih vprašanj prevzamejo večjo odgovornost, vsem omogočili kolesarjenje in zmanjšali zvočno onesnaževanje, število prometnih zastojev in onesnaženost v mestih;

28.

poudarja, da je pomembno analizirati pozitivne učinke novih oblik mobilnosti, ki temeljijo na modelu ekonomije delitve, vključno z delitvijo prevoza, na družbo; meni, da je pomembno, da si države članice izmenjujejo primere najboljše prakse, da bi zakonodajo prilagodile tako, da bi bile upoštevane te inovativne platforme za mobilnost od vrat do vrat;

29.

poziva Komisijo, naj spremlja razmere v različnih državah članicah, kar zadeva delovanje podjetij za spletno posredovanje prevoza, ki voznike povezujejo s potniki (najbolj znan primer je Uber), in izvede oceno pravnih, družbenih, ekonomskih in okoljskih posledic delovanja takšnih podjetij, ki naj jo po potrebi spremljajo ustrezni ukrepi ali priporočila za oblikovanje inovativnih novih storitev v Evropi, ob upoštevanju obstoječih taksi storitev;

30.

poziva Komisijo, naj od držav zahteva zagotovitev pravičnih konkurenčnih pogojev za podjetja za delitev prevoza ter klasične taksi službe in podjetja za medkrajevni prevoz, kar zadeva spoštovanje davčne zakonodaje, varnost, obveznosti javne službe in zaposlitvene pogoje;

31.

poudarja, da imajo motorizirana dvokolesa (motorna kolesa, skuterji in mopedi) in vse pogosteje tudi električna dvo- in trikolesa pomembno vlogo v trajnostni mobilnosti, zlasti na mestnih območjih, kjer prispevajo k odpravljanju težav s prometnimi zastoji in parkiranjem ter zagotavljajo rešitev za logistiko majhnega obsega; zato vztraja, da je treba ustrezno upoštevati posebno obliko teh vozil in očitne koristi, ki jih prinašajo, kar se mora odražati v prometni zakonodaji in smernicah EU;

32.

poziva k boljši optimizaciji dobavne verige na mestnih območjih; meni, da tovorna vozila v mestih nesorazmerno prispevajo k onesnaževanju zraka in zvočnemu onesnaževanju ter negativno vplivajo na prometne zastoje; meni, da bi morala mestna logistika spodbujati optimizacijo prevoza in stroškovno učinkovito uvedbo novih vrst operacij, tehnologij in poslovnih modelov; poudarja, da je mogoče z boljšim izborom načinov prevoza in vozil zagotoviti, da se prevozna rešitev kar v največji meri ujema s posebnimi zahtevami pošiljke in zadevnega mesta;

33.

poudarja pomen logističnih skladišč na obrobju mestnih območij, ki bi omogočila usklajen prevoz blaga do cilja z uporabo energetsko najučinkovitejših načinov prevoza;

34.

v zvezi z varnostjo v cestnem prometu poziva:

35.

poudarja, da so bile v zadnjih letih sicer dosežene pomembne izboljšave na področju varnosti v cestnem prometu, da pa še vedno obstajajo razlike med državami članicami in so potrebni nadaljnji ukrepi za uresničitev dolgoročnega cilja vizije nič; ugotavlja, da je varnost v cestnem prometu tesno povezana s spoštljivim vedenjem vseh udeležencev v cestnem prometu in da bi morala imeti vzgoja v družini in šoli večjo vlogo pri uresničevanju tega cilja;

36.

poudarja, da je treba zakonodajni okvir za pravice potnikov dokončno vzpostaviti z ukrepi za odpravo vseh morebitnih vrzeli v zakonodaji, ki bodo zajemali potnike na multimodalnih potovanjih in zagotavljali pošteno konkurenco med različnimi načini prevoza, pri tem pa upoštevali specifične razlike med različnimi načini prevoza, pravno odgovornost za posamezne odseke potovanja in medsebojno vplivanje različnih načinov prevoza; ponovno poziva k oblikovanju listine o pravicah potnikov, ki bi določala temeljne pravice potnikov, ki bi veljale za vse načine prevoza, ob upoštevanju posebnosti posameznih načinov prevoza pa bi vsebovala tudi poseben oddelek o multimodalnih potovanjih, da bi izboljšali prepoznavnost in izvrševanje predpisov EU; naj se oblikujejo pobude, s katerimi se bodo spodbujale in dale na voljo javnosti multimodalne informacije ter storitve načrtovanja in izdajanja vozovnic; poziva k ukrepom za izboljšanje kakovosti prevoza in lažji neoviran dostop za starejše osebe, potnike z omejeno mobilnostjo in invalidne potnike, večja pozornost pa naj se nameni posebnim potrebam potnikov, na primer kolesarjev, ki svoja kolesa prevažajo z vlakom;

