22.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/37

—

ob upoštevanju člena 17(7) Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju člena 246 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2005 o smernicah za potrditev Evropske komisije (1),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 20. oktobra 2010 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo (2),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 14. septembra 2011 o spremembi členov 106 in 192 ter priloge XVII Poslovnika (3),

—

ob upoštevanju kodeksa o ravnanju evropskih komisarjev, zlasti členov od 1.3 do 1.6 tega kodeksa,

—

ob upoštevanju členov 52 in 118 ter priloge XVII Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem ter Odbora za pravne zadeve (A8-0197/2015),

A.

ker so javne predstavitve kandidatov za komisarje, ki so se prvič uporabile leta 1994, zdaj ustaljena praksa, s katero se povečuje demokratična legitimnost institucij Evropske unije in se institucije zbližujejo z evropskimi državljani;

B.

ker so predstavitve nujne, da lahko Parlament pri glasovanju o zaupnici Komisiji, na podlagi katere Komisija nastopi mandat, presoja na podlagi informacij;

C.

ker so predstavitve priložnost za Parlament in državljane EU, da spoznajo in ocenijo osebnost, kvalifikacije, pripravljenost in prednostne naloge kandidatov ter njihovo poznavanje delovnega področja, za katerega se potegujejo;

D.

ker se s postopkom predstavitev povečujeta preglednost in demokratična legitimnost Komisije kot celote;

E.

ker je treba na vseh področjih, tudi pri zaposlovanju, zagotoviti enakost žensk in moških; ker se mora ta zahteva odražati v sestavi Evropske komisije; ker so vlade kljub večkratnemu pozivu Jean-Clauda Junckerja leta 2014 imenovale veliko večje število moških kot pa ženskih kandidatov; ker imenovane ženske prihajajo pretežno iz držav članice z manjšim številom prebivalcev, večje države članice pa so v veliki meri prezrle to zahtevo; ker je edina pravična rešitev ta, da se vsaka država članica prosi, naj imenuje dva kandidata, moškega in žensko, tako da lahko kandidat za predsednika imenuje kakovosten kolegij z enakim številom moških in žensk;

F.

ker je mogoče javno predstavitev, katere učinkovitost se je že pokazala, vedno še izboljšati, zlasti z bolj prožnimi in dinamičnimi izmenjavami mnenja med komisarji in člani odbora, ki je pristojen za predstavitev;

G.

ker je kandidat za podpredsednika Komisije Frans Timmermans poudaril, da je treba spremeniti postopke Parlamenta, če bodo imele prihodnje Komisije poseben status za enega ali več podpredsednikov;

H.

ker člen 3(3) PEU določa, da Unija „spodbuja […] enakost žensk in moških“, člen 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije pa:„Enakost žensk in moških se mora zagotoviti na vseh področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo.“;

1.

meni, da so za Evropski parlament in državljane EU javne predstavitve kandidatov za komisarja pomembna priložnost, da ocenijo prednostne naloge posameznega kandidata in njihovo strokovno primernost za mesto komisarja;

2.

meni, da bi bilo koristno določiti rok, do katerega morajo vse države članice predlagati svoje kandidate, da bi imel novoizvoljeni predsednik Komisije dovolj časa, da jim ob upoštevanju delovnih izkušenj in izobrazbe dodeli delovna področja, in bi Parlament lahko pripravil predstavitve in ocene, ter poziva predsednika, naj z drugimi institucijami začne razpravo za uresničitev tega cilja;

3.

meni, da bi morala vsaka država članica novoizvoljenemu predsedniku Komisije odslej predlagati najmanj dva kandidata – enakopravno moškega in žensko, o katerih bi presojal novoizvoljeni predsednik Komisije; meni, da bi morala Unija cilje glede enakosti spolov, ki si jih je zastavila, dosegati tudi znotraj lastnih institucij;

4.

meni, da je treba izboljšati preverjanje izjav o finančnih interesih kandidatov za komisarje, ki ga opravlja Odbor za pravne zadeve; meni, da bi bilo treba zato v izjavo o finančnih interesih vključiti družinske interese, kot določa člen 1.6. kodeksa o ravnanju komisarjev; meni, da je neobstoj konflikta interesov, ki ga Odbor za pravne zadeve potrdi na podlagi vsebinskega pregleda izjav o finančnih interesih, pomemben pogoj za izvedbo predstavitve pred pristojnim odborom;

5.

opozarja, da so za izvedbo predstavitev pristojni odbori; vendar meni, da bi lahko predstavitev podpredsednika Komisije, katerega pristojnosti so predvsem horizontalne narave, izjemoma izvedli v drugačni obliki, na primer kot sejo konference predsednikov ali sejo konference predsednikov odborov, če bi ta omogočala dialog in vključevala ustrezne pristojne odbore, da bi lahko poslušali kandidate za komisarje;

6.

meni, da bi morali vnaprej poslani vprašalniki vsebovati 7 namesto 5 vprašanj, vendar posamezna vprašanja ne bi smela imeti tudi po več podvprašanj;

7.

meni, da bi bilo bolje imeti približno 25 vprašanj, vsak spraševalec pa bi lahko takoj postavil dodatno vprašanje, s čimer bi povečali učinkovitost in okrepili zasliševalski značaj predstavitev;

8.

meni, da bi lahko s postopki spremljanja odgovorov kandidatov za komisarje med predstavitvami prispevali k boljšemu nadzoru in večji odgovornosti Komisije kot celote; zato poziva k rednemu pregledu prednostnih nalog, dodeljenih kandidatom za komisarje, po začetku njihovega mandata;

9.

meni, da bi za sestanek koordinatorjev za pripravo ocene po predstavitvi morale veljati te smernice:

10.

ugotavlja, da so bile predstavitve kandidatov leta 2014 deležne več zanimanja medijev in javnosti kot pretekle predstavitve, delno tudi zaradi razvoja družbenih medijev; je prepričan, da bo vpliv družbenih medijev najverjetneje naraščal tudi v prihodnje; meni, da je treba zagotoviti, da se bodo družbeni mediji in omrežja uporabljali za učinkovitejše vključevanje državljanov EU v postopek predstavitev;

11.

meni, da:

12.

meni, da je treba horizontalna vprašanja o sestavi, strukturi in načinu dela Komisije kot celote nasloviti na novoizvoljenega predsednika Komisije, saj posamezni kandidat za komisarja nanje ne more ustrezno odgovoriti; meni, da bi bilo treba taka vprašanja obravnavati na srečanjih med novoizvoljenim predsednikom Komisije in konferenco predsednikov (eno pred postopkom predstavitev in eno po njem);

13.

meni, da bi morale izjave komisarjev o interesu ostati v pristojnosti Odbora za pravne zadeve; vendar meni, da je sedanji obseg izjav komisarjev o interesih preveč omejen, ter poziva Komisijo, naj čim prej spremeni svoja pravila; zato meni, da je pomembno, da bi Odbor za pravne zadeve v prihodnjih mesecih izdal smernice v obliki priporočila ali inicativnega poročila, da se omogoči reforma postopkov, povezanih z izjavami komisarjev o interesih; meni, da bi morale izjave o interesih in finančnih interesih komisarjev zajemati tudi družinske člane, ki živijo z njimi v istem gospodinjstvu;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.