37.

v zvezi s temeljno pravico vseh ljudi – še zlasti invalidov in starejših ljudi – do individualne mobilnosti poziva k povečanju naložb v raziskave in razvoj ustreznih sistemov za pomoč voznikom;

38.

ugotavlja, da bi z izboljšanjem razpoložljivosti brezplačnih ali nizkocenovnih širokopasovnih, mobilnih omrežij, Wi-Fi in drugih digitalnih storitev na javnih prevoznih sredstvih in postajah javnega prevoza izboljšali osebno mobilnost;

39.

poziva, naj se oblikuje načrt EU za vzpostavitev okvira za nemoten evropski sistem multimodalnega potniškega prometa; meni, da bi bilo treba s tem načrtom določiti ključne evropske multimodalne potniške koridorje v okviru obstoječega omrežja TEN-T, združiti javne in zasebne vire, uskladiti obstoječe pobude in osredotočiti finančno podporo EU;

40.

poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo vprašanje kakovosti dela pri vseh načinih prevoza, zlasti v zvezi z usposabljanjem, izdajo potrdil, delovnimi pogoji in razvojem poklicne poti, da se zagotovi ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, razvoj potrebnih spretnosti ter povečata konkurenčnost in mobilnost izvajalcev dejavnosti v prometnem sektorju EU; poudarja, da je pomembno rešiti vprašanje fluktuacije delovne sile in starajoče se delovne sile v prometnem sektorju in da je delo v tem sektorju nujno treba narediti privlačno za nove generacije;

41.

poudarja, da je zagotovitev enakega in poštenega obravnavanja, dobrih pogojev in delovnih pogojev ter varnega delovnega okolja za delavce v prometu bistvenega pomena; zato poziva Komisijo, naj pripravi konkretne in takojšnje ukrepe/pobude za obravnavanje socialnih vidikov pri različnih načinih prevoza, da bi tako spodbujala visokokakovostna delovna mesta in delovne pogoje za delavce v prometu in zagotavljala pošteno in neizkrivljeno konkurenco med izvajalci dejavnosti v prometnem sektorju; poziva Komisijo, naj natančno spremlja uporabo in izvrševanje socialne zakonodaje EU v državah članicah pri vseh načinih prevoza;

42.

poudarja, da so potrebni tudi ukrepi za spodbujanje večje udeležbe žensk na trgu dela v sektorju prometa, odstranitev morebitnih ovir ter za zagotovitev enakega obravnavanja moških in žensk z odpravo obstoječih razlik v plačah in napredovanju;

43.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo predloge o odpiranju storitev na vseh trgih prevoznih storitev spremljalo ustrezno izvrševanje socialne zakonodaje EU in po potrebi podporni ukrepi za preprečitev razhajanj med socialnimi pogoji v posameznih državah članicah; poudarja, da odpiranje trgov prevoznih storitev ne bi smelo privesti do socialnega dampinga, storitev slabše kakovosti, zmanjšanja obsega javnih storitev, nepotrebne upravne obremenitve, nepoštenih poslovnih praks ali izkrivljanja poštene konkurence; poleg tega bi se morala z njim odpraviti razdrobljenost notranjega trga in preprečiti nastanek monopolov ali tekmovanje v zniževanju standardov na področju socialnega varstva delavcev v prometu;

44.

poudarja, da je digitalizacija ključnega pomena za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti prometnega sektorja; poudarja, da je treba bolje izkoristiti priložnosti, ki jih prinašajo digitalne tehnologije, in spodbujati nove prevozne storitve ter nove poslovne in distribucijske modele, da bi spodbujali rast, konkurenčnost in zaposlovanje; poudarja, da je treba zagotoviti spodbuden regulativni okvir za pilotne projekte za razvoj inteligentnega avtomatiziranega prevoza v Evropi; v zvezi s tem opozarja na ključno vlogo malih in srednjih ter novoustanovljenih podjetij pri spodbujanju inovacij v prometnem sektorju;

45.

poziva Komisijo, naj v središče pregleda bele knjige postavi celostni pristop (interoperabilnost, medsebojna povezljivost in intermodalnost), vključno s sistemi IKT; Komisijo poleg tega opozarja, naj tehnološki napredek kombinira s spremembami vedenja, da bi z zeleno logistiko, z ustreznimi orodji za upravljanje mobilnosti in z uporabo digitalizacije dosegli ambiciozen prehod na druge oblike prevoza in zmanjšanje prometa;

46.

poudarja, da je treba v okviru evropske politike za trajnostno mobilnost preučiti sinergije med vsemi načini prevoza, koridorji in omrežji ter se osredotočiti na potrebe glavnih vozlišč, mestnih območij, točk medsebojne povezljivosti, platform za pretovarjanje in pristanišč; meni, da bi bilo treba mobilnost obravnavati kot sistem, in ne kot nabor posameznih načinov prevoza;

47.

poziva k standardizaciji intermodalnih nakladalnih enot, pri čemer je treba upoštevati nakladalne enote, ki se uporabljajo v svetovnem prometu, in mere transportnih vozil, ter k enotnim predpisom v zvezi z varnostjo pri nakladanju, da bi optimizirali multimodalni promet in izboljšali varnost;

48.

vztraja, da bi bilo treba zmanjšati birokratske ovire za vse oblike prometa; poziva k večji poenostavitvi in harmonizaciji dokumentov ter upravnih in carinskih postopkov, ki bi morali biti praktični, učinkoviti in izvedljivi za vse deležnike vzdolž logistične verige; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za vzpostavitev elektronskega okvira za multimodalni prevoz tovora (e-tovor), da bi dosegli brezpapiren, nemoten pretok informacij vzdolž celotne logistične transportne verige, ob upoštevanju obstoječih dobro delujočih orodij in sinergij, globalnega dogajanja in primerov najboljše prakse;

49.

poziva, da se, skupaj z ustreznimi ukrepi, uvede nov cilj o preusmeritvi 50 % sedanjega prevoza nevarnega blaga znotraj EU na bolj trajnostne načine prevoza, kot so železniški promet in celinske plovne poti, do leta 2030, v popolni skladnosti z Direktivo 2008/68/ES o notranjem prevozu nevarnega blaga;

50.

poziva Komisijo, naj racionalizira predpise za intermodalni prevoz nevarnega blaga in tako zagotovi interoperabilnost med različnimi načini prevoza;

51.

poziva Komisijo in države članice, naj preučijo potencial cevnega prevoza tovora in prevoza tovora s kolesi kot obetavnih konceptov trajnostnega prometnega sistema in ju podprejo;

52.

poudarja ključno vlogo, ki jo ima prometni sektor pri razvoju turizma, zlasti v tistih regijah Unije, ki so bolj oddaljene in so trenutno zelo težko dostopne;

53.

poudarja, da evropska vozlišča povezujejo Evropo z ostalim svetom in da mora Evropa ohraniti neposredne povezave z vsemi deli sveta, da bodo zagotovljeni direktni leti evropskih prevoznikov iz njihovih vozlišč do destinacij v tujini, delovna mesta in rast v evropskem letalskem sektorju pa ohranjeni; poudarja, da leti znotraj EU ne zagotavljajo zgolj mobilnosti na notranjem trgu, temveč imajo tudi kot vmesni leti ključno vlogo pri vzdrževanju povezljivosti v vozliščih EU; politika EU mora zagotoviti učinkovito in konkurenčno mrežo vmesnih letov za okrepitev evropskih vozlišč, z znižanjem stroškov na konkurenčno raven v svetovnem merilu in zagotovitvijo poštene konkurence za prevoznike iz tretjih držav; države članice EU potrebujejo usklajeno in skupno politiko, da ne bi izgubile še več direktnih povezav med Evropo, Azijo in Afriko zaradi vozlišč v Zalivu in Turčiji; zato poziva Komisijo, naj uresniči te cilje v okviru celotne letalske zakonodaje EU in jih uporabi v pogajanjih s tretjimi državami;

54.

poziva k okrepljeni politiki na področju raziskav in tehnologije, da se spodbudijo inovacije v prometnem sektorju; meni, da bi bilo treba to politiko, ki jo mora spremljati ustrezno financiranje, pripraviti v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki, tudi z državljani in predstavniki uporabnikov, da bi razumeli potrebe sektorja in ustrezno izboljšali dodeljevanje sredstev EU, zlasti v okviru programa Obzorje 2020; meni, da bi bilo treba dati prednost projektom z jasno evropsko dodano vrednostjo, namenjenim razogljičenju prometa, spodbujanju energetsko učinkovitih načinov prevoza (na primer hoje ali kolesarjenja), povečanju učinkovitosti in preglednosti dobavne verige, povečanju dostopnosti prometa in njegove varnosti in zaščite v prometu, izboljšanju upravljanja prometa in zmanjšanju upravne obremenitve; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi revolucionarnim tehnologijam na področju prometa, na primer v obliki avtomatiziranih ali daljinsko vodenih vozil, kot so brezpilotna letala in vozila brez voznika;

55.

poziva k enaki meri prizadevanj na področju izobraževanja, da bi spodbudili uvajanje novih študijev in programov usposabljanja, zlasti na poklicni in višji ravni, osredotočenih na nove spretnosti ter poklice, ki bodo nastali kot posledica pametne mobilnosti;

56.

poudarja pomen podpore okvirnim programom EU za raziskave, razvoj in inovacije za dosego čistejših goriv in dosego visoke stopnje tehnološkega napredka, na primer v zvezi z rafiniranimi biogorivi,

57.

poziva, naj se v okviru pobude REFIT in ocen evropske zakonodaje izvede splošni pregled zahtev, sprejetih na evropski ravni, glede vozniških dovoljenj in varnosti ter obveznosti poročanja v zvezi s prometom, da bi bistveno zmanjšali upravno obremenitev;

58.

priznava pomen nemotenih radijskih frekvenc, zlasti v zvezi z uveljavljanjem časa vožnje in počitka delavcev v cestnem prometu ter uvedbo inteligentnih prometnih sistemov; poziva Komisijo, naj po potrebi oblikuje ustrezen regulativni okvir;

59.

poudarja, da je oblikovanje evropskega prometnega prostora pomembna prednostna naloga, ki je v veliki meri odvisna od mednarodnega priznanja v okviru sporazumov, ki bodo sklenjeni na podlagi mednarodnih pogajanj z našimi trgovskimi partnerji za vse načine prevoza, zlasti kar zadeva letalski in pomorski promet, in da bi morala EU v ustreznih mednarodnih telesih prevzeti čedalje bolj oblikovalno vlogo;

60.

meni, da mora EU ohraniti vodilno vlogo pri svetovnih prizadevanjih za zmanjšanje emisij iz prometa v okviru pariške konference o podnebnih spremembah leta 2015 (COP21), tako da na svetovni ravni spodbuja razogličenje prometa in razvoj trajnostnih načinov prevoza, s čimer bo prispevala k uresničevanju mednarodno dogovorjenega cilja glede omejitve globalnega segrevanja na manj kot 2 oC;

61.

poziva k bolj celostnemu pristopu med državami članicami, kar zadeva možnost, da se v naših trgovinskih odnosih s tretjimi državami uporabi načelo vzajemnosti, v okviru evropske politike financiranja prometa pa naj se preuči, ali je dodatno financiranje s strani tretjih držav primerno;

62.

poudarja, da bi morali pri izkoriščanju mednarodnih virov za razvoj evropskega prometnega sistema (nafta, litij, žlahtne kovine, biogoriva) spoštovati legitimne interese prebivalcev, ki živijo na območjih, od koder se s temi viri trguje in se uvažajo;

63.

v zvezi z letalskim prometom poziva:

64.

v zvezi s cestnim prometom poziva:

65.

v zvezi z železniškim prometom poziva:

66.

v zvezi s pomorskim prometom poziva:

67.

v zvezi s prometom po celinskih plovnih poteh poziva:

68.

poziva Komisijo, naj predloge iz te resolucije upošteva pri vmesnem pregledu bele knjige in pri prihodnjih pobudah na področju prometa;

69.

poziva Komisijo, naj spremlja napredek pri uresničevanju ciljev bele knjige in vsakih pet let poroča o njenem izvajanju;

70.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.